Chadirjeva mošeja v Skutarijn, imenujejo jo tudi »mošejo gonjačev oslov« Takt imenovani Omarjev slolp i ostuuki vilioilitoriuukili utrdb P#SW*» plpJon« ▼ go to tl af iŽJntžin siti dni1l ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO J wJLJW> Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v ljubljen!, Tjrrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poitnl predal Stev. 345. Račun po&tne hranilnice v Ljubljani Stev. 15.393 Ljubljana, 24. mala 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol lota 40 Din, za I Stev. 21. vae leto 80 Din. V Italiji zn v»e leto 40 lir, v Franclji , 50 trankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarja LtlO wl Bizanc - Carigrad - Istambul 7» •z^ada/iHt toekdanfc pcesMhice> sveta Iz neznanega Istambula: Ena izmed neštetih majhnih, ozkih in brezimnih cari* grajskih ulic ljanskih vojn in revolucij in zmago« vito prestalo nešteto obleg. Le s svojo izredno sposobno diplomacijo s« je moglo to mesto ohraniti proti tolikim narodom, ki so pohlepno gle» dali proti njemu. Svetovna zgodovina ne pozna bolj junaškega in dalj trajajočega odpora kakšne države. Tisoč let je to staro mesto dajalo vzhodni zgodovini značaj in ime, vezalo antično kulturo s krščanstvom in posredovalo svojo kulturo suženj-* skim narodom. Ko je prišlo v oblast mlade turške države, je pa tako rekoč čez noč v drugo dobilo ključe od oblasti nad tremi celinami. Toda zdaj se je v njem izigralo sovražno nasprotje med vzhodom in zapadon* do najstrahotnejše oblike, kar j iti lioni daljnovidnosti odločil za Bizarno. Tam je bilo podnebje zdiravo in zemlja plodna, s treh strani so vode obdajale kraj in bi se dala napraviti imenitna pristanišča, ki bi zapirala prehod skozi morsko ožino. Tam bi trgovina z vsemi deli sveta imela svoje najprimernejše središče, tam bi se križali pridelki in izdelki Indije in Arabije s tovori iz Rusije in Nemčije. Konstantin je sam zabodel svojo sulico tja, kjer so potem postavili mestno obzidje. Kjer je stal njegov šotor (danes Ahmedova mošeja), naj bi se zgradila cesarjeva palača. Milijone in milijone je dal na raepolago, da so dela hitreje napredovala. Ladje so dovažale les iz gozdov ob Črnem morju in marmor iz kamnolomov na Prokonezu. Ni trajalo dolgo, ko je nova prestolnica zrasla iz tal. Konstantin jo je okrasil z vsemi mogočimi umetninami, ki jih je zbral na vseh koncih rimskega cesarstva. St-oletja in stoletja potem so na dan ustanovitve mesta nosili Konstantinov kip v izprevodu po ulicah, da so ga cesarji spoštljivo pozdravljali. Ze sito let po ustanovitvi je imel tedanji Konstantinopolis 8 akveduktov, 5 žitnih skladišč, 162 javnih kopeli, 14 katedral, 4380 hiš in palač in 332 cest in ulic. Od ustanovitve Rima še ni bilo mesta, ki bi bilo tako pomembno kakor Konstantinopolis. Njegov obstoj v vseh stiskah prihodnjih stoletij se je zdel ko zgodovinski zakon. V dolgi dobi propadanja je to nepremagljivo, s tremi morji zavarovano, s tremi obzidji obdano mesto zmagovito zavračalo naskoke barbarskih ljudstev, ščitilo bogastvo Azije in staroveško kulturo ter vzhodnokrščaneko cerkev vse dotlej, dokler ni napočil novi vek, ter tako v miru kakor v vojni obvladalo velevažno morsko ožino. Da ni bil tedanji Carigrad nič drugega kakor samo branik zapada pred valovi azijskih ljudskih gibanj, bi si že s tem pridobil neizmerno zaslugo. Da niso Italije preplavili Arabci in Nemčije Avari, da so zatorej nemški cesarji mogli imeti svoje državne zbore v Frankfurtu in Regensburgu in papeži cerkvene zbore v Late-ranu, gre v glavnem zasluga tisočletnemu obstoju vzhodnorimskega česa rstva; ki je naposled sestajalo le še iz Konstantinove prestolnice. Žilavo je bilo to mesto kakor izlepa ne ka-teroj saj. je preživelo nešteto držav- Dobrih 1600 let je minilo, kar je Konstantin Veliki dal Bizancu, majhnemu mestecu ob volovskem brodu (Ros-por) svoje ime in odločil, da se bo tod, na meji med Evropo in Azijo, odigravala bodoča usoda sveta. Pol- drugo tisočletje so bila tu vrata, skozi katera je prehajala zdaj zapadna, *daj vzhodna kultura. Ze Julij Cezar je hotel, ker je prerokovala Šibila, da se bo rimsko go-spodstvo vrnilo v svoje izhodišče (Trojo), kot potomec Eneja prenesti svojo prestolnico v Ilion. Toda šele 550 let pozneje, ko se je rimsko cesarstvo popolnoma povzhodilo, se je ta načrt izvedel. Konstantin Veliki je botel najprej imeti v Aleksandriji svojo novo prestolnico, pozneje v Sar-dici, Thessalonichu (Solunu) in Troji, dokler se ni naposled v svoji poli- Od rojstva zaznamovani SUaUobta muhavost pcicode: tfudic x dvema životoma, moški % /zensko glavo, Hudič s Uicimi A&mi ju% JUvz ušes, ženska e jevUUom xLo vtaiu Aebet s jpot meiea dolgim nosom L a Ho o se je rodil v Oudhu v In-Biji in je bil drugi od štirih otrok. wa desni spredaj, na spodnji polovici Njegovega prsnega koša, se je začel Jipodnji život z nogami nekega drugega moža, s kostmi ln mišicami zve-jžan z njim. Ta drugi spodnji život 'je imel drobovje, njegove noge so se premikale. Kadar je imel Laloo fvročino, so tudi pri parazitu ugotovili zvišanje temperature. Ce se je kdo dotaknil parazitovih nog, se je Laloo odzval. Kazali so ga zlasti v 'Ameriki, kjer je zbujal splošno pozornost. Luiza Lamartova, znana pod imenom >la dame & quatre jambes«, lena s štirimi nogami, je ime-Ja na spodnjem životu prirasel še drugi spodnji trup z dvema zakrnelima nogama. Vzlic temu sta tehtali celih osem kil. Gibati se pa nista mogli, ker so jima bili zgibi zrasli. Če jo je kdo vščipnil v parazitske noge, je Luiza začutila bolečino. Pozneje se je na Francoskem, v svoji domovini, poročila in rodila v treh letih dve popolnoma zdravi deklici. Na Dunaju je popisal znameniti anatom Heschl nekega fanta, ki mu Je bilo nekaj več ko 17 let in je bil tod srede telesa dvojen. Gornji ži-ivot je bil nežen in droban kakor pri {dvanajstletnem fantku, od srede navzdol se je pa telo nenadoma razširilo zaradi parazitskega prirastka. Vse štiri noge so bile enako dolge ln dobro razvite. Zenski zdravnik Wells je videl neko bolnico, ki je bila takisto od pasu navzdol dvojna, notranji nogi sta pa bili krajši od zunanjih, tako da z njima ni mogla hoditi. Bila je po-Točena, tudi zanosila je, toda začela je tako hudo bljuvati, da je morala k zdravniku. Otrok ni dobila. Tri noge je imel Jean Baptista dos Santos. Njegova roditelja in dva brata so bili popolnoma normalni. Med obema nogama mu je visela še tretja, ki je nastala iz dveh zraslih nog. Ta noga je imela deset prstov, eno pogačico in je bila s hrustanci in kostmi združena z Baptisto. Premikala se ta tretja noga ni, pač je pa občutila toploto in mraz, dotik in bolečine. Ker je bila Baptisti v napoto pri hoji, si jo je navadno privezal k desni nogi. Dvoglavi ljudje Morda najtragičnejša med vsemi temi primeri je usoda Ewarda M o r-d a k a, ki si je kot 231etni mladenič vzel življenje. Bil je iz ene najsta-rejših angleških plemiških rodbin in je živel popolnoma sam zase. Družil ee ni niti s svojo družino. Bil je zelo nadarjen, tudi muzikalen, toda svojih sposobnosti ni mogel nikoli porabiti. Obraz je imel lep in tudi postava mu je bila lepo oblikovana. Le na glavi mu je bila prirasla dekliška glava, ne sicer popolna, vendar z vsemi znaki razumnosti in mimike, na oko lepa ko sen in grda ko vrag; kadar se je Mordake jokal, se je ta glava smejala in se mu rogala. Oči tega parazita so sledile pogledom opazovalcev in njegova usta so govorila neslišne besede. Vzlic temu je to bitje Mordaka prebujalo iz spanja in mu šepetalo takšne stvari in iz-kušnjave, kakor bi bil sam peklenšček.. Ker je bila operacija neizvedljiva, se je Mordake od obupa zastrupil. William Budd je videl v Bristolu na Angleškem nekega otroka, ki mu je za desnim ušesom prirasla d r u -g a, nepopolna glava. Ta glava je imela usta, nos, oči in lastne možgane; ker so bile lobanjsko kosti zelo nepopolno razvite, so se dali možgani od zunaj otipati. Trepalnic ta glava ni imela, tudi ne očesnih jamic, tako da so ji oči kakor pri žabi štrlele ven in se je njih roženica na zraku hitro skalila. Na desni strani je imela ta glava tudi uho. Kadar je otrok pil mleko, mu je del tega mleka prišel pri drugih ustih nazaj. Za- nimivo je, da je prirasla glava sledila sleherni kretnji prave glave; kadar je otrok sesal, je tudi ta glava sesala, kadar je kričal, je odpirala ustnice in oči so gledale v isto smer. Kaj se je z otrokom zgodilo, ni znano. Neki drugi otrok je imel navpično na glavi, na temenu priraslo drugo glavo, z lastnimi možgani. Kadar je otrok jedel, so se usta prirasle glave slinila. Pri porodu se je babica tako prestrašila, da je spustila otroka na ognjišče, in so ga le s težavo rešili. Ko mu je bilo 4 leta, se je otrok ponesrečil in umrl. Njegov okostnjak hrani londonsko kirurško društvo. Lazarus Joannes Colloredo se je rodil v Genovi in so ga kazali po vsej Evropi. Ob pasu se mu je začel gornji život drugega človeka, z glavo navzdol Trup, roke in glava tega parazita so bili normalno razviti, zdelo se je tudi, da ima svoje lastno življenje, čeprav so bile njegove oči zmerom zaprte. Toda dihal je sam in tudi sline so se mu zmerom delale v ustih, čeprav nikoli ni jedel. Colloredo je nosil parazita navadno v zanki, ker je bil zelo težak. Potoval je širom sveta in se razkazoval ljudem. Ker je skromno živel, si je nabral mnogo denarja. Pozneje se je poročil in mu je žena rodila več normalnih otrok. Manjše hibe Dr. Drury je popisal nekega moža s štirimi očmi, po dve in dve drugo vrh drugega. Vse štiri so bile temnorjave in so imele zelo široke zrenice. Vsako teh oči je bilo popolnoma normalno in se je lahko samo odpiralo in zapiralo. Tudi niso bile oči odvisne drugo od drugega, eno je lahko gledalo na desno, medtem ko se je drugo obračalo na levo. Mož sam je bil pravcat nestvor, zelo zlobnega zna^.a in skoraj poživinjen. 0dvišuZvečer jo vselej lepo zložim, drugo jutro jo pa spet oblečem,« odgovori MacPherson. tve £ e n1 Schichf«''« : .^»TOVA je udoben in temeljit način pranja,po katerem se rav* na že več tisoč žen. To je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat Ali mi pa tudi jamčite, da me ne bodo na potovanju po Nemčiji sterilizirali?« V dobrih starih časih Pri vodovodu vrh stopnic sta se razgovarjali dve starejši meščanki o čudovitih modernih izumih v gospodinjstvu. »Ja, ja, tehnika, to je že nekaj,« je kimala gospa Rebulja. »Koliko smo se poprej morale mučiti, kadar smo iztepale preproge! In zraven se je prah ka>r kadil in z njim še bacili! Danes imamo pa praktične sesalnike, pa ni nikjer bacilov, in še koliko si z njimi prihranimo!« »Imate že prav,« je prikimala gospa Porento va. »Toda ti modemi izu- mi imajo tudi svoje hibe: kadar mi jo je poprej Pepček kakšno zaigral, sem ga kratko malo položila na kolena in mu naštela z iztepačem par gorkih, potem je bil koj priden! Vidite, s takimle sesalnikom pa ne morete pri otroški vzgoji kar nič začeti !« Žhlovski pogovor »Kako kaj kupčija, gospod Schvvob?« »Bolj ali manj...« »Bolj ali manj dobro?« »Ne. Manj dobro, bolj slabo.« Generalovi zobje General Pershing je bil v svetovni vojni vrhovni poveljnik ameriške vojske na Francoskem in so ga imeli Američani za svojega narodnega junaka. Nekega dne ai je moral dati izdreti dva zoba. Že drugi dan je izvedet, da je zobni zdravnik prodal izpuljena zoba kot spominek na generala po 100 dolarjev. Generalu je bila zadeva precej nerodna, zato je naročil svojemu pribočniku, da poizve, kdo je zoba kupi' in naj ju odkupi. Čez dva dni mu je pribočnik prinesel 175 zob ... Odgovor Kuzmič je dobil opomin: »Že pred štirinajstimi dnevi smo vas opomnili, da poravnate zapadli račun. Čudi nas, da do danes še nismo prejeli denarja.« »Nikar naj vas ne čudii,« odgovori Kuzmič, »denarja namreč nisem odposlal«. v »Ali mi lahko posodiš sto Din?« »Prav žal, nimam nič pri sebi.« »Pa doma?« »Hvala, vsi živi on zdravi.« Grof MONTE - CBISTO Homan Napisal Aleksander Dumas • 0. nadaljevanje Orofova bledica je pri teh besedah prešla skoraj v prstenost. I^iti besedice ni mogel izprego-Voriti. Potegnil je uro, kakor bi ee mu kam mudilo, vzel klobuk, jse skoraj nerodno priklonil pred lulijo, stisnil Emanuelu in Maksimilijanu roko in zajecljal: »Dovolite mi, milostljiva, da se Se kdaj oglasim pri vas. Dobro se jočulim med vami in hvaležen sem vam za te pol urice; zakaj ianes se mi je prvič po tolikih le-ih pripetilo, da sem se zamotil.« S temi besedami odide. »Čuden človek je ta grof Mon-le-Cristo,« meni Emanuel. »Da,« prikima Maksimilijan, (t>vzlic temu mislim, da ima dobro Brce, in prepričan sem, da nas una rad.« »Meni se je zdelo,« reče zamišljeno Julija, »kakor da nisem da-pes prvič slišala njegovega glasu.« XI i-jubezen Maksimilijana Morrela V predmestju Saint-Honore se Eie tedaj razprostiral za lepo pa-ačo velik vrt, čigar košati kosta-iji so se vzpenjali iznad visokega bzidja. V kolu tega vrta, kjer je ilo listje tako gosto, da je komaj rodrla skozenj dnevna svetloba, so razodevali kamenita klop in jveč stolov, da mora biti tod idilično shajališče mladih ljudi. Proti večeru enega izmed najbolj vročih dni tiste pomladi so ležalj na kamenih klopi knjiga, Solnčnik, košarica za ročna dela «n batistasl robec z začeto vezenino. Nedaleč od te klopi je pa ' i V? i0^ °9ra)> mlado dekle in gledalo skozi vrzel med listjem. Skoraj isti mah so se tiho odprla vrtna vrata in prikazal se je - isok, krepak mladenič v jopiču iz sirovega platna in z žametasto FeP>°o na glavi. Njegovi črni brki in. skrbno počesani lasje se kar niso ujemali s to divjo okolico, plastno se je ozrl okoli sebe, če ga nihče ni videl, nato je pa prav tako tiho zaprl vrata za seboj in naglo stopil k mrežasti ograji. . Ko je deklica zagledala njega, ki ga je pričakovala, a ne v tej noši, se je nehote odmeknila. Toda mladi mož je z bistrim pogledom zaljubljencev že uzrl dekličino belo krilo in njen modri pas. Pritisnil je usta na ograjo in pridušeno dejal: »Ne bojte se, Valentina, jaz sem.« Deklica se mu približa. »Zakaj ste nocoj tako pozni? Ali ne veste, da bo že čas za večerjo in da se le s težavo izmuznem čuječnosti svoje mačehe, ki Preži na slednji moj korak; da ubežim zalezovanju svoje sobarice, ki me nikoli ne pusti same, in svojemu bratu, ki ne misli drugega kakor da me trpinči? Opravičite se zaradi svojega poznega prihoda, potem mi pa povejte, ka) Saj pomeni ta vaša obleka, ki vas njej še spoznala nisem.« / »Ljuba Valentina,« odgovori mladi mož, »moja ljubezen do vas je prevelika, da bi mogel o njej govoriti, in vendar vam moram vselej iznova povedati, kako vas obožujem. Za vaše karanje sem vam hvaležen iz srca; zakaj v njem vidim dokaz, da ste me pričakovali in mislili name. Radi bi vedeli, zakaj sem tako pozen in v lej preobleki. Povedal vam bom: izbral sem si poklic.« »Poklic! Kaj hočete s tem reči, Maksimilijan? Ali sva mar tako srečna, da se smeva šaliti o rečeh, ki so nama svete?« »O, Bog me varuj, da bi zbijal šale iz tega, kar mi je več ko življenje. Joda naveličal sem se plezanja čez zidove, razen tega sem se zbal, da se ne bi nekoč res zgodilo, kar ste mi zadnjič namignili, da bi me namreč nekega dne vaš oče zalotil in me kot navadnega tatu gnal pred sodišče, mene, spahijskega stotnika — vidite, vse to mi je dalo misliti, in tako sem sklenil postali vrtnar. Seveda sem se zato tudi moral stanu primerno obleči.« »Joj, kolikšna nepremišljenost!« »Ravno narobe: mislim, da je najpametnejše, kar sem storil v življenju, saj sva zdaj popolnoma varna.« »Ne razumem...« »Nu, stopil sem k lastniku tega vrta; pogodba s prejšnjimi najemniki je bila potekla, in tako sem lahko jaz vzel vrt v najem. Ce hočem, Valentina, si postavim tod kočo, pa bi stanoval le dvajset korakov od vas. O, kako sem srečen! Ali razumete, Valentina, da mi je ta sreča nepreplačljiva? In vse to veselje, vso to srečo, vse to blaženstvo, ki bi zanj rad dal deset let svojega življenja, me stane, ugenite koliko!... Pet sto frankov na leto, plačljivo v četrtletnih obrokih. Vidite torej, da je res bodočnost najina in da se nama ni ničesar več bali. Zdaj sem tu doma, na lastnih tleh, lahko prislonim lestev k zidu in pogledam čezenj, in nič mi ne brani izjaviti vam, da vas ljubim — razen če vaš ponos ne prenese, da sliši to besedo iz ust navadnega vrtnarja v jopiču in čepici.« Valentina vzklikne od veselega presenečenja; toda kakor bi bil solnčni žarek sreče, ki je prodrl v njeno srce, iznenada zatemnil črn oblak, žalostno doda: »O, Maksimilijan, zdaj ko bova svobodna, ali ne bova izkušala Boga in zlorabila svoje svobode, da naju zadene poguba?« »Kako morete to meni reči, gospodična, meni, ki vam vsak dan, odkar vas poznam, dajem dokaze, da sem vse svoje misli in svojo voljo podredil vašim mislim in vaši volji? Kaj vam je vlilo zaupanje vame? Moja čast, kajne? Ko ste mi povedali, da vam pravi neki instinkt, da vam grozi velika nevarnost, sem se vsega del v vašo službo, ne da bi pričakoval drugega plačila kakor da vam smem služiti. Ali sem vam od tistega trenutka dal le z besedico povod, da bi vam bilo žal, ko ste me odlikovali izmed toliko drugih, ki bi bili srečni, da lahko za vas umro? Ubogi otrok, rekli ste mi, da vas je oče zaročil z gospodom Epinayem. Zato sem ostal v senci in čakal, da božja previdnost drugače ukrene. Vi ste mi tedaj rekli, da me ljubite, in bil sem srečen. Hvala vam za to besedico, Valentina, prosim vas le, da mi jo še kdaj ponovite, zakaj ob njej pozabim vse drugo.« »Ravno to je tisto, Maksimilijan, kar vas dela drznega, ravno to mi sladi in hkratu greni življenje, da se tolikokrat vprašam, kaj je boljše, gorje, ki sem ga nekoč morala prestajati od neprijazne mačehe, ki pozna samo svojega otroka, ali nevarnosti polna sreča, ki jo čutim, kadar vas zagledam.« »Nevarnost!« vzklikne Maksimilijan. »Kako morete izreči toli trdo in krivično besedo! Dovolili ste mi, da smem časih z vami govoriti, prepovedali ste mi pa, da bi se kdaj pokazal z vami; pokoril sem se vam. Ali sem vas, od kar mi je dano skozi tale vratca z vami govoriti in biti tako blizu vas, ne da bi vas smel videti — ali sem vas kdaj prosil, da se doteknem le roba vašega krila? Ali sem kdaj skušal preplezati ta zid, čeprav bi mi spričo moje moči in mladosti bilo igrača? Nikoli niste slišali iz mojih ust očitka zaradi svoje neizprosnosti; slepo sem se držal svoje besede (kakor vitezi v davnih dneh. Vsaj to mi priznajte, da vas ne bom imel za krivično.« »Res je,« pritrdi Valentina in pomoli skozi špranjo svoj nežni prst, ki ga Maksimilijan vroče poljubi, »res je, iskren prijatelj ste mi. Toda naposled ste tako ravnali samo iz preračunljivosti, ljubi Maksimilijan, zakaj dobro sle vedeli, da bi tisti trenutek, ko bi postali poželjivi, vse izgubili. Obljubili ste mi bratovsko prijateljstvo, meni, ki nimam prijatelja na svetu, ki me je oče pozabil in me mačeha mrzi; meni, ki najdem edino uteho v nemem in otrplem starcu, čigar roka ne more stisniti moje, ki se lahko le z očmi pogovarja z menoj. O, Maksimilijan, ponovim vam, hudo nesrečna sem in prav imate, da me ljubite samo zaradi mene in ne zaradi samega sebe.« »Valentina,« odgovori globoko ganjeno mladi mož, »ne trdim, da ljubim samo vas na svetu, tudi svojo sestro ljubim in svojega svaka, toda ta ljubezen se ne more primerjali s čuvsivom, ki me navdaja do vas. Kadar mislim na vas, vzkipi moja kri, prsi se mi razširijo in srce mi prekipi. Gospod hrane d’ Epinay bo, kakor sem slišal, še leto dni na potovanju; kako se v tem letu lahko vse na dobro obrne! Upajva tedaj, saj je upanje tako lepo in sladko! Toda dotlej, Valentina: kaj ste mi bili vse do danes, vi; ki mi očitate sebičnost? Lep in mrzel kip vestalke! Kaj ste mi obljubili za mojo vdanost, za mojo pokorščino, za moje samozatajevanje? Ničesar. Kaj ste mi dovolili? Zelo malo. Omenjate mi svojega zaročenca in vzdihate ob misli, da boste nekoč morali biti njegovi. Po- CIKORI1A Naš pravi domači izdelek 1 « vejte mi, Valentina, ali je to vse, kar občuti vaša duša? Posvetil sem vam vse svoje življenje, zapisal sem vam dušo, vam je posvečen slednji utrip mojega srca — a med tem ko se sam pri sebi zaklinjam, da pojdem v smrt, če bi vas izgubil, ali vas ni groza že ob misli, da bi postali žena drugemu? O, Valentina, da sem jaz na vašem mestu, če bi čutil, da mene kdo tako zelo ljubi, bi bil že stokrat iztegnil roko skozi to omrežje, stisnil ubogemu Maksi-: milijanu roko in mu dejal: ,Tvoja* Maksimilijan, samo tvoja hočem biti na tem in na onem svetu.'« Valentina ni odgovorila, toda mladi mož je čutil, kako je zaihtela. »O,« vzklikne v strahu Maksimilijan, »ne srdite se, Valentina, pozabite moje besede, če so vas žalile!« »Ne,« odgovori deklica, »prav imate; toda ali ne vidite, da sem ubogo, zapuščeno bitje, ki živim tako rekoč med tujci? Moj oče mi ni oče, in mojo voljo mi že deset let, dan za dnem, minuto za minulo, drobi železna volja moje mačehe. Nihče ne vidi, koliko trpim, in razen vas tudi še nikomur nisem o tem govorila. Na zunaj' je vse lepo, vsi so ljubeznivi z menoj, v resnici me pa vsi sovražijo. Ljudje pravijo: .Gospod Vil-lefort je preresen in prestrog, da bi bil svoji hčerki nežen oče, zato je pa v njegovi ženi dobila svojo drugo mater/ Toda ljudje so v zmoti. Moj oče se ne zmeni zame in moja mačeha me mrzi s tem večjim gnevom, ker mora skrivati svoje sovraštvo za hinavski nasmeh.« »Mrzi vas? Kako more kdo vas mrziti, Valentina?« »O, prijatelj, njeno sovraštvo izvira iz zelo prirodnega čuvriva: mrzi me, ker obožuje svojec fina, mojega brata Edvarda.« »In?« »Neprijetno mi je vpletati denar v najin pogovor, toda prepričana sem, da od tod izvira njeno sovraštvo. Ker lastnega premoženja nima, jaz sem pa že j3o materi bogata in me čaka velika dediščina še po dedu in babici, se mi zdi, da mi je nevoščljiva. O Bog, če bi ji mogla odstopiti pol lega premoženja, samo da bi se potem čutila kot hči v hiši svojega očeta — pri priči bi to storila!« »Uboga Valentina!« »Uklenjena sem na rokah in nogah in nimam moči, da bi se rešila teh spon. Vrhu tega je moj oče človek, ki se mu nihče ne upa postaviti po robu; mene ima popolnoma v oblasti, in tudi vas bi imel, da, celo kralj bi bil brez moči proti njemu, ker ga ščitita neomadeževana prošlost in skoraj nedotekljiva služba. O, Maksimilijan, kolnem se vam, samo zato se ne spustim v boj, ker bi ugonobila ne samo sebe, temveč tudi vas.« »Toda, draga Valentina, vzlic temu ne razumem, zakaj tako obupujete, zakaj gledate bodočnost tako črno.« »Ker jo sodim po preteklosti.« »Ne pozabite, ljuba, da tudi jaz ne bi bil vašemu očetu kakršen-sibodi snubec. Pri vojakih me čaka še lepa kariera in brez denarja tudi nisem; in naposled imajo pri nas mojega pokojnega očeta še danes v časteh kot enega izmed najbolj poštenih trgovcev, kar so jih poznali. Pri nas, pravim, Valentina, ker ste tudi vi napol iz Marseilla.« »Ne govorite mi o Marseillu, že ta edina beseda me spomni moje dobre matere, tega angela, ki so ga vsi objokovali, kateri so ga poznali. O, Maksimilijan, če bi moja uboga mati še živela, bi se ničesar več ne bala. Povedala bi ji, da vas ljubim, in ona bi naju vzela v varstvo.« »Ah, Valentina,« odvrne Maksimilijan, »če bi še živela, vas prav gotovo ne bi bil spoznal, zakaj tedaj bi bili srečni, in srečna Valentina se pač ne bi menila za ubogega Maksimilijana.« »Nikar, prijatelj,« vzklikne Valentina. »Vidite, zdaj mi vi delate krivico... Toda recite mi...« »Kaj?« vpraša Maksimilijan, videč, da se Valentina obotavlja. »Ali ni prišlo v Marseillu med vašim in mojim očetom do nekakšnega nesporazumljenja?« »O tem nič ne vem,« odvrne Maksimilijan. »Razen če imate v mislih njuno politično nasprot-stvo: vaš oče je bil strasten pristaš Bourbonov, moj je bil pa z dušo in telesom vdan cesarju. Zakaj me vprašate?« »Povedala vam bom,« odvrne deklica, »ker je prav, da veste. Bilo je na dan, ko je bilo v časniku objavljeno vaše odlikovanje. Zbrani smo bili pri mojem dedu, .gospodu Noirtierju, in prišel je tudi bankir Danglars, tisti, ki bi bili njegovi konji skoraj ubili mojo mater in brata. Brala sem svojemu dedu novice, oče se je pa pogovarjal z Danglarsom o nameravani poroki njegove hčere fc grofom Morcerfom. Ko sem prišla do poročila o vašem odlikovanju — meni je bila stvar že Znana, saj ste mi veselo novico vi sami povedali dan prej — me je bilo skoraj strah na glas izgovoriti vaše ime; najrajši bi ga bila preskočila, pa sem se bala, ‘da si ne bi tega krivo razlagali. Zbrala sem torej ves svoj pogum in brala.« »Ljuba Valentina!« »Ko je moj oče zaslišal vaše ime, se je obrnil k meni; prepričana sem bila — vidite, kako sem abotna! — da mora to ime vsa- V 24 URAH barva, plisiru in kemično čisti obleke, klobuke Itd. škrobl in svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice Itd. Perc, suši, monga In lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA kogar zadeti ko strela, in tako se mi je zdelo, da je ne samo moj oče vztrepetal, temveč celo gospod Danglars. ,MorreI!‘ je rekel moj oče in nabral čelo. ,Da ni to eden izmed marseljskih Morrelov, onih zagrizenih bonapartistov, ki so nam leta 1815 zadajali toliko preglavic?' ,Da,‘ je pritrdil Danglars, .mislim, da je celo sin takratnega ladjarja.'« »Res?« se začudi Maksimilijan. »In kaj je na to odgovoril vaš oče?« »O, nekaj sirovega, da me je sram ponoviti.« »Vseeno mi povejte,« se nasmehne Maksimilijan. »Dejal je z mrkim glasom, da so ti ljudje najboljša hrana za topove in da drugega niso vredni, kakor da bi jih postavili pred puške in postrelili. .Veseli me,‘ se je zasmejal, ,da se sedanja vlada ravna po tem načelu v Alžiru.'« »Bogme, res nekam sirovo,« pritrdi Maksimilijan, »toda teh besed gospoda Villeforia si nikar ne jemljite preveč k srcu. Moj dobri oče ni v tej točki za vašim niti za las zaostajal. Kolikokrat je dejal: ,Le zakaj ne ustanovi cesar, ko ie že toliko pametnega napravil, posebnega polka iz samih sodnikov in advokatov in jih ne pošlje v najprednje vrste v boj?' Kakor vidite, so stranke, kar se izrazov tiče in obzirnosti, druga druge vredne. Toda niste mi še povedali, kaj je gospod Danglars pripomnil na ta izliv državnega prokuratorja?« »Zasmejal se je na svoj neprijetni način, nato sta pa oba vstala in odšla. Mojega deda je to zelo razburilo. Povedati vam moram, Maksimilijan, da samo jaz pogodim, kaj se godi v duši ubogega hromca; mislim, da ga je tisti razgovor močno vzburkal, ker je bil menda svoje čase zagrizen cesarjev privrženec.« »Da, za Napoleonove dobe je bil navdušen bonapartist,« pritrdi Maksimilijan. »Bil je senator in nemara vam bo znano, Valentina, da je ni bilo zarote za restavracije, ki ne bi bil vanjo vpleten.« »O, časih mi pridejo govorice o teh rečeh na uho. Čudno: ded bonapartist, oče rojalist. Obrnila sem se torej k njemu. Ded mi pokaže z očmi na časnik. ,Kaj bi radi, papa?' ga vprašam. Ali ste zadovoljni?' Ded pritrdi z očmi. ,S tem kar je rekel moj oče?' Njegove oči odkimajo. ,S tem kar je rekel gospod Danglars?' Spet isti znak. .Torej s tem da je postal Morrel častnik legije časti?' Ded pritrdi. Ali mi verjamete, Maksimilijan? Vesel je bil, da so vas odlikovali, vas, ki vas niti ne pozna. Morda ie res, kar pravijo, da postaja na stara leta otročji; toda jaz sem ga zaradi tega imela tisti trenutek še rajši.« »Čudno,« meni Maksimilijan. »Vaš oče, pravite, me sovraži, vaš ded pa ravno narobe... Neverjetno, kam spravita človeka strankarska ljubezen in sovraštvo!« »Pst!« šepne iznenada Valentina. »Skrijte se, bežite! Nekdo prihaja.« Maksimilijan jadrno pograbi lopato in si začne dajati opravka v grmičju. »Gospodična! Gospodična!« se zasliši glas izza drevja. »Gospa Villefortova vas išče po vsej hiši. Obisk imamo! Neki odličen gospod je prišel, nekak princ, grof Monle-Cristo mu je ime!« »2e grem,« odgovori Valentina. »Glej, glej!« se zamisli Maksimilijan in se nasloni na lopato. »Od kod neki grof Monte-Crisfo pozna gospoda Villeforta?« XII Pouk o strupih’ Res je bil grof Monte-Cristo. Prišel je, da vrne Villefortov obisk. Lahko si mislimo, kako je njegovo ime spravilo vso hišo pokoncu. Gospa Villefort je bila sama v salonu, ko so ji najavili grofa. Takoj je dala poklicati svojega sina, da se še enkrat zahvali svojemu rešitelju. Edvard je hitro pritekel; ne iz ubogljivosti do matere, tudi ne, da bi se grofu zahvalil, temveč iz gole radovednosti, zakaj ta dva dni niso pri Villefortovih drugega govorili kakor o Monte-Cristu. Po izmenjavi pozdravov je grof vprašal po gospodu Villefortu. »Moj mož je na kosilu pri kan-celarju,« odvrne mlada žena. »Škoda, pravkar se je odpeljal. — Kje je pa tvoja sestra?« se obrne k Edvardu. »Naj pride, da jo predstavim gospodu grofu.« »Hčer imate, milostljiva?« se začudi grof. »Gotovo je še otrok?« »Villefortova hči je iz njegovega prvega zakona,« odvrne mlada žena. »Zalo dekle je visoke postave.« »Samo preveč melanholična,« pripomni Edvard. »Paglavec ima precej prav; povedal je samo to, kar sem že sama tolikokrat v skrbeh rekla. Vzlic vsemu našemu prizadevanju, da bi jo razvedrili, je zelo otožnega značaja in tiha.« Prav takrat vstopi Valentina. Bila je res videti žalostna; kdor bi ji natančneje pogledal v obraz, bi celo odkril sledove solza v njenih očeh. Valentina je bila vitko, visoko dekle osemnajstih let. Imela je svetle kostanjeve lase, temne sinje oči in skromen, a dostojanstven nastop, ki je odlikoval tudi njeno pokojno mater. Po njenih nežnih belih rokah, lepo oblikovanem vratu in rožnatih licih bi jo človek prvi mah skoraj imel za eno tistih lepih Angležinj, ki jih pesniki tako radi primerjajo z labodi, plavajočimi na mirni jezerski gladini. Ko je Valentina zagledala tujca, ki je o njem že toliko slišala, se je priklonila in neprisiljeno pozdravila. »Gospodična Villefortova, moja pastorka,« jo predstavi mlada žena. »In gospod grof Monte-Cristo, kralj Kitajske in cesar Indije,« se oglasi mali nepridiprav in se razposajeno zasmeje. To pot je gospa Villefortova prebledela in se že hotela zares razsrditi. Toda grof se samo nasmehne, kakor bi bil imel v dečkovem vedenju posebno dopa-denje. »Oprostite, milostljiva,« povzame nato, gledaje zdaj mlado ženo zdaj Valentino, »zdi se mi, da sem moral vas in gospodično že nekje videti... Ravno sem o tem razmišljal, ko je vstopila gospodična, me je pa pogled nanjo še bolj utrdil v tej domnevi.« »Ne verjamem; Valentina ne hodi rada v družbo in zato smo skoraj zmeraj doma,« odvrne mlada žena. »Ne, milostljiva, ne trdim, da bi bil videl vas, gospodično in tega ljubkega poredneža na kakšni zabavi. Sicer pa pariške družbe prav nič ne poznam; kakor sem vam že imel čast pripomniti, sem v Parizu šele nekaj dni. Ne, bilo je drugod — samo kje? Dovolite mi, da malo pomislim...« Grof se je zamislil. »Tako mi je, kakor bi bil ta spomin neločljivo zvezan s sliko lepega solnčnega dne in cerkvenega proščenja... Gospodična je imela cvetlice v rokah, deček je podil prekrasnega pava, vi, milostljiva, ste pa sedeli v senčnici. Pomagajte mi, milostljiva — kaj se res ničesar ne spomnite?« »Ne, ničesar,« odvrne mlada žena. »Gospod grof nas je morda v Italiji videl,« pripomni plaho Valentina. »Da, v Italiji je utegnilo biti.. Ali ste kdaj potovali po Italiji, gospodična?« »Da, pred dvema letoma. Zdravniki so mi zaradi mojih šibkih prsi svetovali napolijski zrak. Ogledali smo si Bologno, Perugio in Rim.« Križanka 2 r KU l 1 rl Pomen besed Vodoravno: 1) kuhinjska potreb* Sčina, 4) razvedrilo, 6) okras in orožje nekterih živali, 7) plodilo, 8) časovna doba, 9) mesto v Belgiji, 12) vrsta pesmi, 15) sveta žival starih Egipčanov, 16) žen-ska diktatorica, 17) ima vsakdo, 18) Šolska oprava, 19) mesto na Aljaski. Navpično: 2) Število, 3) bog vojne, 4) Šivanka, 5) pokrivalo za glavo, 10) tla, 11) pod, 12) glavno ločilo vseh živih bitij, 13) >Tako bodic, 14) prvi človek. Jfaz in Japonska Pripoveduje Annabella Ljubka francoska umetnica si je morala za svojo najnovejšo vlogo nadeti povsem drugo lice. Sama nam pripoveduje o vzrokih in posledicah te spremembe. Udobno smo sedeli v kantini filmskega ateljeja, ko je nenadoma planil med nas Nikolaj Farkaš, ki so ga hip prej klicali k telefonu, in nas zapovrstjo navdušeno poljubil. Lica so mu žarela, ko je zaklical: »Ljudje božjil, zmaga je moja!« Nič nismo bili začudena zaradi tega nenavadnega vzklikaj kajti vsi smo vedeli, o čem sanja in na kaj misli ta naš prijatelj že tedne in mesece, da še pošteno zaspati ne more. Ta zmaga je bil njegov prvi film, ki ga bo smel režirati, kajti doklej je svoje umetniško dovršene mojstrovine zmerom le lovil v kamero; bil je med najboljšimi operaterji. Njemu ni bilo do tega, da bi pričel kakor vsii njegovi tovariši, ki zbero vrag si ga vedi kje denarčke in »zmečkajo« svojega prvenca, kratek filmček, ki bi naj oznanjeval njihove režijske sposobnosti vsemu svetu. Mi, ki smo v tej stroka doma, vemo, da je takšna pot trnjeva, in da niti na koncu poti ni tiste zarje, ki bi vstvaritelju ožarila tSme. Taki filmi zvečine umirajo žalostno in neslavno v podeželskih kinematografih, kjer živ krst ne prebere niti imena režiserja. Farkaš pa, velik v svojih zamislih, si je dejal: »če se mi posreči, pričnem prav »na debelo«, sicer grem rajši nazaj vrtet svojo kamero!« Torej naš Farkaš je prejel pravkar po telefonu sporočalo, da je zanj vse urejeno. Kdo bi mu zameril razposajeno navdušenje! Precej drugi dan se je lotil dela. Njegovo zlato tele, ki je ponudilo l'arkasu za uresničenje njegovih sanj težke milijone, je imelo zaradi popolnoma zaupanje v Farkaša samo to zahtevo: »Moj najljubši roman >La Bataille« od Clauda Farrfera mi sfilmajite!« Vsega drugega mu nd bilo nič mar. Farkaš je bil zatrdno preverjen, da bo to nit udel v šivan-kino uho, zavoljo tega si je že pirej izbral igralko za glavno vlogo Markize Yorisake, tiste tajinstvene žene, kii je napol še udana azijski za-sužnjenostii žene, napol pa že hlipa po svobodi evropske dame, — ki je tako nežna ko lotosov cvet, a se ji njen mož zaradi fanatičnega domoljubja prostovoljno odreče. Ta igralka, ki jo je poskusno filma], šminkal in preoblačil režiser Farkaš, sem bila — jaz. Zame je bila ta vloga kakor nalašč. Izpolnila se mi je davna želja Japonska, dalnja in tajinstvena dežela, ki mi je ostala zmerom nepojmljiva, dežela praznikov cvetočih češenj in — brutalnega harakirija, nie je omamljala in vabila. V Parizu so vsi videili, da se kaj rada družim s takimii zagonetnimi in zmerom se smehljajočimi ljudmi; z Japonci in Japonkami. Toda nikoli doslej mi Japonska, skrita za svojo nepredirno krinko, ni bila razumljiva, nikoli mi ni bila tako blizu, kakor v teh mesecih, ko me je Farrerova markiza Yorisaka prisilila, da sem se morala povsem potopiti v japonsko mišljenje in hotenje, Delo za film »Boj« me je nagradilo še z večjim užitkom: prav na Japonsko sem šla za več tednov. Fit-maii smo z dovoljenjem in pomočjo japonskih oblasti v pristanišču Baga-saki, v Yokohami, v odlični japonska hiši, na pravem pristnem japonskem vrtu. Vsebina tega filma j© na kratko taka: Japonska mornarica je p >ra-žena. Vlada prikriva ljudstvu poraz, a narod slavi vračajoče se mornarje kot junake. Na ladji admirala mar- Ko sem se nekoč po Kimanju v naravi vračala kar v svoji filmski maski proti domu, so me spotoma vai imeli za Japonko. To je bila zame najlepša pohvala za moje delo. Nepopisno me je ta dogodek razveselil. Da se pa nisem samo na zunaj »pojapončilac, sem kesneje z vso gotovostjo ugotovila. Komaj je bila krstna predstava »Boja« v Parizu pri kraju in so kmalu na to vrteli film na Japonskem, so me kar ob- Olintpijski plavalec Buster Crabbe, glavni igralec v Paramountovem filmu »Pustolovščine na dveh kontinentih« Višino 185 cm Teio 85.25 kg VVn^ 43 «m Obseg pral 114 cm Obseg pasu 81 cm Goleno 40.6 cm m* Biceps 40.6 cm Stegno 7 .. 58.4 cm Postava In mere modernega športnika dokazujejo, da zna današnja športna generacija roditi dostojne naslednike klasičnega grškega idealnega tipa kija Yorisake je nevtralni angleški kapitan Herbert Fergan za opazmail-ca. Yorisaka dobro ve, da poroča kapitan svoji vladi o bojih in o vseh napakah, ki so jih Jeponci med bojevanjem zakrivili. Vsi admiralovi poskusi, da bi Fergana pregovoril, naj mu izda napake, ki jih japonska mornarica dela, so se izjalovili. Fergan spozna Japončevo ženo. Kaj kmalu se vname med njima strastna ljubezen. Nekega večera, ko je admiral mislil, da sta Anglež in njegova žena na plesu na angleški jahti, se jo splazil v Angleževo stanovanje, da bi prebrskal po njegoviih tajnih poročilih. Toda nenadoma vstopita admiralova žena in Fergan. Z nečloveškim zatajevanjem je Japonec udušil* svojo bol in ni niti drugi dan pokazal, da ve za razmerje med Angležem in svojo ženo. Ko v prihodnjem boju Japinsi zmagajo in je Yorisaka ranjen, preda poveljstvo Ferganu. Toda Fergan pade, Yorisaka pa izvrši harakiri. sipavali od vseh strani z ženitbenimi ponudbami. Nekatere ponudbe 8t> bile prav z Japonskega, druge pa od Japoncev, ki žive v Parizu. Moja vloga v Farrčrovem filmu »Boj« fe morala očividno vse te »ženine« prepričati, da mi je Usoda določila častno mesto v kakšnemkoli japonskem dvorcu. Toda čeprav sem z navdušenjem in z dušo igrala Japonko in če- pr v je Japonska še zmeroim dežela mojega hrepenenja, vendar linče n živeti tudi odslej v Parizu kot Annabella. ______ itizfruza na Angleškem »Gaumont British« prične v El-streeju na Angleškem prihodnje dni filmati v angleščini film »Pesem zate«, v katerem bo pel Jan Kiepura. Režiral bo Maurice Elvey. V istih ateljejih poje zdaj Richard Tauber za B. I. P, y nekem Schubertovem filmu. * Namesto 5( i Sedaj (m 0 TA 81 e T zrn Ml denerf Te prptzku-tono aredstvo »roti boleCInam m menstruacijskim tegobam Je aedaj ■a 30V. eenejiel Ooblva se v vMh lekarnah « omotih po 10 table« A O J gr. Pravi Pyramldon je samo * Bsyer-levInfttrUem k* * l.|.k I,.;,.. u i. ..ph, i«i fitmske novice Čujemo, da bo naslednji film z Greto Garbo imel naslov: »Blesteča ura.« Film bo baje točno posnet po odrskem komadu Maxa Gordona »Shining hour«, ki ga z velikim uspehom uprizarjajo v newyorških gledali šeiih. Režiser Hans Steinhoff je pričel snemati film »Otok«. Brigitta Helm in Wiily Fritsch bosta igrala glavni vlogi. Režiser Franz Seitz je v monakov-skiih ateljejih »Geiselgasteig« skon-< čal film »Pri plavolasi Katici«. Glavne vloge igrajo Liane Haid, Rolf pl« Goth, Joe Stockl, Fred Hennings, Margarete Kupfer, Gustl Stark, N. Gstettenbauer, Philipp Weichan