Ano (Leto) XIV. (9) No. (štev.) 36 “ESLOVBI1A LEB N 99 BUENOS AIRES, 6. SEPTEMBRA (Setiembre) 1956 Naše stališče Izseljensko življenje ima že samo na sebi, zlasti v začetni dobi, svojevrstne težave in preiskušnje. Izseljenec je za¬ pustil svojo domovino, dom, domače o- kolje ter se je nenadoma znašel na tu¬ jem. To je hud pretres življenske poti. Pogosto je ob prihodu v nov svet po¬ stavljen tudi pred odločitev; Plavaj ali utoni. Če si je tak izseljenec končno u- redil svoj gospodarski položaj, je veči¬ noma prepričan, da je dosegel svoj cilj. Izseljenci, ki smo šli v svet po II. sve¬ tovni vojni, ker je v naših domovinah zavladalo nasilje komunizma, smo šli v izseljenstvo v še težjih okolnostih: Voj¬ na in revolucija z vsemi grozotami na nas niso ostale brez posledic. Taborišča, koncentracijska ali begunska, so pustila sledove. S seboj nosimo boleč spomin na mrtve svojce in drage. Razbitost ali u- ničenje družin nista brez vpliva na du¬ ševno stanje marsikoga. Pri vsem tem ureditev osebnega go¬ spodarskega položaja ni in ne sme biti naš glavni in edini cilj. Zavedati se mo¬ ramo vedno in povsod, da naša domo¬ vina trpi pod komunističnim suženj¬ stvom in da moramo neprestano in z vsemi svojimi močni sodelovati v borbi proti komunizmu, da bo naš narod v do¬ movini svoboden, pa naj se mi kdaj vr¬ nemo tja ali ne. Zato moramo z vso do¬ slednostjo čuvati našo izseljensko enot¬ nost v osnovnih ideoloških temeljih, čim bolj poudarjati vedno to, kar nas druži in zapostavljati tisto, kar naj bi nas razdvajalo. Pa tudi vse izseljenske narodnostne skupine bi morale to načelo upoštevati v svojih medsebojnih odnosih. Svobodna Slovenija je vedno dosledno izvajala to načelo in danes moremo ugotoviti, da je pri tem uživala podporo in odobravanje večine slovenskih izseljencev. Zlasti smo bili Slovenci previdni v odnosih do osta¬ lih narodnostnih skupin in to predvsem do Hrvatov in Srbov, da ne bi kakorko¬ li kalili stremljenja, da se med tema dvema izseljenskima narodnostnima sku¬ pinama ustvari strpnejše in znosnejše sožitje brez ozira na državnopravne koncepte, ki jih ima eden ali drugi. Žal, Slovenci nismo bili vedno deležni enake obzirnosti: Ko smo se lani in le¬ tos spominjali 15. obletnice smrti enega največjih Slovencev, pokojnega dr. Ko¬ rošca, smo se ob spominu nanj združili v nemem spoštljivem žalovanju demokra¬ tični Slovenci v izseljenstvu brez ozira na politično ali strankarsko pripadnost. Dr. Korošec se je vse življenje boril za pravice slovenskega naroda. Zanj se je žrtvoval ter bil pripravljen sprejeti vsa¬ ko novo žrtev, ki je bila v korist slo¬ venskega naroda. Zgodilo pa se je, če¬ sar nismo pričakovali. Glasilo dr. Ante Paveliča “Hrvatska”, ki izhaja v Buenos Airesu, je ob tej priliki prineslo članek z naslovom: “Ne pridružujemo se kome¬ moraciji za dr. Korošcem.” To je ugo¬ tovil ta list, dasi k komemoraciji ni bil povabljen. Obletnico Koroščeve smrti je porabil za to, da je grdil spomin nanj, ki je vsem Slovencem draga in visoko spoštovana osebnost. Objektivni zgodo¬ vinar in' poznavalec slovensko-hrvatskih osnosov pa bo moral priznati, da je bil dr. Korošec tudi velik prijatelj hrvat- skega naroda. Slovenci na ta napad tedaj nismo od¬ govorili, četudi ni bila to žalitev samo pokojnega dr. Korošca, ampak vseh Slo¬ vencev. Tega nismo storili, ker veličine dr. Korošca Paveličev list “Hrvatska” ne more zmanjšati. Le to ugotovimo danes: Velika je od¬ govornost tistih, ki vodijo izseljenske organizacije in izseljenski tisk. Njihova dolžnost je, da storijo vse, da preneha¬ jo ali se ublažijo nesoglasja, da preneha nesmiselno in zagrizeno in večkrat su¬ rovo razpravljanje o preteklosti, da zgi¬ nejo iz medsebojnega občevanja grožnje o maščevanju. Ne zaveda pa se te odgo¬ vornosti kdor dela nasprotno, kdor v svojem osebnem samoljubju pospešuje nesoglasja in ovira sodelovanje. So pa drugi, ki ne razlikujejo politič¬ nih programov od oseb, odnosno politič¬ nih programov od pietetnih spominskih počastitev. Tudi to je ovira na poti k dobremu sožitju in sodelovanju. Ko je bila na slovenski Pristavi ma¬ ša ob priliki desetletnice smrti Mihajlo- viča za junake “padle v borbi proti oku¬ patorju in komunističnim nasilnikom za svobodo jugoslovanskih narodov”, je Sožitje med kafoSišk® Cerkvijo in totalitaristično državo je nemogoče naglaša papež Pij XII. v svoji radijski poslanici nemškim katoličanom V nedeljo dne 2. septembra t. 1., so v Koelnu slovesno zaključili 77. nemški katoliški dan .— Katholikentag. Ude¬ ležba na njem je bila ogromna. Pri za¬ ključnih slavnostih je bilo navzočih nad 800.000 vernikov. Med cerkvenimi dosto¬ janstveniki je bilo nad 70 kardinalov, nadškofov in škofov ter na tisoče in ti¬ soče duhovnikov. Ob zaključni slovesno¬ sti so tudi prvič po zadnji vojni odprli velikanska vrata slovite koelnske kate¬ drale, ki je bila v prejšnji vojni vsled 14 bombnih zadetkov poškodovana ter je še večino v popravilu. Med zbranimi nem¬ škimi verniki je bilo tudi 18.000 kat. vernikov iz Vzhodne Nemčije, ki so bi¬ li 'ves čas deležni splošne pozornosti in simpatij. Na katoliškem dnevu so govorile naj¬ uglednejše nemške osebnosti. Tako je zahodnonemški kancler dr. Konrad Ade¬ nauer, prvak nemške krščansko demo¬ kratske stranke, v svojem govoru na- glasal;. da živi več kot en tisoč milijo¬ nov ljudi v državah, ki temelje na mate¬ rializmu. Citiral je nadalje besede sv. Pavla: “Kjer gospoduje duh, tam je svo¬ boda, in kjer duh ne vlada, tam je su¬ ženjstvo in tam svoboda ne obstoja. Brezbožni materializem se bori proti Bo- gUjj sovraži Boga in zaradi tega ne po¬ zna svobode; obožuje državo, hoče od¬ straniti Boga s prestola in dati državi in njenim funkcionarjem popolno “kon¬ trolo” nad vsemi ljudmi”. Katoličanom iz Vzhodne Nemčije, ki so prišli na kon¬ gres nemških katoličanov, je pa dr. Ade¬ nauer zagotavljal, da bo tudi zanje na- ppčil dan svobode. “Niste izgubljeni in njsmo na vas pozabili”, jim je dejal. v: Višek vseh slavnosti pa.je bila papeška poslanica, ki jo je zbranim nemškim ka¬ toličanom naslovil po radiu s svojega letnega dvorca Castel Gandolfo. Je silno pomembna, ker jo je papež dal točno 11 dni potem, ko so sovjeti napravili poiskus, da bi prišlo do stikov med Sov¬ jetsko zvezo in Vatikanom. S to poslani¬ ce HOMA PANAMERICANA” co je papež postavil “vse stvari na svoje pravo mesto". Naglašal je, da kat. cerkev v sed. ča¬ sih trpi “najbolj nevarno preganjanje, kar jih je sploh doslej poznala. Zlasti v zadnjih desetih letih. Svoji cerkvi je Kristus dal poslanstvo, ki ga mora izpol¬ niti do konca časov. Napovedal ji je pa tudi, da bo pri tem trpela preganjanje. Versko praganjanje pa vedno vključuje navzočnost in udeležbo Kristusovega mističnega telesa v Gospodovih ranah. Cerkev je lahko ponosna, da se je po¬ stavila nasproti najbolj težavnemu kon¬ fliktu, ki temelji na sistemu brezboštva in zanikanju Boga. Sovražnik z vsemi prigrabljenimi sredstvi totalitaristične države, s perfidnimi metodami za duhov¬ no ohromitev človeka in zlasti mlajše¬ ga rodu in otrok, kontrolira sredstva, ki jih v preteklosti niso imeli preganjal¬ ci Cerkve.” “Z eno besedo: Cerkev vzpodbuja ver¬ nike, ki žive v državah, v katerih je svo¬ bodna, naj se vedno zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja tak nasprotnik in zno¬ va jih je treba opozoriti, naj se nikar ne dajo preslepiti od utvare o lažnivi ko¬ eksistenci, kot da bi bilo možno kako tesnejše zbližanje med katoliško vero, svetovnim konceptom katoličanov in tem sistemom.” V nadalnjih izvajanjih je papež dajal, da pa “dejansko neka koeksistenca ob¬ stoja. Kat. Cerkev nikogar ne sili, da bi ji pripadal. Toda zase zahteva svo¬ bodo, da lahko živi in deluje v državi v smislu svojih predpisov in zakonov, da varuje svoje vernike in da jim svobod¬ no razlaga poslanstvo Jezusa Kristusa. To je osnovni pogoj, o katerem sploh ni mogoče sczpravjjati za vsakršno iskreno koeksistenco. Med tem se pa kat. Cerkev mora boriti, ne na na poli¬ tičnem in gospodarskem področju, kot ji to pogosto lažno očitajo, temveč s svojim lastnim orožjem: z vstrajnostjo svojih vernikov, z molitvijo, resnico in ljubeznijo”. Con el aspicio de la Organizacion de los Estados Americanos quedo inau- gurado un ciclo de trasmisiones radiofo- nicas denominado “Rora panamericana”. La trasmision inaugural se efectuo el sabado pasado por Radio del Estado, a las 16.30, y estuvo a cargo del subse- cretario de relaciones exteriotes, doctor Luis S. Castiiieiras. Expreso el orador que esta serie de disertaciones constituira “un momento mas de convivencia Continental, sobre todo porque en la Argentina todas las horas son panamericanas, y esta defini- cion tan acertada adquiere el valor de un simbolo”. Entre otros conceptos, dijo despues: “America es un vocablo que no tiene so¬ lo un sentido geografico, sino que, por el contrario, se refiere a la patria co- mun de un sistema de valores espiritua- les y bienes eticos. “Nuestro pais acaba de dar un ejem- plo fehaciente del imperio de lo espiri- tual y lo moral. La Revolucion liberta- dora no es esfuerzo enderezado a la con- quista de lo material. En su ideario, lo verdaderamente grande es el anhelo que habla in todos los corazones de recon- quistar la patria para su pueblo y, por lo tanto, para el continente todo. “Nuestra consigna de libertad y de- mocracia trasciende los limites del šo¬ lar argentino y asi como proviene de lo hondo de las mejores tradiciones ameri- canas, se dirige a las naciones hermanas bajo la forma de la buena vecindad y de la fraternal convivencia. "VSEAMEM1ŠKA UMA” Nevarnost nove vojne vedno večja tsrar'’- Napetost zaradi Sueškega vprašanja se je v zadnjem tednu občutno poveča¬ la. K temu je primoglo več dogodkov. Tako je sovjetski list “Izvestija” napa¬ del tri zahodne velesile, da skušajo z vsemi sredstvi preprečiti redno plovbo po sueškem prekopu, egiptovski listi so objavili napade na predsednika avstral¬ ske vlade Roberta Menzies-a, predsedni¬ ka petorice, ki je določena za razgovore z Naserjem. Sovjetska zveza, Saudijeva Arabija in Japonska so izjavile, da so: pripravljene gospodarsko podpreti Egipt, da bi mogel vzdržati anglo-fran- coski finančni pritisk. Saudijeva Arabi¬ ja je Egiptu takoj odobrila pomoč 10 milijonov dolarjev. Egipčanski listi so objavili tudi poročila, da je policija od¬ krila v Egiptu zaroto, v katero da so bili zapleteni Angleži, ki so hoteli str¬ moglaviti Naserja in postaviti novo vla¬ do. V zvezi s tem odkritjem je policija aretirala 4 Angleže. Državni tožilec za¬ hteva zanje smrtno kazen. (Nadaljevanje na 2. strani) Na pobudo Organizacije ameriških dr¬ žav so se začele radijske oddaje pod imenom' “Vseameriška ura”. Serijo radijskih oddaj je začel na Dr¬ žavni radijski postaji prejšnjo soboto 16.30 podtajnik za zunanje zadeve dr. Luis S. Castiiieiras. Navajal je, da bodo te oddaje tvorile “en trenutek več kon¬ tinentalnega sožitja, zlasti, ker so v Ar¬ gentini vse ure vseameriške in ta defi¬ nicija tako vzvišena zasluži vrednost kot simbol. Nadalje je govornik naglašal, da je Amerika besednjak, ki ne vsebuje sa¬ mo zemljepisnega pojma, ampak se rav¬ no nasprotno nanaša tudi na skupno do¬ movino sistema duhovnih! vrednot in e- tičnih dobrin. Naša država je dala zgo¬ voren zgled za vladavino duhovnosti in morale. Osvobodilne revolucije niso vo¬ dili nameni, da bi se polastila -material¬ nih dobrin. V njenem idejnem pogledu je resnično velika želja, ker govori v vseh srcih, da bi znova pridobila domovino za svoj narod in s tem tudi za kontinent. Naše geslo svobode in domovine prese¬ ga meje argentinskih tal in kot izhaja iz globine najboljših ameriških tradicij, se obrača na bratske države pod obliko dobrega sosedstva in bratskega sožitja. IZ TEMNA V TEMEN Svobodna Slovenija o maši in o spomin¬ ski prireditvi poročala. Ugotoviti pa smo morali ob tej priložnosti, da neka¬ teri niso pravilno razumeli stališča Svo¬ bodne Slovenije. Ne mislimo tukaj tiste¬ ga, ki nam je v pismu zajamčil “klanje Slovencev”, ko se vrnemo v domovino. S tem ne mislimo razpravljati. Mislimo pa : tiste, ki poročilo o spominski sveča¬ nosti tolmačijo tako kot da je Svobodna Slovenija s poročilom odobrila, sprejela ali zavrgla kak program. Zato smo pre¬ jeli deloma hvalo, deloma grajo. Enim in drugim povemo: Mi smo se borili proti komunizmu v domovini. To borbo nadaljujemo v izseljenstvu. Smatramo zai- nujnost, da je vsaka narodnostna skupina medseboj povezana v borbi pro¬ ti komunizmu in da stremi za tem, da sodelujejo vse narodnostne skupine v slogi za uničenje skupnega sovražnika, ki zasužnjuje naše domovine. Pri tem stremljenju je borba proti komunizmu na prvem mestu, vse drugo stopa na drugo mesto. Draža Mihajlovič se je boril proti ko¬ munizmu, Komunisti ga niso ubili zara¬ di kakega njegovega političnega koncep¬ ta ali zaradi nesoglasja s komurkoli. Ubili so ga samo zato, ker se je boril proti komunistom. Če se borimo proti komunizmu, ali ni naša dolžnost, da po¬ častimo spomin tistega, ki so ga komu¬ nisti ubili samo zato, ker se je boril proti njim ? Ko so poljska društva v Buenos Aire¬ su počastila spomin poznanjskih žrtev je prisostvovalo spominski svečanosti tudi slovensko zastopstvo. Svobodna Slovenija je o prireditvi poročala. Nič nismo vprašali kateri stranki so pripa¬ dale poznanjske žrtve, kakšen je bil nji¬ hov politični koncept, kako so si zami¬ šljale odnos do svojih sosedov. Borili so se proti komunizmu in bili so žrtve ko¬ munističnih krvnikov. Te dni obhajamo desetletnico smrti generala Rupnika. Tudi ob tej priložno¬ sti ne bomo razpravljali o ničemar, kar bi nas razdvajalo. Le to bomo ugotovi¬ li: General Rupnik si je z vsemi sred¬ stvi, ki so mu bila na razpolago, priza¬ deval, da bi slovenski narod obvaroval pred komunistično strahovlado. Komu¬ nisti so ga ubili samo zaradi tega in zaradi ničesar drugega. Zato je prav, da tisti, ki so se in se še borijo proti ko¬ munizmu počastijo ob desetletnici smrti njegov spomin. To je naše stališče. Izvira iz našega prizadevanja in hotenja, da bi se proti¬ komunistični izseljenci raznih narodno¬ sti združili in nastopali skupno vedno in povsod, kadar je njihov nastop potreben za borbo proti komunizmu. Te izseljen¬ ske narodnostne skupine morajo vsaka sama zase in med seboj dosledno odstra¬ njevati vse, kar loči ter zbirati in pou¬ darjati, kar druži. V volilni kampanji v Severni Ameriki za izvolitev novega predsednika je na¬ stopil važen moment. Izvršni odbor Se¬ vernoameriške delavske federacije in Kongres industrijskih organizacij — AFL — CIO — v katerih je včlanjenih nad 15 milijonov delavcev, je sklenil svo¬ jim" članom priporočiti, da pri predsed¬ niških volitvah glasujejo za predsedni¬ škega in podpredsedniškega kandidata demokratske in ne republikanske stran¬ ke. Kandidata te stranke sta: za pred¬ sednika Adlai Stevenson, za podpred¬ sednika pa senator Estes Kefauer. Dne 21. sept. se bo sestala komisija 21 de¬ legatov ameriških republik, ki je bila ustanovljena na zadnji konferenci pred¬ sednikov am. republik. Razpravljali bo¬ do o poglobitvi gospodarskih stikov med temi državami. V mestu Clinton je morala nastopiti proti prebivalstvu voj¬ ska s tanki in ostalim modernim orož¬ jem zaradi izgredov belcev proti črn¬ cem. Nemiri so se začeli v začetku prej¬ šnjega tedna, ko je skupina 12 belcev napadla enega od 12 dijakov-črncev, ki so bili letos sprejeti na dTžavni kole¬ gij. Nemiri so se naslednje dni ponav¬ ljali, dokler niso dosegli vrhunca v sobo¬ to, ko je skupina 300 belcev hotela na¬ pasti sodišče. Policija jih je razpodila s plinom solzivcem. Nekateri belci za¬ htevajo od staršev, da ne smejo pošilja¬ ti svojih otrok v šolo tako dolgo, dokler iz njih ne bodo odstranili črncev. Zahte¬ vajo tudi, da mora država Tennessee iz¬ dati zakon o obvezni ločitvi ras. Povelj¬ nik vojske v tem mestu je izjavil, da je navzočnost vojske v mestu potrebna da se uveljavi zakon in ohrani mir. — Henry Holland, drž. tajnik v zun. min. za ameriške države, je dal ostavko. Na tem mestu je veliko storil za tesnejšo politično in gospodarsko povezavo teh držav. V Ekvatorju so po 61 letih prišli do politične oblasti zopet konservativci. Njihov kandidat 44 letni odvetni Canqi- lo Ponze Enriquez je te dni prevzel me¬ sto predsednika republike. V Boliviji je predsednik Herman Si- lez Suazo podpisal zakon o splošni am¬ nestiji Francija je začela novo finančno leto v trenutku, ko se nevarnost inflacije po¬ javlja v tako resni obliki, kakor še nik¬ dar doslej odkaj je minila vojna v Indo- kini. Tako ugotavljajo gospodarski stro¬ kovnjaki. V belgijskem mestu Marcinelle so v rudniku Du Bois Cuzier morali ustaviti nadaljnje odkopanje mrličev zaradi no¬ vih požarov v globini 975 m. Doslej so izkopali 139 umrlih rudarjev, zasutih je pa še 124 rudarjev. Med Švedsko in Sovjetsko zvezo je prišlo do izmenjave protestnih not zara¬ di šolske ladje švedske trgovske mor¬ narice, ki je zaradi neurja na morju zavozila tri milje daleč v sovjetsko vo¬ dovje, Sovjeti so ladjo pridržali, na za¬ htevo šredske vlade pa pozneje izpustili. Ameriški general Henry Hoder, po¬ veljnik ameriške vojske v Evropi, je poslal v Ameriko oster protest, v ka¬ terem navaja, da mu pošiljajo v Evro¬ po nedisciplinirano moštvo, ki s svojimi izgredi, zlasti med Nemci, škodi ugledu ameriške vojske. Zaradi takega moštva imajo ameriške oblasti neprestane sit¬ nosti. Papež Pij XII je v letnem dvorcu Cas¬ tel Gandolfo sprejel v avdijenco argen¬ tinske mornariške kadete z ladje Bahia Thetis. Razgovori za združitev Saragatove in Nenijeve socialistične stranke v Italiji se ugodno nadaljujejo. “Pot za združi¬ tev obeh strank je odprta”, je izjavil vodilni francoski socialist Pierre Com- min, ki je tudi posredoval, da je prišlo do sestanka med sprtima socialističnima prvakoma Saragatom in Nenijem. Dejal je tudi, da je dosegel “zelo pozitivne re¬ zultate z razgovori, ki jih je imel z vo¬ diteljem desničarskih socialistov Saraga¬ tom”. Socialdemokratski poslanec Dome- nico Chiaramello je naglasil, da “do združitve obeh socialističnih strank lahko pride prej, kakor bi pa kdo mi¬ slil”. Saragat, ki je v italijanski vladi podpredsednik, je obiskal tudi predsed¬ nika vlade Segni-a. Obvestil ga je po¬ drobno o svojih razgovorih z Nenijem za združitev obeh soc. strank. Po raz¬ govoru s predsednikom vlade je časni¬ karjem dejal, da za združeno socialistič¬ no stranko ne obstoja vprašanje vlade. S tem je časnikarjem potrdil, da bo socia¬ listična stranka ostala še naprej v vla¬ di. Potrdil je tudi, da je predsednik vla¬ de s potekom razgovorov z Nenijem za¬ dovoljen. Otok Ciper je zopet prizorišče aten¬ tatov in bombnih eksplozij. Začele so se potem, ko je nacionalistična organiza¬ cija EOKA z letaki objavila, da bo zo¬ pet začela z orožjem nastopati proti Angležem. Angl. oblasti so med tem od¬ redile hišno preiskavo pri županu me¬ sta Nicosia in na tam. občini, proti ško¬ fu Anthomisu, ki je za nadškofom Ma- kariosom najvišja cerkvena oblast na otoku, so pa odredili hišni zapor. Na¬ cionalisti so povzročili močno eksplozi¬ jo v pristanišču Famagusta ter poško¬ dovali vojno ladjo, ki je pripeljala vo¬ jaški material iz Tobruka. Še smelej¬ ši je bil atentat na dobro zastražene Vojaške objekte Episkoi. Tu je eksplodi¬ ralo več bomb. V bližini mesta Pafos so z bombnim napadom pretrgali glavni ka- belj tamošnje elektrarne, v mestu Ble- si pa pognali v zrak vladno tiskarno. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. IX. 1956 Ob desetletnici smrti generala Leona Rupnika NAGOVOR SLOV. DELEGATA NA ZBOROVA¬ NJU KRŠČANSKO - DEMOKRATSKE MLADINE V STRASBOURGU “Gospod predsednik, gospe in gospod¬ je, dragi prijatelji! Sinatram za posebno čast, da morem s te slavne strasburške tribune sprego¬ voriti nekaj besed v imenu slovenskega zastopstva, kot član mladinske veje Slo¬ venske ljudske stranke. Titov komunistični režim, ki je pri¬ šel na oblast in se na njej drži s pomoč¬ jo diktatorskih sredstev, ne dopušča na¬ rodom v Jugoslaviji, da bi mogli živeti svobodno politično življenje. Treba je posebej povdariti, da se nav¬ zlic zatrjevanju Titovega komunistične¬ ga vodstva in tudi navzlic optimističnim izjavam nekaterih zapadnih državnikov in opazovalcev, položaj v Jugoslaviji ni bistveno spremenil vse odkar je komu¬ nistična stranka po drugi svetovni vojni ob odločilni pomoči Rdeče armade zase¬ gla oblast. Doba tako imenovane koeksi¬ stence z zapadom, ki jo Jugoslavija se¬ daj doživlja že šest let, ni prinesla niti najmanjšega napredka na polju člove¬ čanskih pravic. Svobodni svet in zlasti Združene drža¬ ve Amerike so od leta 1950 pa do danes nudile jugoslovanskemu komunističnemu režimu pomoč v znesku približno ene in pol milijarde dolarjev. Vrata Jugoslavi¬ je so bila na široko odprta tisočem za¬ padnih funkcionarjev in izletnikom. Vsi ti gospodarski in drugi stiki Jugoslavije z zapadom so resda prinesli nekaj tre¬ nutne omilitve v metodah komunistične¬ ga režima. Toda čim je proces tako ime¬ novane liberalizacije prišel do točke, ko je bil ogrožen monopol politične oblasti vladajoče klike, so proces nemudoma Za¬ vrli. Kako malo možnosti je v Jugoslavi¬ ji za kakršnokoli demokratsko delovan¬ je, četudi bi se nanašalo le na komuni¬ stično stranko samo, dokazuje primer Milovana Djilasa. Danes, ko se jugoslo¬ vanska komunistična stranka navzlic vsem obljubam, ki jih je Tito svoječasno dal Ameriki, vrača v sovjetski tabor, vi¬ dimo, kako usodno napako je storil za- pad s tem, da je brezpogojno podpiral jugoslovanski komunistični režim, da se je mogel v najbolj kritični dobi obdrža¬ ti na oblasti. V Jugoslaviji smo danes priča nove¬ mu preganjanju katoliške Cerkve, zati¬ ranju svoboščin na kulturnem polju in novim naporom, da se kolektivizira kme¬ tijstvo. Vse to ni slučajno, ampak je naravna posledica obnovljenega sodelovanja s Sov¬ jetsko zvezo in z drugimi komunistič¬ nimi strankami na svetu. Primer Jugo¬ slavije najlepše dokazuje, da je borba zoper komunizem vnaprej obsojena na neuspeh,, ako se proti komunistični ne¬ varnosti ne borimo s trdo zgrajenim na¬ zorom. Poraz, ki ga je zapad doživel v svoji igri z jugoslovanskimi komunisti, naj bo svarilo za prihodnjost, da je sle¬ herni poizkus dosege demokratiziranja države s pomočjo komunistov in potom njih, že vnaprej obsojen na neuspeh. Slovenska ljudska stranka, ki je že več kot pol stoletja najmočnejša sloven¬ ska politična demokratska stranka, ob¬ sega najširše plasti slovenskega naroda in je temeljila vedno od svojega začet¬ ka in temelji sedaj na demokratskih in krščanskih načelih. Med obema sve¬ tovnima vojnama je bila SLS tista stran¬ ka v Jugoslaviji, ki se je najodločneje in najdosledneje borila proti vsakemu političnemu nasilju nad narodi in proti vsakemu socialnemu izkoriščevanju de¬ lovnega ljudstva. Demokratsko politično življenje Jugo¬ slovanov je danes možno samo v emigra- graciji. Zaradi tega je bila tudi SLS pri¬ siljena, da je trenutno omejila svoje de¬ lovanje le med Slovenci, živečimi izza državnih meja Jugoslavije, v begunstvu in med izseljenci. Mi mladi slovenski krščanski demo- kratje v zamejstvu smatramo za svojo veliko zgodovinsko dolžnost, da na zno¬ traj strnemo svoje vrste ter visoko dvi¬ gnemo med svojim narodom plamenico vere in upanja v lepšo bodočnost. Na zunaj pa hočemo povdariti jasno in od¬ ločno, da smo pripravljeni na najtesnej¬ še sodelovanje z ostalimi krščansko-de- mokratskimi gibanji v Evropi. Hkrati pa apeliramo na naše prijatelje in so¬ mišljenike v svobodnem svetu, da nas podpro v naših težnjah in v naši borbi tako, da bomo mogli s skupnimi močmi zgraditi lepšo bodočnost in srečnejšo Evropo, ki naj bo združena na načelih in temeljih svobode, demokracije in so¬ cialne pravičnosti”. Naročajte in širite Svobodo® Sio v e n i j o Dne 4. septembra je preteklo 10 let, kar so se doma komunisti z ustrelitvijo maščevali nad svojim neizprosnim na¬ sprotnikom, generalom Leonom Rupni¬ kom, ki je že davno pred pričetkom 2. svetovne vojne spoznal njihove načrte in je vse storil, da bi obrani narod nji¬ hove sužnosti. General Rupnik se je rodil dne 19.8. 1880. v Lokvah na Goriškem, kjer je bil krščen v cerkvi Sv. Antona. Leta 1911 se je poričil z Marijo Feldgičer, ki mu je poklonila dva sinova, Vuka in Evge¬ na ter hčerko Ingo; pa je že leta 1920 postal vdovec. V drugič se je poročil z rusko begunko Olgo Nikolajevno Zu- bržicki v katoliški župni cerkvi v Nišu. V tem zakonu se je rodila hčerka Kse¬ nija, por. dr. Kociper. Ljudsko šolo je končal v Idriji, nižjo klasično gimnazijo v Št. Pavlu v Lavan¬ tinski dolini in v Ljubljani, nato pa pe¬ hotno kadetnico v Trstu, iz katere je iz¬ šel kot zastavnik 18.8.1889. Prvo služ¬ bo je nastopil v 16. pehotnem polku v Belovarju. Do prve svetovne vojne je služboval večinoma na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini in sicer Zagrebu, Belovarju, Nevesinju in Mostarju. Leta 1007 je po končani šoli postal general- . štabni častnik. V prvi svetovni vojni se je boril na soški fronti, v vzhodni Galiciji ter v Dolomitih, kjer se je povsod izkazal po svoji hrabrosti in sposobnosti, za kar je bil 11 krat odlikovan. Konec vojne ga je zatekel kot generalštabnega ma¬ jorja na položaju načelnika štaba po¬ veljstva vojne luke Boka Kotorska in obalne obrambe Južne Dalmacije. Na tem položaju je na prošnjo Narodnega Veča Dalmacije ostal in rešil Boko Ko¬ torsko pred Italijani. Na tem položa¬ ju so ga tudi potrdile jugoslovanske vo¬ jaške oblasti in je ostal v Boki do 28. 12.1919. kot jugoslovanski generalštab- ni major. Pozneje je služboval večinoma kot na- (Nadaljevanje s 1. strani) Grožnja Sueške družbe Istočasno, ko je bilo objavljeno, da Naser pristaja na razgovore s peterico v Egiptu, se je zgodilo še tole: Stara Sueška družba je zagrozila predsedniku egipčanske vlade, da bo odpoklicala 1.387 svojih uslužbencev, ki skrbe za redno plovbo po kanalu, če Naser ne bo v določenem roku pristal na zadovolji¬ vo rešitev sueškega vprašanja. Ta grož¬ nje Sueške družbe, ki je vedno delala v sporazumu s francosko in angleško vla¬ do, je bila istočasno objavljena v Pari¬ zu in Londonu. Istočasno je pa franco¬ ska vlada tudi objavila sporočilo, da se je dogovorila z angleško vlado, da bo tudi Francija začela pošiljati svoje vo¬ jaške oddelke na otok Ciper, kjer se bo¬ do pridružili angleškim vojaškim eno¬ tam in z njimi ustvarjali močno ekspe¬ dicijsko vojsko pod skupnim povelj¬ stvom. Zaskrbljenost v USA Zaradi takega razvoja v zvezi s sue¬ škim vprašanjem v Severni Ameriki vladne osebnosti niso prikrivale zaskrb¬ ljenosti. Zlasti zaradi vedno večjih an- glo-francoskih vojaških priprav. Zun. minister je v zvezi s sueškim vpraša¬ njem tudi dregnil v panamski prekop, češ, da se vprašanje tega prekopa ne more primerjati s sueškim. S to izjavo. je izval panamskega zun. ministra, ki je v odločnem tonu zavrnil Dullesovo stališče. Predsednik Eisenhower je po¬ dal izjavo za javnost, v kateri poudarja, da je po njegovem mnenju najboljša re¬ šitev sueškega vprašanja internaciona¬ lizacija te važne morske ožine, vendar je treba pri tem spoštovati v polni me¬ ri egipčansko suverenost. Zun. minister Dulles je v ponovni izjavi napadel za¬ držanje Sovjetske zveze med londonsko konferenco. Očital ji je, da je ravno te¬ daj povečala radijsko propagando v a- rabskih državah, da bi tako ustvarila vzdušje, v katerem bi bilo Naserju ne¬ mogoče pristati na pametno rešitev sueškega vprašanja. "VVashingtonski list “Washington Post” je obsodil odločitev francoske vlade, da je začela pošiljati vojsko na Ciper, češ da je to “demon¬ stracija nekoristne in brezpomembne si¬ le”. Doslej, da se še ni pojavilo tako vprašanje, ki bi utemeljevalo uporabo vojaške sile. Protiukrepi v Egiptu Mrzličnim anglo-francoskim vojaškim pripravam in zbiranju ogromnih voja¬ ških kontingentov na otoku Cipru, so v Egiptu odgovarjale enake vojaške pri¬ prave. Naser je izdal odredbo, po kate¬ ri so oddelke osvobodilne vojske vklju- čelnik štaba raznih divizij (Od 9.4.1928. do 15.9.1930. Dravske divizije v Ljublja¬ ni pod poveljstvom generala Milana Ne¬ diča, s katerim sta bila tudi velika oseb¬ na prijatelja, oba velika idealista, ki sta v enakih razmerah storila isto vsak za Graf Leon Rupnik kot divizijski general 1. 1938 svoj narod in jima je usoda dodelila e- nalc mučeniški konec). Trupno službo je vršil le v toliko, v kolikor je bilo potreb¬ no, da izpolni pogoje za napredovanje. Od leta 1931 do 1936 je bil načelnik šta¬ ba III. armijske oblasti, kjer je 1932. postal generalštabni brigadni general. Leta 1937-38 je bil poveljnik Šumadij- ske divizijske oblasti s sedežem v Kra¬ gujevcu, kjer je 31.12.1937. postal divi¬ zijski general. Tu je prvič prišel v odprt, konflikt s komunisti, ko je odkril nji¬ hove načrte za obsežne sabotaže v Voj¬ no tehničnem zavodu. To je bila tudi ena glavnih točk obtožbe proti njemu na pro¬ cesu 1. 1946. Predaval je častniškemu zboru o mednarodnem komunizmu in or¬ čili v redno vojsko. Naročeno je bilo, da jih morajo začeti takoj vežbati za po¬ ulične boje. Vojni minister je objavil, da. je mobilizacija.' v ..Egiptu skoro za-, ključena ter da je vojska razpostavlje¬ na na določene položaje, odkoder bo lahko odgovarjala postavljenim nalo¬ gam. Egipčanski listi so začeli objavlja¬ ti navodila prebivalstvu za gverilsko vojskovanje ter v streljanju z orožjem, zlasti s trojnimi puškami in strojnica¬ mi. Objavljena so bila celo navodila za uporabo kuhinjskih nožev v vojne svrhe. Na grožnjo Sueške družbe z odpokli¬ cem uslužbencev Egipt odgovarja z iskanjem novega strokovnega osebja zlasti med Nemci. Sueški družbi tudi grozi s tožbo zaradi malverzacij. Arab¬ ski listi so istočasno objavili tudi grož¬ nje, da bo arabsko delavstvo nehalo de¬ lati v inozemskih družbah na Vzhodu, zlasti v petrolejskih družbah. V Egiptu, so začeli tudi s propagando za bojkot anglo-francoskega blaga in listov, pro¬ dajalci časopisov pa so sami sestavili vojno enoto za boj proti Angležem in Francozom. Predstavniki Libanona, Jordanije, Saudijeve Arabije, Sirije in Iraka so o- biskali Naserja in mu ponovno zagoto¬ vili vso pomoč teh držav za primer iz¬ bruha vojne. Ves ta čas pa prihaja v Egipt tudi težko orožje iz komunistič¬ nih držav. Poziv Angležem in Francozom za vrnitev Spričo takega stanja sta angleška in francoska vlada pozvali svoje državlja¬ ne v Egiptu in v ostalih arabskih drža¬ vah, da zapuste te države in se vrnejo v domovine. Ta korak dovolj potrjuje resnost položaja. Na to pa opozarja tudi zbiranje vojske v Marseillesu v Franciji in v Southamptonu v Angliji, ki čaka na prevoz na otok Ciper. Za prevoz teh vojaških sil sta obe vladi rekvirali več privatnih ladij. V zvezi s tem položajem piše angle¬ ški list “Manchester Guardian”, da iz- gleda, da je Britanija pripravljena iti takoj v vojno, če bi akcija Roberta Menzies-a ne uspela in ne misli čakati na novo konferenco. Razgovori v Kairu V takem vzdušju so se v ponedeljek začeli razgovori Naserja in petorice o- polnomočenih predstavnikov londonske konference. Naserju je izročil sklepe te konference predsednik avstr, vlade Men- zies, v avdienci, ki je trajala 33 minut. Še istega dne so se razgovori nadaljeva¬ li. V torek popoldne so poročila iz Lon¬ dona in Pariza ter Washingtona zatrje¬ vala, da odgovorne osebnosti gledajo na ves položaj z vedno večjim pesimizmom. ganiziral protikomunistično ideološko vzgojo v edinicah. Leta 1938-41 je bil poveljnik štaba za utrjevanje v Ljubljani, kjer je bil nje¬ gov načelnik štaba tedanji polkovnik Draža Mihajlovič. V tem času je bil odlikovan z Belim Orlom 4. reda, Sv. Savo 4. reda, Kara- djordjevo zvezdo 4. reda, Jugoslovansko Zvezdo 4., 3. in 2. reda ter češkim Le¬ vom 2. stopnje. V drugi svetovni vojni je bil načelnik štaba I. armadne skupine; ob razsulu je bil konfiniran v Zagrebu in Celju. Ker je bil rojen na predelu pod italijansko okupacijo, so ga Nemci 11.5.1941. prepe¬ ljali v Ljubljano, kjer je bil enako kot ostali častniki, pristojni na to področ¬ je, izpuščen na svobodo z dolžnostjo javljanja. Komunisti so ga poznali kot odloč¬ nega in načelnega nasprotnika komu¬ nizma. Že tedaj so začeli propagandno gonjo proti njemu. Komunistični ekseku- tor Brajnik pa je že 25.9.1941. izvršil prvi atentat nanj. Na srečo je bil samo ranjen v glavo. Potem ko je bil nekaj časa v italijan¬ ski internaciji v Gonarsu je 6.6.1942. sprejel mesto ljubljanskega župana. S tega mesta je ščitil prebivalstvo in po¬ sredoval pri okupatorskih oblasteh v korist internirancev in ostalih, v kolikor je le mogel. Ob italijanski kapitulaciji je posredo¬ val pri novih okupatorjih, Nemcih, za Vaške stražarje, ki so jih le — ti zaprli. Opozoril jih je na vse borce, ki se še bore po Ljubljanski pokrajini proti ko¬ munistom, ki so se ojačali z italijanskim orožjem in tudi moštvom (predvsem s topničarji). Izposloval je, da so ti borci postali jedro nove obrambne in zaščitne organizacije, ki jo predvidevajo tudi ha- aške konvencije za okupirane pokrajine. Ta organizacija se je imenovala Sloven¬ sko Domobranstvo. Njen namen je bil ščititi in braniti slovensko prebivalstvo pred največjimi zločinci, kar jih je slo¬ venski narod kdaj doživel, pred komu¬ nističnimi tolpami, ki so vojno in oku¬ pacijo izrabili za to, da izvedejo komu¬ nistično revolucijo in pobijejo vse, kar jih je proti njim. Niso mu pa Nemci do¬ volili, da bi sam prevzel poveljstvo nad domobranstvom. Da bi preprečil po Musolinijevi osvo¬ boditvi, nastop /novo odrejenega -italijenr skega vrhovnega komisarja za Ljubljan¬ sko Pokrajino, je za isto prevzel odgo¬ vorno in nehvaležno mesto Prezidenta. Ker po izrecnem nemškem povelju ni smel imeti nobenega stika z domobran¬ stvom, je pisal posameznikom pisma z nasveti; prišel pa je le z domobranci v stik preko protikomunističnih zborovanj,. kjer je bil glavni govornik (seveda kon¬ troliran po okupatorju) in jim krepil moralo in ideologijo, ter zgostil pro¬ gram borbe v geslo: Bog — Narod —■ Domovina, šele koncem leta 1944 je bil imenovan za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva. Ves čas je skrbel za čim popolnejšo oborožitev. V emigraciji je bil general Rupnik na zahtevo komunistov dne 9.6.1945. areti¬ ran, pa so ga Angleži, potem ko so ga imeli zaprtega po raznih taboriščih v Avstriji in Italiji dne 17.9.1945. pusti¬ li na svobodo in prepeljali v begunsko taborišče v Fermo. Kljub prigovarjanju in namigovanju samih angleških straž, naj uide, ni hotel tega storiti. Dne 9.10.1945 je bil na Titovo zahtevo po¬ novno artetiran in zaprt v taborišču Grottaglia pri Tarantu, ter končno 3.1.1946. vrnjen v Jugoslavijo. V ljubljanskih zaporih je moral pre¬ stati vse trpljenje, zvezano s priprava¬ mi na gledališki proces, ki je trajal od 21. do 30 VIII.1946. Po končanem proce¬ su je bil general Rupnik dne 4. septem¬ bra istega leta ustreljen. Pridružil se je vojakom, oficirjem in vsem borcem, ki so pred njim, po obsodbi ali brez nje, bi¬ li pomorjeni po komunističkih krvnikih. Vsi skupaj nosijo mučeniški venec, ki so si ga spletli v borbi s komunizmom pod geslom: — Narod — Domovina. EMIL COF predsednik Odbora za počastitev spomina grala Rupnika ob desetlet- letnici njegove smrti USA ODKLONILE DOBAVO ŽITA JUGOSLAVIJI Inozemski listi poročajo, da so pred¬ stavniki severnoameriške vlade obvesti¬ li pred desetimi dnevi jugoslovansko vla¬ do, da ameriška vlada odklanja dobavo žita, za katerega je zaprosila Titova vlada za letošnjo zimo. Svoje odklonilno stališče ameriška vlada utemeljuje s tem, da kongres še ni zaključil prouče¬ vanja vprašanja nadalnje ameriške po¬ moči Jugoslaviji. V smislu določil za¬ kona o vzajemni pomoči, ki ga je ame- AMG EN T IN A Predsednik gral Aramburu bo v sobo¬ to obiskal provinco Catamarco. Tega dne bo na velikem zborovanju tudi go¬ voril. V nedeljo bo po maši v katedrali odprl kongres za rudarstvo. V buenosaireško pristanišče so prispe¬ le na prijateljski obisk 3 brazilske voj-# ne ladje. Argent. vojna mornarica je brazilskim gostom priredila topel spre¬ jem in vrsto pogostitev ter družabnih prireditev. Vojne ladje sosednje in brat¬ ske republike je v pristanišču obiskal tudi predsednik republike gral Aram¬ buru. Na poveljniški ladji so zanj in za njegovo spremstvo pripravili slavnostno kosilo. V mestu Santa Fe je min. zvezne vla¬ de za poljedeljstvo dr. Alberto Mercier odprl 50. državno razstavo plemenske ži¬ vine. Ob tej priložnosti je v govoru na- glašal, da vlada osvobodilne revolucije odstranjuje totalitaristični sistem, ki ga je prejšnja vlada uvedla tudi v polje- deljstvu in živinoreji. Pravi, da seda¬ nja vlada podpira privatno iniciativo in nikjer ne želi nastopati kot kupec ali prodajalec. Stoji na stališču, da mora¬ ta poljedelec in živinorejec dobiti pol¬ no plačilo za svoje pj/oizvode. Dejal je tudi, da vlada osvobodilne revolucije sto¬ ji na temelju krščanske filozofije svobo¬ de in resnične človeške solidarnosti. Gral Leon Bengoa, ki je po odredbi min. za vojsko prestajal petmesečno ka¬ zen na jugu republike, se bo prihodnje dni vrnil v Bs. Aires. Med tem je nekdo postavil v hišo, v kateri v Bs. Airesu sta¬ nuje, petardo. Razstrelivo so pravoča¬ sno opazili in ga odstranili. Preiskava je v teku. Juan Manuel Fangio je v nedeljo zma¬ gal pri mednarodnih avtomobilskih dir¬ kah v Monzi v Italiji. S to zmago je po¬ stal že četrtič svetovni prvak v avto¬ mobilizmu. Krščansko demokratska stranka je imela v Bs. Airesu zborovanje. Govori¬ li so vodilni člani te nove politične sku¬ pine. J. Ricci se je zavzemal za propor¬ cionalni volilni sistem pri prihodnjih vo¬ litvah. Je za ozdravitev argent. polit, življenja. Govornik Martinez je nagla- šal potrebo Spremembe sedaj veljavne ustave pred splošnimi volitvami. Za vo¬ lilni zakon, ki ga propagirajo radikali, t: j.'zakon predsednika' Saenz PefVe, je dejal, da ne odgovarja sedanjim potre¬ bam. Govornik dr. Busacca je ostro ob¬ sodil materializem starih argent. poli¬ tičnih strank. Pozival jih je naj nasto¬ pajo odkrito in jasno s svojim progra¬ mom. Obsodil je tudi nacionaliste, ki da “obrambo visokih verskih vrednot izrab¬ ljajo v volilno kampanjo”. Naglašal je, da bo krščanska demokracija razbila dia¬ lektični obroč, ki bi se rad uveljavil. t..j. radikalizem in konservatizem. V social¬ nem pogledu je odločno nastopil proti ti¬ stim, ki sedanji položaj hočejo samo iz¬ rabljati v svoje politične koristi. Zadnji govornik je bil predsednik stranke dr. Lucas Ayarragaray. Dejal je, da je bil že čas, da so prenehali z izvajanjem za¬ konskega določila o nesposobnosti za iz¬ vrševanje javnih funkcij gotovih funk¬ cionarjev prejšnjega režima. Zavzemal se je tudi za to, da bi izginila želja po maščevanju. V socialnem pogledu je za¬ hteval, da morajo delavci dobiti pravič¬ ne plače, odpraviti se morajo komisarji v raznih gremijih in nemudoma je tre¬ ba urediti vsa vprašanja, ki zadevajo delovno ljudstvo. Končno je nastopil proti “politizirajočim vojakom”. Krščansko demokratska stranke v Ar¬ gentini je začela v Bs. Airesu izdaja¬ ti kot svoje glasilo list Nueva politica. List je zaenkrat polmesečnik, namera¬ vajo ga pa v kratkem spremeniti v ted¬ nik. Argentina je nabavila v Severni Ame¬ riki 470.000 doz dr. Salkovega cepiva proti poliomielitis. Dr. Manuel Ordonez, prvak Krščan¬ sko demokratske stranke v Argentini, je I imel na Visoki vojaški šoli predavanje o temi “Struktura demokracije”. V njem je poudarjal načelo, da je narod temelj vsega političnega reda, ta red je pa to, kar imenujemo demokracijo. Argent. železnice so postale avtonom¬ na državna ustanova, ki se imenuje “Fe- rrocarriles del Estado Argentino”. riški kongres sprejel na letošnjem za¬ sedanju, je ameriški kongres za 90 dni ustavil vsako pomoč Jugoslaviji. Ta rok je začel teči z dnevom, ko je stopil v veljavo zakon o vzajemni pomoči. Pote¬ kel bo dne 16. oktobra t. 1. V tem času je ameriška vlada ustavi¬ la Titovi vladi tudi vse vojaške pošilj¬ ke. Prav v zadnjem času bi bili morali dobiti nad 300 letal na reakcijski pogon. Nevarnost nove vojne vedno večja Buenos Aires, 6. IX. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. V Beogradu so let. poletje odprli raz¬ stavo kitajskega slikarstva. Na njej je bila prikazana razvojna pot kitajskega slikarstva v razdobju 2000 let. Skupščina LR Slovenije je sprejela predlog, da ima Vrhovno sodišče LRS 22 sodnikov, okrožna sodišča pa: v Ljub¬ ljani 26 sodnikov, Mariboru 24, v Celju 13, v Novem mestu 7, v Kopru 7 in v Novi gorici 6 sodnikov. Letošnje poletje so v Sloveniji znova organizirali nabiranje borovnic. Bili so tedni, ko so jih izvozili iz Slovenije v inozemstvo do 150 ton. Zvezni parlament je sprejel zakon, s katerim je 4. julij kot “dan borca” pro¬ glasil za “praznik vstaje narodov Ju¬ goslavije”, t. j. dan, ko so jug. komu¬ nisti na poziv iz Moskve začeli komu¬ nistično revolucijo in z njo še povečali gorje slov. naroda. V Sloveniji se je koncem junija mudi¬ la na obisku skupina 230 biv. franco¬ skih bojevnikov s solunske fronte. Na plenarnem sestanku centralnega odbora sindikata drž. uslužbencev Ju¬ goslavije so navajali, da služba soc. zavarovanja zajema v Jugoslaviji nad 7 milijonov državljanov. Omenjali so tu¬ di priprave za izdanje novega pokojnin¬ skega zakona, ki naj bi na enoten način ugotovil kriterije za razvrščanje Vseh vrst uslužbencev v pokojninske razrede. Opozarjali so tudi na neskladnost plač drž. uslužbencev in uživalcev pokojnim. V Ljubljani je umrl dr. Dušan Maruz- zi, eden izmed začetnikov esperantske- ga gibanja v Jugoslaviji. Rajni Maruzzi je bil Dalmatinec. Pred 10. leti se je pre¬ selil iz Zagreba v Ljubljano. V Sloveniji in delno na Hrvatskem je doslej alektrificiranih prog v dolžini 200 km. In to od Trsta čez Pivko do Rakeka, čez Postojno do Reke, odtod pa do Drivenika. Vse potrebne naprave za elektrifikacijo železnic izdelujejo do¬ ma. V načrtu.je tudi elektrifikacija že¬ lezniške proge od Ljubljane do Jesenic in dalje v Avstrijo. Maribor bo z novim šolskim letom do¬ bil srednjo tehnično šolo. V začetku bo ! imela samo tri oddelke: električnega, strojnega in gradbenega, nato se bo pa iz leta v leto spopoljevala. V Novem mestu so na nedavni občin¬ ski seji razpravljali o mestnem proraču¬ nu, ki dosega višino 119.280.000 din. Pri- mankljaj bodo krili s pobiranjem doklad na dohodke in z zvišanjem prometnega davka za 20% za nadrobno prodajo po- trošnega blaga, razen živil in tobaka. Občinske doklade na dohodek so progre¬ sivne in znašajo na dohodek iz kmetij¬ stva 4 do 6%, na dohodek od proizva¬ jalne obrti do 15%, na dohodek od u- služnostne obrti do 10% in na dohodek svobodnih poklicev do 15%. Sklenili so tudi zvišati prometni davek na promet Ali imaš denar in bi ga posodil na hipoteko? Hipotekarna posojila posre¬ duje PROMET S.R.L. — 25 de Mayo 533/39, CAPITAL. T. E. 31-6435. z alkoholnimi pijačami od dosedanjih 5 na 10%. Pomorsko srednjo šolo v Piranu je do¬ slej končalo 147 dijakov. In sicer 75 iz navtičnega oddelka, 68 iz strojnega in 4 iz ladjedelniškega oddelka. Na ljubljanski pravni fakulteti že dve leti deluje Institut za kriminologijo. Vodi ga prof. dr. Hinko Lučovnik. Za¬ vod je v stalnem stiku z organi iz prak¬ se, fakulteti nudi pomoč pri pedagoškem delu, proučuje probleme kazensko-prav- ne zakonodaje ter sodeluje z drugimi domačimi in tujimi kriminološkimi za¬ vodi in organizacijami. Lani je zavod iz delal poročilo o problemu detomora v Sloveniji za mednarodni seminar v Strasbourgu. V Ljubljani so ustanovili Numizma¬ tično društvo. Njegova naloga je pove¬ zati vse numizmatike v Sloveniji v enot¬ nem društvu ter izobraževanje članov v spoznavanju ndvcev in starin s pomoč¬ jo poučnih predavanj. Ljubljanska drama je v lanski sezoni uprizorila 12 premier, predstav pa je imela 261. Novo sezono bodo v Ljubljani zaceli s Cankarjevim “Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski”. Od slovenskih del bodo na, repertoarju Kreftovi “Krajnski komedinanti” ter “Slovenski omnibus", t. j. sestava treh enodejank, ki jih pa še niso izbrali. Predvideno je tudi izvirno slovensko dramsko delo, s katerim bo ljb. drama sodelovala na festivalu v Novem Sadu. V počastitev 200 letnice rojstva Antona Tomaža Lin¬ harta je predviden festival izvirne slo¬ venske dramatike, na katerem bodo nastopila vsa slovenska poklicna gleda¬ lišča. Na zasedanju zveznega parlamenta v Beogradu so med drugim sprejeli tudi zakon o časopisnih podjetjih. V razpra¬ vi o tem zakonskem osnutku smo brali v ljb. listu, da po tem zakonu “družbe¬ ne organizacije morejo opozoriti Zvezo j novinarjev na pisanje posameznih li¬ stov, nakar bi mogla poklicna organiza¬ cija novinarjev pozvati urednike teh li¬ stov na odgovornost”. To da je potreb¬ na, “da bi se razvilo čustvo odgovorno¬ sti- ljudi, ki delajo na tem področju, to¬ rej novinarjev, zlasti glavnih urednikov, glede na smotre socialistične skupno¬ sti”: S tem zakonom, ki uvaja, kot vidi¬ mo, novo kontrolo nad pisanjem listov, je bil urejen tudi položaj novinarjev. V Brdih je bilo letos češenj trikrat manj kot jih je pa lani ostalo na dreve¬ sih. Dobro pa obetajo letos vinogradi, di. Umrli so. V Ljubljani: Marija Smre¬ kar, roj. Halič, Ivana Martinčič, Pija Miškec, roj. Favai, Franc Žižek, beto- ner, Frida Bivic, dr. Josip Krapež, od¬ vetnik, Jožefa Škraba, Anica Levstek, roj. Levec, Doroteja štefin, Marijan So- šič, šofer in mehanik, Olga Šubic, roj. Zupan in Marija Turnšek - Murn, roj. Kodra v Trbovljah, Franc Borštnik, žel. updk. iz Sinje gorice pri Vrhniki, Jože¬ fa Ojstrež, roj. Pšeničnik v Celju, Ma¬ rija Cizel, roj. Prašnikar, vdova prof. v p. v Kamniku, Ahgiolma Vanič, roj. Li- ninger v Celju, Marjeta Kompare, roj. Zamjen v Mengšu, Jože Kačič, pos. v Laškem, Ana Plahuta v Kamniku, Zden¬ ko Mravljak, dipl. jurist v Celju. dr. ing. Andrej Burger v Meknesu pri Casa¬ blanci, Jože Perša iz Zg. Zadobrove, dr. Igo Šilar, odvetnik in sodnik v p. v Kranju, Frančiška Kunovar, upok. Tob. tovarne v p. v Šentvidu, Franjo Čuden, veterinar v p. v Dragomerju, Vinko Vod¬ nik v Šentvidu nad Ljubljano in Božo Mohorčič v Celju. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES V soboto, 1 Septembra t. 1. je bil v salonu Bullrich, Sarandi 41, Bs. As., X. kulturni in obenem II. letošnji filozof¬ ski večer SKA. Predaval je dr. Milan Komar. V dveurnem zanimivem govoru je razvijal misli o pametnosti in miru v smislu sholastikov, ki naj vodijo na¬ še mišljenje in delo. Kdor se tega ne more oprijeti, je v človeški družbi zdražbar. Udeleženci večera so predava¬ telja nagradili z odobravanjem. Govoru je sledila debata. OSEBNE NOVICE Poroki. V župni cerkvi v San Justo sta dne 25. avgusta 1956 stopila pred oltar g. Ljubo Berlot in gdč. Martina Maček. Mladi par je poročil č. g. Jože Košiček, za priči sta mu pa bila: nevesti njen oče g. Jakob Maček, ženinu pa njegov prijatelj g. Milan Langus. V isti cerkvi sta se poročila dne 2. septembra 1956 tudi g. Avgust Čop in gdč. Ivan¬ ka Juhant. Poročil ju je č. g. Janez Ka¬ lan, za priči sta pa bila: nevesti njen brat g. Pavel Juhant, ženinu pa njegova mama ga Viktorija Čop. Mladoporočen¬ cem ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. Družino g. Pavleta Fajdige in njegove žene ge Irene, roj. Zajc in San Justa je razveselil sinček Peterček. V družini g. prof. Stanka Hafnerja in njegove žene ge Mateje, roj. Hartman, v Villa Ballester se je 23. avgusta t. 1. rodil tretji sin, ki je pri krstu dobil ime Tomaž Gregor. Srečnim staršem naše iskrene čestitke. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni, štev. 9-10, Sept.- Okt. 1956. Vsebina: Misijonski pogled po zemlji (Alojzij Geržinič); Pij XII. in mi¬ sijoni (Nikolaj Jeločnik); Naše sodelo¬ vanje (L. L. C. M.); Slovenski misijo¬ narji (Al. Geržinič)Misijonarji jubi¬ lanti (L. L. C. M.); Adaptacija v Indi¬ ji (Rudolf Smersu) ; Zmeda med japon¬ skimi izobraženci (Aladin); Apostol na¬ šega stoletja (Ruda Jurčec); O narodih in ljudstvih v misijonskih deželah: Azi¬ ja (M. M.); Indijska dekleta (Misijar o. Cukale); Tang Kink Po umrl (Andrej Majcen); Samotni ptič (N. J.); Da bi bili vsi eno: Pismo iz Pariza (Silvin Ei- letz D. J.); Po misijonskem svetu; Naš Baraga: Pred 160 letnico Baragovega | rojstva (Dr. Tine Debeljak); Ameriški j Slovenci in Baraga: Uslišanja; Andrej ! Mešutar; Iz pisem slovenskih misijonar¬ jev; Mladi misijonar. RAMOS MEJIA Mladinski Dom je priredil 19. avgu¬ sta velik nogometni turnir, katerega so ; se udeležili poleg Mladinskega Doma še ; trije tukajšnji klubi. In sicer “Virason”, ; “Soplo” in “Talleres Lumbar”. Pričel j se je ob 9 uri, ko sta igrala prvo igro “Virason” in “Soplo” z rezultatom 9:0. Druga igra je bila med Mladinskim Do¬ mom in “Talleres Lumbar” z rezultatom 3:1. Popoldan ob dveh pa sta igrala zmagovalca “Virason” in Mladinski Dom z rezultatom 3:1. Klub “Virason” si je priboril tri lepe nagrade: eno za prvo mesto, drugo za najboljšega vra¬ tarja in tretje, ker je zabil največ go¬ lov. Mladinski Dom si je priboril lep pokal za drugo mesto. LANUS V naši novi dvorani v slovenski vasi v Lanusu smo imeli v zadnjem času dve lepi prireditvi. V nedeljo, dne 26. avgusta je bila po molitveni uri v cerkvi pri sv. Jožefu, mi¬ sijonska prireditev. G. Lado Lenček CM nam je pokazal skioptične slike iz misi¬ jonskega delovanja dr. Janeža na Kitaj¬ skem in Formozi. G. dr. Filip Žakelj pa je nato imel predavanje o Baragovi bea¬ tifikaciji. V nedeljo, dne 2. septembra je krajevni odbor Društva Slovencev priredil pre¬ davanje o lepotah slovenske domovine, ki naj bi ga spremljale skioptične slike. Operaterji s kioptičnim aparatom in sli¬ kami pa iz nam neznanih razlogov niso prišli. G. Maks Jan je v kratkih in jedrna¬ tih besedah opisal lepoto posameznih slovenskih krajev. Pevski zbor je nato pod vodstvom g. M. Špacapana odpel pe¬ smi, ki so spadale k prvotnemu progra¬ mu, Narodne pesmi, ki jih je zbor z ob¬ čutkom zapel, so ustvarile pri vseh na¬ vzočih veselo razpoloženje. Udeležba pri obeh prireditvah je bila velika, zlasti pri zadnji na kateri je bi¬ lo preko dvesto ljudi. SAN MARTIN V nedeljo 2. septembra 1956 je bila v župni cerkvi v San Martinu maša za pok. generala Leona Rupnika ob 10. let¬ nici njegove smrti. Imel jo je g. duh. svetnik Karel Škulj, ki se je pok. gene¬ rala in vseh protikomunističnih borcev spominjal tudi v lepo zasnovanem cerk¬ venem govoru o ljubezni do Marije. Med sv. daritvijo je ubrano prepeval Slov. cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. V. Klemenčiča in gdč. Matilde Ko¬ govšek. Vsi udeleženci pri maši so do¬ bili lepo spominsko podobico. Od sorod¬ nikov pok. generala Rupnika sta se ma¬ še udeležila njegova sinova gg. Vule in Evgen. Pri izhodu iz cerkve je vse po¬ zdravila plošča “Oče, mati...”, kar je napravilo na vse Slovence prav prijeten vtis. TEMPERLEV V mestu Temperley-u, kjer stanuje družina pok. generala Leona Rupnika, je bila zanj v nedeljo, 2. septembra 1956 sv. maša od desetletnici njegove smrti. Udeležil so se je vsi člani pok. družine, FRANC WERFEL Prevedel: KAREL MAUSER (5) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Važna postava A. Lacadea, ki po¬ zdravlja na vse kraje, se blaženo ziblje naprej. Videti je, da lurški župan ni po krivici dolgo časa nosil naslova “Lepi Lacade”. Z ozirom na trebuh, viseča li J ca in očesne mošnjičke ga nihče več ne more imenovati lepega, toda odlikuje ga fina, lahkotna spoštljivost, ki ni redka pri politično nadarjenih debeluhih, če- ' prav je zrasel v ozki kmečki revščini Bi- j gorske pokrajine, se je vendar bleščeče j vživel v javno službo. Ko je bil prvič izvoljen za lurškega župana, to je bilo okrog leta 1848, so hudobni jeziki govo- | rili, da je jakobinec. Danes je navdu- ; šen pristaš cesarskega režima. Kdo pač ne spreminja svojih pogledov z ozirom na dozorevajoči čas? Lacade je vedno črno oblečen, kakor da je neprestano pripravljen, da bi ga kje ne presenetile službene dolžnosti. Giblje se košato, sko¬ raj slavnostno. Glas mu je tih. Kadar govori, se zdi, kakor da prosi. Z njim sta oba državna funkcionarja, Vital Du- tour, državni tožilec, precej mlad, ple¬ šast, častiželjen in do smrti dolgočasen, ter policijski komisar Jacomet, mož pri Štiridesetih letih, s težkimi rokami in s tistim prodirnim pogledom, ki ga jasno označuje tudi pri nesramnih ljudeh za kriminalnega uradnika. Župan je segel vsem v roke in očitno Frankfurt a m Main pokazal svojo vedrost. Kavamar Duran je z vso naglico pritekel, poslušal naro¬ čilo in čez čas lastnoročno prinesel taso s pijačo. “Ah, messieurs! Na žalost pariški ča¬ sopisi še niso danes prišli. Kakšen križ je s to pošto!” “Eh, pariški časopisi”, se nekdo za¬ ničljivo namrdne. “V februarju je politi¬ ka prav tako pusta kakor vreme.. Mali Duran hiti zatrjevati: “Toda če žele gospodje videti včeraj¬ šnjo številko “Memoriala des Pyrenees” ali “Interet Public” iz Tarbesa... In “Ld Lavedan” je tudi izšel, točno in leži na...” Nagne se rahlo proti Lacadievemu u- , šesu: “In v njem je člančič, monsieur le maire, fino, krasno delo...” Lafite prisluhne, Kavarnar našobi u- stnice. “člančiča različne duhovske suknje ne bodo mogle vreči med staro šaro... Morda še kozarec malvazijca, monsieur | le maire?” j Lacade je povzdignil vedeževalski pogled in rekel s čustvenim glasom: “Lahko vam, moj dragi Duran, in j vsem vam postreči z holjšo novico. Ne- ■ kaj velikega se bo zgodilo z našim obo- gim Lurdom. Po mojih neprestanih po¬ sredovanjih so na visokem mestu oblju¬ bili, da dobimo železniško zvezo... U- pam, gospodje, da ste z menoj vred vsi lokalni patriotje. Ali ni tako, monsieur le procureur?” Vital Dutour odvrne s suho vljudno¬ stjo: “Mi s sodišča smo kakor vagabundi. Danes smo tukaj, jutri nas postavijo drugam. Naš lokalni patriotizem se ne more prav ogreti...” “Vseeno, železnica pride, “napove La¬ cade. Duranov obraz zažari. V glavo mu padejo zlate besede, ki jih je bral v ča¬ sopisu. Ker izda za časopise toliko de¬ narja, se kavarnar čuti dolžnega, da v nočeh preštudira vse liste. Naporno delo, ki škoduje nevajenim očem, toda zahteva ga izobražen način izražanja. Zato prične: “Prometna sredstva in šolska izobraz¬ ba sta dva temelja višje razvitega člo¬ veštva. ..” “Bravo, Duran”, prikima Lacade. “Posebno prometna sredstva!” Poglej no, ta stari natakar mi je takorekoč na¬ kazal smernice za slovesni nagovor. Moram si to zapomniti, Županova po- pohvala je Durana napihnila. Nekoliko okorno dvigne desnico, kar delajo dile¬ tanti v gledališču. “Če se razdalje med ljudmi zmanjša¬ jo, besedni zaklad pa poveča, zginejo, praznoverja, fanatizem, intoleranca, voj¬ ska in tiranija in potlej, bo mogoče že naslednji rod ali vsaj naslednje stoletje priča zlatega veka...” “Odkod vam vse to, dragi prijatelj?” strmi nezaupno Lacade. “To so pač moji skromni nazori, mon¬ sieur le Maire”. “Niti prometnih sredstev, niti šolske izobrazbe ne cenim tako visoko kakor prijatelja Durar.a”, reče nenadoma La¬ fite ki je težko skrival svojo nejevoljo. “Oho”, se zasmeje Dutour, “Pesnik iz Pariza vendar ne more biti reakcio¬ nar”. “Nis"m ne reakcionar, ne revolucio¬ nar. Sem neodvisen. Kot tak pa ne vi¬ dim v višjem razvijanju širokih mas smisla človeštva”. “Previdno, prijatelj, previdno”, svari humanist Clarens. “In kaj naj bi bil to¬ rej smisel? “vpraša J. B. Estrade pre- mišljevaje. Hyacint de Lafite je povzel z brezmejnim toda prikritim ogorče¬ njem besedo: če ima človeštvo sploh kakšen smisel, potem ima samo tega, da rodi iz sebe genije, izredna bitja. To je moje pre¬ pričanje. Mase lahko živijo, trpijo in u- mirajo zato, da se od časa do časa ro¬ di kakšen Homer, Raffael, Voltaire, Rossini, Chateaubriand ali zavoljo me¬ ne tudi kakšen Viktor Hugo...” “Žalostno”, reče Estrade, “žalostno, za nas druge zemeljske črve, da ne mo¬ remo biti nič drugega kakor samo boleč ovinek do bleščečega rezutltata.” “Filozofija pesnika”, pojasni Lacade prizanesljivo in malomarno, “ker že imamo pesnika v našem mestu, bi moral za Lurd tudi kaj storiti. Kvišku, go¬ spod de Lafite! Pišite v pariške časo- Vsak teden ena VSE MINE Valentin Orožen Kje so moje rožice pisane in bele, moj'ga srca ljubice žlahtno so cvetele. Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz. Kje so moje ptičice, kam so zdaj zletele, ah, nedolžne pevčice, kak so žvrgolele. Zanjke b'le nastavljene, ptičke so se ujele vse. Kje je tista deklica, v vrtu je sedela, lepa kakor rožica, pesmice je pela. Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz. njegova vdova gospa Olga Rupnik z go¬ spo materjo, hčerka Ksenija Rupnik z možem g. dr. Stankom Kociprom in si¬ nom. Slovensko domobranstvo je zasto¬ pal g. Emil Cof. K maši za pok. gene¬ rala Rupnika je prihitelo lepo število Slovencev iz Temperleya in okolice ter iz Buenos Airesa. Med mašo so peli pevci Slovenskega pevskega zbora Gal¬ lus iz Buenos Airesa. S svojim dovrše¬ nim petjem so vzbujali splošno pozor¬ nost med domačini. Razveseljiva prireditev naših otrok. Blizu želez, postaje Temperley, v “Ba- rrio San Jose”, živi v ličnih lastnih do¬ movih kakih deset slovenskih družin. Že skozi tri leta prihaja soboto za soboto mednje slov. bogoslovec g. Mavrič Mar¬ ko, ki požrtvovalno skrbi in se trudi za vzgojo tamkajšnjih slov. otrok. Uči jih brati, pisati, obenem pa jih seznanja z lepoto slovenske zemlje in slov. pesmi. Razlaga jim tudi krščanski nauk. Tako ti otroci, kljub temu, da so nekoliko od¬ daljeni od središča slov. skupnosti, ven¬ dar razveseljivo ohranjajo in v sebi po¬ življajo zanimanje ža slov. besedo in pe¬ sem. V nedeljo 2. septembra so pokaza¬ li, česa so se naučili. Pripravili so kra¬ tek nastop, združen z veselo domačo za¬ bavo. V prvem delu programa so nas z deklamacijami in petjem slov. narodnih pesmi popeljali z duhu v domovino. V drugem delu se je pa razvila zelo ži¬ vahna tombola z lepimi in koristnimi dobitki, katere izkupiček so velikodušno namenili v sklad za slovenske misijo¬ narje. V imenu zadržanega predsednika Slovenske misijonske zveze, ki je bil po¬ sebej povabljen na prireditev, je navzo¬ če rojake — kakih petdeset po številu — pozdravil lazarist g. Janez Petek, ki je poudaril velik pomen te vrste prire¬ ditev tako za slov. otroke, kateri dora- ščajo v tujem okolju, kakor tudi za star¬ še in slovensko skupnost sploh. Otro¬ kom se je zahvalil za trud in jih vzpod¬ bujal, naj vstrajajo na tej poti in naj kmalu zopet pripravijo kaj podobnega. Z veseljem pozdravljamo lepo in korist¬ no prizadevanje naših otrok in jim če¬ stitamo! Naj bi njih zgled vzpodbudil še druge, zlasti tam, kjer je več naših ljudi skupaj naseljenih. i piše, pišite o naših naravnih lepotah, ! o naših razglednih točkah, o Pibesti, o Picu de Geru in o čudovitem pogledu na Pireneje. Pišite o mestnih napravah, o prisrčnem življenju, ki ga živi naš ognjeviti narodič, v vseh svojih potre¬ bah. Pišete o tej krasni kavarni Fran- cais! Pišite o vsem, kar hočete! Zakli- I čite Parizu in s tem celemu svetu: Za- | kaj pustite, vi napuhnjenci, Lourd tako ob strani, ko vendar preko Caiteretsa in Gavarnie vodi do kopališč? Tudi mi smo pripravljeni, da vas spodobno sprej¬ memo in vam postrežemo z dobrimi pre¬ nočišči in prvovrstno kuhinjo... Že dol¬ go se sprašujem, dragi gospodje, zakaj imata Cauterets in Gavarnie, dve bedni gnezdi, toliko prednost? Zavoljo toplic? Mineralnih vrelcev? Dobro, če so ne¬ kaj milj od nas, -v Gavamieu in Cau- teretsu zdravilni vrelci, zakaj ne bi bili tudi v Lourdu? Zadosti je golo raču¬ nanje. Mi moramo zdravilne vrelce od¬ kriti. Moramo jih priklicati iz skal. Da, to je moj trden namen! Že nekaj proš¬ nja sem odposlal na prefekta barona Massya. Boljše ceste, boljšo pošto in višje prispevke. Mi bomo v Lourd na¬ peljali denarni dotok in civilizacijo...” župan je za aperitiv imel bleščeč govor, kar si je moral celo sam prizna¬ ti. Patetična toplina, ki ga je napolnje¬ vala, mu je dala zavest, da sliči mest¬ nemu očetu. Kako ubožen bo Lourd po njegovi smrti! Zadovoljno je srknil svo¬ jega malvazijca. Koj nato se se razšli. Doma čakajo žene s kosilom. V pelerino zavit korači Hyacint de Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. IX. 1956 NEKAJ m ©©SPOPAKSMEGA ŽIVEJENJA Vodstvo Daimler Benza v Nemčiji je z ozirom na članek buenosaireškega do¬ pisnika Handelsblatta uradno objavilo, da so v teku pogajanja z arg. oblastmi v svrho ponovnega obratovanja Merce¬ des Benz tovarne, če do takojšnjega sporazuma, ugodnega za obe strani, ne pride, bo tovarna obrat morala zapre¬ ti. — Od 1200 delavcev septembra la¬ ni je letos po 16. avg. delalo še 300 de¬ lavcev, od tega 70% Nemcev. Odstali so bili odpuščeni s pripadajočo jim odprav¬ nino, nekaj pa je bilo tudi suspendira¬ nih za krajše obdobje. Kot edini list v Angliji se je Daily Express izrekel proti slehernemu trgo¬ vanju v Argentino. Med drugimi podat¬ ki navaja, da Argentina trenutno dolgu¬ je Angliji in Zah. Evropi 160 mil. do¬ larjev; Angleži so sedaj pripravljeni dovoliti ji plačilne ugodnosti na 10 let. Poleg tega ji bodo dali možnost naba¬ ve železniškega materiala, čeprav so MENDOZA Praznik sv. Roze v mendoški provinci Praznika sv. Roze, patrone Južne A- merike, letos niso praznovali v vsej Ar¬ gentini. V naši provinci je bil oblastno določen praznik le v departamentu, ki nosi ime sv. Roze in kjer župnikuje naš rojak č. g. Ivan Tomažič. Tudi letos smo slovenski pevci iz Mendoze pohiteli v skrčenem zboru sodelovat k cerkvenim slovesnostim. Kmalu po 9. uri se je pripeljal men¬ doški škof msgr. dr. Alfonz Marija Bu- teler v spremstvu našega dušnega pa¬ stirja č. g. Horna do župne cerkve v Santa Rosa. Ob vstopu v cerkev smo ga sprejeli z veličastnim slavospevom. Sledila je takoj škofova maša z ljudskim petjem domače farne mladine. Presene¬ čeni smo obstrmeli ob velikanskem na¬ predku verskega življenja pod požrtvo¬ valnim vodstvom g. župnika, našega rojaka in prijatelja. Saj je vsak njegov uspeh tudi naša čast in pred Bogom zasluženje tudi za ves slovenski narod, čigar zvesti sin je g. župnik. Kako zgled¬ no so otroci peli in molili zborne mašne molitve! Kakšna velikanska razlika od prvega leta, ko je pričel s svojim mi¬ sijonskim delom v tem zapuščenem vi¬ nogradu Gospodovem. In k obhajilni mi¬ zi se je zgrnila kar vsa cerkev. Sam škof je z zadoščenjem kasneje v razgo¬ voru z nami pevci poudaril, da je obha¬ jal okoli 500 vernikov. Kmalu po končani farni pobožnosti so prispeli v cerkev zastopniki političnih oblasti. Pričela se je slovesna peta ma¬ ša, ki jo je ob škofovi navzočnosti da- bili' Argentinci tisti, ki so “odnesli” nek¬ danje angl. železnice. In kar zadeva u- voz mesa, meni Daily, da je uvoz iz Argentine navadna izdaja nad zvestimi podaniškimi državami britskega imperi¬ ja. — Pisanje Daily-ja so drugi listi ob¬ sojali. Newyorški Journal of Commerce piše, da bo višina kredita, ki ga Argentina lahko dobi v USA, odvisna predvsem od tega, koliko bo mogla izvoz svojih polje- I delskih produktov namestiti v državah, od katerih lahko pričakuje plačilo v do¬ larjih. List je dalje mnenja, da začetna višina odobrenega kredita ne bo mogla presegati 100 milijonov dolarjev, kar je malo v primeri s postavko 400-500 mil. dolarjerv, katero namerava zaprositi arg. gosp. komisija. Med Indijo in USA je bil podpisan do¬ govor o dobavi amer. odvišnih produk¬ tov v vrednosti 360 mil. dolarjev. Med produkti so: žito, bombaž, riž in tobak. roval naš^dušni pastir iz Mendoze č. g. Jože Horn. Pevci, ki smo tudi med prvo mašo pomagali pri argentinskih pesmih, smo sedaj peli latinsko mašo. Po konča¬ ni maši je škof podelil še zakrament sv. birme. Nato je pa prišel med nas pev¬ ce, zbrane v župnijski obednici. V veli¬ ko veselje in zadoščenje ne samo na¬ še mendoške slovenske skupine, ampak tudi vsega našega naroda moramo po¬ vedati, da je Prevzvišeni čez vse za¬ dovoljen s požrtvovalnim in uspešnim delom č. g. župnika, kar je med nami zatrjeval s posebnim poudarkom kot u- speh njegovega potrpežljivega in dol¬ gotrajnega žrtvovanja. Zapeli smo mu nekaj naših domačih pesmi. Po prvi je kar sam poprosil še za drugo. Dal nam je veliko priznanje, ki ga moramo vsi skrbno čuvati in dela¬ ti na to, da ga ostanemo vredni, da mu Slovenci v njegovi škofiji vršimo s svo¬ jim zglednim verskim življenjem veli¬ ko dobro delo. S posebnim zanimanjem se je obrnil k našim najmlajšim pevcem in jih vprašal, če poleg lepih domačih pesmi še znajo med sabo govoriti v svo¬ jem domačem jeziku. Ko mu je pa naš ženski zbor zapel “Zapoj mi, ptičica, glasno”, in smo mu razložili vsebino pesmi, ki poje o žalost¬ ni usodi naše domovine, nam je sprego¬ voril tolažilne besede, da je naše vdd- fio prenašanje bridke usode v rokah božje Previdnosti prav gotovo velika mi¬ lost za ljubljeno domovino, ki bo brez dvoma dočakala lepše dni. Po njegovem prisrčnem slovesu smo se še za nekaj trenutkov pomudili v raz¬ govoru z g. župnikom Tomažičem, ki sredi povsem tujega okolja nikdar ne sliši naše domače besgde in je sleher¬ nega našega obiska srčno vesel. Nato pa je posebni micro odbrzel z nami pro¬ ti 80 km oddaljeni Mendozi, iz nepre¬ gledne ravni mimo ob sežnih vinogradov ter sadonosnikov skozi divjo pampo spet tja pod orjaške Kordiljere. DRUŠTVENI OGLASNIK Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia priredi v nedeljo 16. sep¬ tembra 1956 ob pol sedmih zvečer v cer¬ kveni dvorani svoj osmi prosvetni ve¬ čer, ki je združen z občnim zborom Kra¬ jevnega odbora Društva Slovencev. Na programu je zanimivo predavanje urednika Svobodne Slovenije g. Joška Krošlja o predvojnem političnem doga¬ janju v Beogradu. Za zaključek sledi šaljiv prizor: Pred kolodvorom. OBVESTILA Romanje Družabne pravde bo v nede¬ ljo 9. septembra V novo slovensko seme- | niško kapelo v Adrogue-ju. Ob 10. uri j sv. maša, nato romarski shod, po kosilu ' litanje. Sodeluje ! slovenski pevski zbor Soča iz San Fernanda. Na razpolago bo hrana in pijača. Romanje bo ob vsakem vremenu. Vse slovenske rojake vabi Družabna pravda. Ali veš, kakšno vsebino in kakšen glo¬ bok pomen imajo pojmi: stan, razred, narod, državni narod, država, federacija, konfederacija? O vsem tem te na naj¬ bolj sodoben način pouči dr. Ahčinova Sociologija, ki je ena največjih sloven¬ skih znanstvenih, pa vendar vsem ra¬ zumljivih del v zamejstvu. X. kulturni večer SKA, letos drugi v vrsti literarnih večerov, bo v soboto 15. t. m. ob sedmih pri Bullrichu, Sarandi 41. Posvečen bo Francetu Balantiču ob izidu 2. popolne izdaje njegovih pesmi, ki so prva knjiga letošnje zbirke SKA. SLOVENSKA BESEDA vljudno vabi na zabavno priredi¬ tev v soboto, 15. septembra 1956 ob 8. uri zvečer v prostorih šport¬ nega in socialnega kluba “Excel- sior”, Calle Patricios 457, Santos Lugares. Srečolov, slovensko petje, Har- mony Jazz, duet harmonika-kita- ra, prosta zabava. Bogati dobitki umetniške in praktične vrednosti. Barvane slike: Turjak, Triglav, planšarji, oljnate slike in dela Jo¬ šta, V. Petkovška, žerovnika, lepe slovenske knji£~ in druge. Dohod z železnico FN Gral San Martin, FN Gral Urpuiza, omni¬ busi 123 in 169, kolektiv 19, 6 in 143. PAKETE V DOMOVINO pošilja preko Trsta po znatno zniža¬ nih cenah LJEPOSLAV PERINIČ Chacabuco 93 Buenos Aires (filatelistična trgovina) Zahtevajte naš veliki cenik! Novo! Pošiljamo tudi denar in to pod najugodnejšimi pogoji! Pismena naročila iz Rep. Argentine pošiljajte na naslov JLgeposlav ]Perinič -Casilla de Correo 1744, Buenos Aires Jugoslovansko Sokolsko Društvo . prireja ob 30-letnici obstoja v soboto 8. septembra 1956 ob 21.30 uri SVEČAM© AKADEMIJO z izabranim programom v prostorih Jugoslovanskega Doma, calle Nunez 1751 na Dock Sudu jP® programu zabava s Pl e s o m. Glasbeni del pod vodstvom br. prof. Draga Cimperška BOGATA LOTERIJA SODELUJE ORKESTER Prireditveni odbor Spored obsega pregled življenja in de¬ la našega velikega pesnika, pa recitaci¬ je njegovih izbranih pesniških umetnin. . Slovensko planinsko društvo vabi na predavanje s kioptičnimi slikami, ki bo dne 9. septembra točno ob 18. uri v dvorani Dekleva, Jorge Newbery 3568. Predavajo: Kot gost in v kasteljanščini g. Sergio Domicelj o vzponu na Ojos del Salado in gg. Hafner-Petriček o Barilo- čah. Poudarjamo: Predavanje se bo za¬ čelo točno, ker je ta večer dvorana od¬ dana še za drugo prireditev. Zabavni večer bo priredila SFZ s so¬ delovanjem SDO v nedeljo 23. septem¬ bra zvečer v ramoški dvorani. Vsa de¬ kleta in fantje, ki si želijo privoščiti poldruge urico dobro volje, prav lepo vabljeni. Članom Mladinskega Doma sporoča¬ mo, da bo v nedeljo 9. septembra redni članski sestanek. Začetek ob deseti uri s sv. mnšo, ki jo bo daroval direktor č. g. Anton Oreher. Tako’ po niftši pa bo sestanek, na kateremu bo govoril g. direktor. Vse člane lepo prosimo, da se sv. maše in sestanka udeleže. Vabi Odbar. Slov. Mladinski Dom vabi vse slov. pingpongaše, da se prijavijo za vseslo¬ venski Ping Pong turnir, ki se bo vršil v prostorih Mladinskega Doma v Ramos Mejia. Turnir se bo pričel 16 septembra. Prijave se sprejemajo do sobote 15 sep¬ tembra v Mladinskemu Domu. CERKVENI OGLASNIK V nedeljo 23. septembra bo opravil č. g. Janež Hladnik sv. mašo za pok. Fran¬ com Uršičem v kapeli “Hogar Materhal No. 5”, Av. del Čampo 1653 (Paternhl). Vabimo vse rojake, ki so pok. Uršiča poznali, da se te maše udeležijo. Sv. maša se bo začela ob 11. uri dopoldne. Dne 16. septembra 1956 bo ob pol enajsti uri dop. na slovenski Pristavi v Moronu sv. maša za pok. generala Leo¬ na Rupnika. Daroval jo bo direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini č. g. Anton Orehar. Vsi rojaki, vabljeni. V najem se odda galpon 100 m 2 -— calle Frugoni 1687, Caseros — blizu Plaza Pineral. Informacije: Perdriel 960, San Martin (Lourdes). ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina K A VA-Č A J “A LOS MANDARINES” prodajalna Av. de Mayo 693 Ramos Mejia T. E. 658-4026 Lastnica: LJUDMILA ZAJC Oskrbuje rojake z vsemi predmeti svoje trgovine za pošiljke v domovino. Služiš® doki takoj I dober strugar (tomero) ali meha¬ nik (ajustador). Plača točna in dobra. Možnost nadurnega dela. Klavžar im Florgameie Fabricacion de maquinas industriales Rocamara 4578 — T. E. 8S - 8071 Buenos Aires SFZ — SDO priredita v nedeljo 16. septembra ob treh popoldne išPORTNO-DRUžABNO PRIREDITEV Program Mednarodna tekma v odbojki in ping-pong Prosta zabava s solidno postrežbo. Vsi iskreno vabljeni! IPeter S&amt CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 Hokasan® je da so denarni prihranki pri našem aodjetju NAJBOLJ VARNO IN DOBIČKANOSNO naloženi. Pozanimajte se tudi Vi! DAVDAM S.R.L. calle 25 de Mayo 533 T. E. 32-7712 Buenos Aires Imprenta, Dorreao 1)02. T. E. 54-4644. Bs. Air«? ®ar51 ni paketi iz Trsta "CITRUS" v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Maipu 735/L T. E. 31 - 5142 Pakete za Evrope vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Lafite sam po Rue Basse. Njega ne pri¬ jemlje nobena zanosna toplina, temveč ledeni mraz od zunaj in znotraj. Nena¬ doma obstane in se zastrmi v umazane hiše, ki mu vračajo brezupni pogled. Za vraga, kaj iščem tod? Jaz spadam na italijanske boulevarde in na Rue du Fauborg Saint Honore! Zakaj živim v tem blatnem gnezdu? Gredoč si je od¬ govoril: Živim v tem umazanem gnezdu, ker sem sam umazan pes, ki je vesel vsake kosti, ubogi sorodnik, ki moram biti hvaležen dobroti napuhnjene pro¬ vincialne družine. Imam toplo sobo in odlično hrano in morem na dan zapra¬ viti komaj pet sousov. Ves moj svet so mali ljudje iz kavarne Francais, za kate¬ re sem zaprta knjiga. Nisem ne božji ne človeški. Resnično, višji duh je v tem svetu samo ubog sorodnik par excellen- ce. PETO POGLAVJE Nobenega polena večf Še preden sta se Bernardka in Mari¬ ja vrnili iz šole, sta prišla oba otročiča v Chachotu h kosilu. Starejši bratec Jean Marija je napravil tako predrzno zvit obraz, kakor bi pravkar zmagoslav¬ no zaključil kako pustolovščino. In to je dejansko tudi storil. Po zadnji dopol¬ danski maši, ki jo je največkrat bral gospod dekan Peyramale sam, je bila farna cerkev skoraj prazna. V tem ča¬ su se je sedemletni Jan Marija splazil v majhno stransko kapelico, kjer je sta¬ la Marijina slika, ki so jo v Lourdu ča¬ stile posebno žene. Tam gori na želez¬ nem svečniku pred božjo Materjo mno¬ go posvečenih sveč. Jean Marija je zbral nekaj kepic raztopljenega voska in ga upajoč prinesel materi domov. “Mama, napravi lučke iz tega... Ali morda lahko kuhaš tudi s tem, to sem...” “Praoubo de jou,” zakliče Soubirouso- va, “jaz uboga žena...” (V Lourdu ljudje redko govore francosko^ temveč imajo svoj posebni jezik patois, ki je bolj soroden baskiškemu). “Jaz uboga žena... Moj otrok je o- kradel presveto Devico...” Iztrgala je otroku kepice iz rok. še danes bo šla k voskarju Gazalasu in pustila napravi¬ ci debelo svečo za Devico. Gospa Sou- binous je tako prestrašena zavoljo hu¬ dega zločina, ki ga je bil zagrešil Jean Marija, da še k mari nima šestletnega Justina, ki ji z drobno ročico ponuja darilo, ozko, pleteno volneno pasico: “Poglej, mama, kaj sem jaz dobil...” “Oh, nesrečnika, gotovo sta berači¬ la...” “Nisva beračila, mama, “se je posta¬ vil starejši v obrambo. Justinu je dala to gospodična.” “Kakšna gospodična, sveta nebesa?” “Gospodična, ki vedno hodi s košaro okrog in ima same take stvari. Nič ni¬ sva rekla, samo zraven sva stala...” “Gospodična Jacomet morda, hčerka policijskega komisarja...” “In je rekla,” klepetiči Justin, “naj kar imam pletenino, ker sem najrevnej¬ ši otrok, da... ” “Samo pazita,” se zjezi mama, da vaju gospod Jacomet ne zaloti pri vaji¬ nem postopanju. Koj vaju vtakne v luknjo...” “Ali sem res najrevnejši otrok, kar jih pozna, mama”? vpraša Justiri z ži¬ vahno radovednostjo človeka, ki se ne čuti prizadetega. “Oh, neumneža”, sikne mati Soubi- rous in vleče paglavca k umivalniku, kjer jima obriba roke z rečnim peskom. Pri tem jima pridiga: “Otrok gospe Bouhouhortsove je veli¬ ko revnejši. Od rojstva naprej je hrom in se ne more gibati. Vidva pa se podi¬ ta ves dan po ulici, delata in govorita kar hočeta. In povrh vsega nista nobe¬ na reveža, temveč sinova nekdanjega mlinarja in se zato ne smeta obnašati kakor potepuha. In družina vajine ma¬ tere je spoštovana družina. Casteroti so bili vedno cenjeni ljudje. Poglejta samo vajino teto Bernardo. Stric mojega o- četa je bil župnik v Trienu in drugi stric je bil v vojski v Toulousu. Sramoto jima delata. Vajin oče skuša dobiti nov mlin. Potlej bo spet vse drugače. Kako je dobro, da spi, kako je dobro, da ne Ve, da sta okradla presveto Devico in žalita dobre ljudi...” Louiza Soubirous je po tem nagovo¬ ru z dolgim pogledom ošinila moža, ki je iztegnjen ležal na hrbtu in spal smr¬ čeč spanje pravičnega, čeprav pravični večinoma ne spe ob lepih dopoldnevih. Kakor vsi ljudje, ki morajo prostor de¬ liti z drugimi, ima družinski oče dobro priučeno spalno tehniko. Ne da se mo¬ titi z nobenim glasnim pogovorom in z nobenim hrumom. Žena je vendar poti- šala glas: “Muči se za vas, dobri oče, in vsak dan prinese denarja. In tudi nista poseb¬ no revna, ker imata starše. Jutri je pralni dan pri gospe Millet. Gotovo bom dobila za vaju kos kolača...” “Ali ho sadje v kolaču”, vpraša Ju¬ stin z nejevoljo. Toda mati nima več ča¬ sa za odgovor, zakaj prišli sta hčerki, Bernardka in Marija. S seboj sta pri¬ peljali deklico Jeanne Abadie, odličnja¬ kinjo iz katekizma. Ta trinajstletnica z živahnimi črnimi očmi in našobljenimi usti je bila nenavadno vljudna. Dostoj¬ no se je priklonila: “Nisem lačna, madame, samo gledala bom...” Soubirousova je med tem postavila skledo s čebulno juho na mizo. Po vrhu so plavali opraženi kruhki. Vzdihnila je: “Le zajemi, Jeanne, eden več ali manj, nič ne de. Dosti imamo...” Marija je hitela, da obrazloži razlog obiska: “Jeanne je prišla k nam zato, da se bomo potlej učile, mama. Vauzous se je spravila nad Bernardko. Danes je mo¬ rala stati pred klopmi...” Bernardka pogleda mater s skoraj od¬ sotnimi očmi. “Res nisem prav nič ve¬ dela povedati o sveti Trojici”, prizna. “Saj v drugih stvareh prav tako ma¬ lo veš, Bernardka, “pripomni mrzlo odlič¬ njakinja. “če zlovek iz objektivnosti sa¬ mega sebe razgali, ga koj napadejo. “S samim angelskim češčenjem ne boš pri¬ šla daleč”... “Ali naj povem angelsko Češčenje”, vpraša hitro Justin. Marija je priskoči¬ la sestri na pomoč “Bernardka je bila vendar dolga leta v Bartresu... Na vasi se ne učijo to¬ liko kot v mestu...” Mati je postavila pred Bernardko ko¬ zarec rdečega vina. To je prednost bole¬ hajoče, ki se temu zaman upira. Na skri¬ vaj je spustila v vino zadnje tri koščke sladkorja. “Bernardka,” jo vpraša zdaj, “ali ne bi šla spet za nekaj časa v Bartres h gospe Lagues... Z očetom sem že go¬ vorila. ..” Bemardkine oči so zagorele kakor vedno, kadar ji je v duši vstala močna slika. “Oh, da, zelo rada bi šla v Bartres.. Marija je nejevoljno stresla z glavo: “Ne razumem te, Bernardka. Saj je na vasi tako pusto. Samo ovce vidiš, ki mulijo travo...” “Rada imam to,” se kratko odreže Bernardka. “če jo veseli,” jo podpre še mati. “Oh, lenoba,” se jezi Marija. “Najra¬ je bi ves dan sedela v kotu in gledala v zrak. Težko je s teboj...” “Pusti jo, deklič,” de Soubirousova, ni tako močna, kakor si ti.” Temu se Bernardka bolestno upre: “Ni res, mama, prav tako sem močna kakor Marija, Vprašaj Laguesovo! če je treba, lahko tudi na polju delam...” Sedaj se vmeša v pogovor Jeanne Abadie, ki je odložila žlico in reče z u- Inerjeno modrostjo: (Nadaljevanje v prihodnji številki)