te eno cešfeno-mariio. PrGtucija je razsajala po nesrGBni Irancoski deželi; lepa dcžela jg bila v kratkem Basu pustota in gnjusoba razdejanja.. Nesramnost in hudobija je kralJGvala povsod brez ovirG, vsakatere Bloveške strasti so se pasle po veBjib in manjših mGstih,. Kdor je bil Še pravifien in dobrGga srca, je ali zbežal, aIT"pa pod gilotino umrh Sto in sto najboljiših francoskih sinov, zlasti pa veliko duhovnov, je bilo umorjenib zaradi vere in zaradi pravice. NajbtijG so razsajali prekucuM v Parizu, srodiš8u vse prekucije in ogn]i'šBu vse krivice, Dan na dan, uro za uro, so drdrali po cestah stragni vozovi, ki so prcpeljavali na morišče uboge žrtve razdivjane besnosti, To grozno vožnjo so vselej spremljale divje množice, mGstna druhal pariška, mofeki in. žGnske, izvrŽ6k ljudstva; ti so spremljevali nesrcčno obsojence in jili še po poti zanifiGvali ter zasramovali. Med njimi sg jg najbolj divjG in najgrše obnaSala GGorgina Tirot, žcnska srcdnje starosti. Ta jg bila vsgIgj na morišBu, dajala je ubogim žrtvam najgrSa imena, jim s pestjo žugala, obra&ala proti njim oci tGr jili grozovito preklinjala.. Nckega dnG lGtal794, so peljali mašnika Jakoba Ravtoka na morišBe. Razume se, da je bila tudi tukaj GGorgina Tirot, ki je mašnika prav posGbno crtila, Blato je metala vanj, ga zasramovala in vpila nad njim kakor obsedena, ter je bila bolj podobna nori, takor pa pametni ženski. j,Ti grdoba!" vpije zopot Georgina, ,,Naj bi vendar hitreje vozili, da bi bil že kmalu ob življenje! Vsaka minuta, kolikor daljc živiš, jg krivica, je sramota svgIu!" Jakob nič ne odgovori, ampak klefei na vozu in moli prav goreče. ,,MolBi", pravi žGnska, ,,ne upa si odpreti ust." MaŠnik se obrnG s plemenitim, bledim obličjGm proti Georgini,_ jo resnobno pogloda in ji reBG z railim glasom: ,,Žena, prosim tG, moli eno BGšBGnoniarijo za-mG, da najdein milost prcd božjim oblicjcm, prGd katGrim bom kmalu stal." ,,Ho-ho-ho!" se smGji Georgina. ,,Jaz eno Bešcenomarijo za-tG? Nori, od strabu se ne zaveda,. 0 strahopGtGC, strahopetGc!" ,,Še Gnkrat tG prosiin za eno čGŠčGnomarijo", odgovori mašnik mirno besni ženski,. Oko mu ]6 bilo pa tako milo svctlo, njegovo oblicje tako velicastno, da je GGorgino prctrGSGl mraz. Ravno ga je hotela zopet zasramovati, pa ni mogla vec govoriti, besno je gledala v mažnika, klcčcČGga, ki je ravno vzdignil obe roki proti ncbu. Georgina J6 čutila v dnu svojega srca, da mašnik rnoli za-njo, za nGverno, grozovito žen^ sko, ki je teptala z nogami vsak feloveški 8ut, In kai4 že dolgo ni čutila, sramovala sg jg saraa scbe in prcd Ijudrai. Zato ni nič govorila do morilnega odra, čGmur SG jg Budila sprGmljajoBa drubal,. Pridojo na moriSče. Oster nož v gilotim sg sveti v solncu, rabeljni si pripravljajo, kar jim jg potreb.no.. Castitljivo, rairno stopi mašnilč na morilni odGr, poklekne ter oBitno in prisreno prosi Boga pomoSi v poslednji uri. PotGm reBe, da odpusti vsera, ki so mu storili krivico in rau jo §8 delajo tor prosi zanjG božjega usmiljenja. Rabeljna priganjata. Mašnik ostane, sg ozre Sg cnkrat po ljudstvu, kakor napol sprGmenjen, ter iŠBg GeorginG Tirotove.. Poslednjifi jo ugleda. Ni bila kakor sicer v prvi vrsti, ampak bolj zadai sg je ustavila, Njcno obliBje je bilo Budno. ,,Eno BGŠSenomarijo za-me", prosi Jakob šg Gnkrat, ,,eno samo češčenomarijo!" Tako prisrBna, tako ginljiva je bila ta prošnja, dai Georgina, ki jo je divjost že na potu k morilnemu odru nckoliko popnstila, se ji nG raorG vgč ustavljjati, Ncvidna rok.a jo žene daljo, dalje k stopnicam pri morilnem odru. Tvikaj poklekne, razprostrG rold in moli z močnim glasom čGšČenomarijo, Se predno je bilo mogoSe druhali, ji to zabraniti. Vesel smehljaj sg vidi na obrazu dubovnikovem, ko je ravno položil svojo glavo na ldado. ,,Prosi za nas greSnike zdaj in na našo smrtno uro amGn", zavpijc Georgina, ravno fconča.}6 svojo molitGv, ko nož v gilotini pade na zatilnik mašniku in mu odsek'a glavo. Georgina Tirotova zakriBi kakor nora, ko ugleda sikati mašnikovo kri. Kar poskofii, pomoBi ruto v gorko kri in mirno odide. Odslej ni bilo videti vefi Georgine Tirotove na raorišču. Vefijidel je bila zaprta in jo prišla k ljudem le, kadar jg potrebovala živeža. Po prekuciji pa je postala prav gorefia katolifianka in ]o je bilo videti povsod, lcjerkoli je delovala krščanska ljubezen. Umrla je kot resniftno pobožna, in vse to je storila le ena Češ6enamariia. nB."