14rVe/ L maj—mednarodni praznik dela informator 9lasilo delovne skupnosti • emona | ljubljana leto 7 april 1976 št. 59 f OBISK; ŠTUDIJSKA DELEGACIJA IZ ETIOPIJE si je MIZ kovini, ,1;l veliko, lovsko hišo in far-0 v Vodicah. ^■/UBLJana, 14. apr. j. ^tuclUska delegacija tektorjev kmetijskih »lestev iz Etiopije si o na obisku pri nas film o dejav ^ st>h Emone, obiskala (hla.''110 na ve^ko tlvt i*”*00 ln P“kirnico v *' ^esno industrijo 14 ter mlečno jermo v Vodicah. Gost-se zelo laskavo iz-(j.. 0 naši organiza- n ’ Enologiji in delu ^Ploh. E-PRESS SERVICE 10. APRIL — DAN EMONE — 10. APRIL — DAN EM ONE — 10. APRIL — DAN EMONE — 10. APRIL -n BRON, SREBRO, ZLATO: PLAKETE IN PRIZNANJA LJUBLJANA, 10. aprila — Na slavnostni seji delavskega sveta podjetja ob dnevu Emone v festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču so direktorji vseh naših TOZD in DSSS svečano podpisali program letošnje akcije »Z boljšim delom — večji dohodek«, nakar sta Jože Pen-tek, predsednik DS in Franc Nebec, generalni direktor Emone, podelila posebna priznanja našim najboljšim delavcem v lanskem letu ter priznanja jubilantom, ki jih objavljamo posebej. Pred okoli 500 Emonkami in Emonci je uvodoma spregovoril Franc Nebec ter se dotaknil prehojene in začrtane poti ter v glavnih črtah orisal naloge in perspektive Emone do leta 1980. Pred osrednjo proslavo ob dnevu Emone so praznik podjetja proslavili tudi na slo- vesnih sejah delavskih svetov TOZD, na katerih so prav tako podelili priznanja in nagrade svojim najboljšim delavcem v minulem letu. Svet delavskega sveta podjetja za delo, nagrajevanje in družbeni standard je na 5. redni seji dne 7. aprila 1976 na predloge posameznih delavcev, samoupravnih organov in organov družbenopolitičnih organizacij ter na osnovi 11. člena pravilnika o podeljevanju priznanj in nagrad podjetja Emona Ljubljana sprejel sklep, da predlaga delavskemu svetu podjetja da podeli priznanja naslednjim delavcem: BRONASTE PLAKETE IN PRIZNANJA CEKUŠ NADA — prodajalka, blagajničarka v TOZD Supermarket Osijek — za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela in za ustvarjanje posebno dobrih notranjih odnosov v kolektivu. HERVATIN SEVERINA — snažilka v TOZD Supermarket Ljubljana — za nadpoprečno prizadevnost, za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja. KOCJANČIČ ANA — KV prodajalka v TOZD Maloprodaja Ljubljana, market Savsko naselje — za dolgoletno pripadnost kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela. KURENT SREČKO — vodja splošnega oddelka v TOZD, Ilirija, Ilirska Bistrica — za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju, za ustvarjalno in organizacijsko aktivnost v organih samoupravljanja in za izredno prizadevnost. MARIČ FANI — KV pro- dajalka v TOZD Maloprodaja Ljubljana, vodja prodajalne na Trgu revolucije — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. MAVRIČ PAVEL — skladiščnik pijač v TOZD Ilirija, Ilirska Bistrica — za dolgoletno pripadnost h kolektivu tn za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela. MODRUŠAN DERMANO — vodja poslovalnice Poreč v TOZD Globtour — za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju, kar ima za posledico višjo stopnjo uspešnosti dela in večjo ekonomičnost ter rentabilnost poslovanja. MLINARIČ FRANC — KV prodajalec v TOZD Maloprodaja Ljubljana, namestnik Nadaljevanje na 2. strani ^VOR FRANCA NEBCA NA PROSLAVI OB DNEVU EMONE -10. APRILU PREBERI: 0 Zlate plakete in priznanje str. 2 0 Nove dnevnice, nagrade, nadomestila str. 3 ^ »Zakaj vzamem?« str. 3 0 V Kooperaciji žanjejo zaupanje str. 5 0 E-akcije 76 — Z boljšim delom — boljši zaslužek se tovarišice, tovariši delegati in gostje! k iS^nja slavnostna seja Delavskega sveta podjetja to ^tog' '•‘Rila vsako leto je posvečena DNEVU EMONE, Praznujemo UD-letnico obstoja našega podjetja. Ne ‘■9 _'° prikazoval rezultatov doseženega dela za vseh '*ta j te,nveč bi se omejil na dosežene rezultate preteklega jtta , ,la tekočo problematiko. Analiza dela za pretekla namreč podana ob lanskem dnevu Emone. Pri- , -ni,, . . 'ho 'eto' ko bomo slavili 30-letnico obstoja Emone, pa •)°drobneje prikazali prehojeno pot celotnega pod-ta namen je bila po delavskem svetu imenovana ^Sove komisija, katera pripravlja kroniko podjetja od "stanovitve, to je za dobo 30 let. Današnja slav-i"ln„Ru naj bo posvečena množici nalog in naporov ce-eto kolektiva, izpolnitvi našega programa za letošnje VVi ^0bHizaciji vseh progresivnih sil t. j. Zveze komu-ndikatov, Mladine, organov upravljanja In posa-let0 V’ 'b* bomo z uspehom zaključili tudi letošnje leto, h Pri .Zre<'nib naporov in maksimalne mobilizacije vseh s tlan.I/|1?ln,ieva,iju nalog. Ni slučaj, da uvodoma govorim OnijM ^ slavnostnem zboru o problemih, ki nas ^ <'0 že nekaj mesecev, posebno pa v zadnjem času, c ^ru^'1110 celotno poslovanje prilagoditi novemu zakonu »tabu1*1 delu’ novi finanfini politiki in širokemu pro-H že 'lizacljskega programa, ki ga sprejemajo ali pa 1», ‘Prejele posamezne temeljne organizacije združenega Na današnji svečanosti lahko trdim, da smo na najboljši poti, to pa zato, ker smo dosegli v tem času veliko zavest delovnih ljudi pri angažiranju na nalogah, ki so postavljene pred nas. Lahko ugotovimo, da se temeljne organizacije združenega dela v večini primerov temeljito zavedajo svoje odgovornosti In pristojnosti razpolaganja z rezultati dela, ker je praksa dokazala, da mnogo boljše gospodarijo, to pa nas lahko tudi navdaja z optimizmom v pričakovanju končnih rezultatov, ki so nam potrebni tudi v letošnjem letu za solidno likvidnost podjetja in investicijsko sposobnost. Od tega pa je seveda odvisno, kako se bo naše podjetje v bodoče razvijalo, tako v pogledu proizvod-no-blagovnega prometa in v zvezi s tem dohodka v začrtanem razvojnem programu na področju investicijskega razvoja. čeprav so bili podatki iz zaključnega računa za preteklo leto in razvojni plan za leto 1976 obravnavani na pretekli seji delavskega sveta podjetja, kjer smo dali tudi svoje pripombe, je prav da na današnji slavnostni seji temu problemu posvetimo največ pozornosti. To pa zato, ker so v zadnjem času nastopili novi momenti vrste zakonskih predpisov, ki pred nas postavljajo dodatne naloge. Le-te pa moramo upoštevati pri končnem programiranju za letošnje leto in srednjeročno razdobje do leta 1960. Le tako bo naše planiranje in programiranje v nadaljnji usmeritvi celotnega podjetja in posamezne temeljne organizacije združenega dela usmerjeno skladno In sinhronizirano z razvojno politiko celotne Emone in pa tako kot to pred nas postavlja republiška resolucija o planiranju. PROMET 1975: 600 S MILIJARD Celotni dohodek t. j. promet ali produkt je v preteklem letu bil dosežen v višini 600 milijard Sdin. To pa pomeni, da je le-ta bil izpolnjen 100-odst. Računali smo, da bo kot običajno nekoliko presežen, vendar je šlo v preteklem letu za večje izpade prometa zaradi spremenjenih predpisov predvsem v zunanji trgovini (več 10 milijard), ponekod pa smo med letom tudi zmanjšali proizvodnjo (živinoreja), ker vprašanje cen ni bilo sistematsko rešeno in bi nam lahko ob nespremenjenih programih to povzročalo večje izgube, sicer pa so vse TOZD plan presegle ali pa dosegle (akumulacijo). že na prejšnji seji delavskega sveta smo ob zaključku podali mnenje na piane posameznih TOZD, ki so nam jih predložili v višini 13 odst. povečanja v letošnjem letu, to pa pomeni, da bi celotni dohodek letos moral znašati le 675 milijard Sdin, ali 75 milijard več kot lani. 13-odstotno predlagano povečanje ni v skladu z republiško resolucijo, zato je bil sprejet sklep, da morajo posamezne TOZD plan korigirati tako, da bo povečanje vsaj za 18—20 odst. nad doseženim lanskoletnim rezultatom. Le tako bomo lahko korigirali tudi osebne dohodke, ki so v republiški resoluciji vezani na dosežene rezultate. Iz navedenih razlogov delavski svet podjetja na prejšnji seji plana tudi ni dokončno sprejel, temveč je dal TOZD priporočilo, da svoje plane ponovno prouče in vskladijo 2 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek BRON, SREBRO, ZLATO: PLAKETE IN PRIZNAN JA Nadaljevanje s 1. strani vodje marketa Gornja Radgona — za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela, za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju. PINTAR IVO — vodja proizvodnega okoliša Komenda v TOZD Kmetijska kooperacija — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost m učinek dela. PODBEVŠEK TEREZIJA — KV prodajalka v TOZD Maloprodaja Ljubljana, namestnik vodje marketa Trbovlje — za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela, aa ustvarjanje posebno dobrih odnosov v kolektivu, ki imajo za poskledico optimalno delovno vzdušje in uspešnost dela. POVŽ HELENA — samostojni turistični referent v TOZD Globtour — za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela, za izredno prizadevnost in dejanja, ki imajo za posledico večanje pripadnosti kolektivu in podjetju Emona. RUS IVAN — delavec v re-galnem skladišču v TOZD Trgovina na veliko — za dolgoletno pripadnost kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. ŠIRCA FRIDA — prodajalka v TOZD Maloprodaja Ljubljana, oddelkovodja v marketu Cigaletova — za dolgoletno pripadnost h kolektivu in za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. ŠIRCELJ MILAN — salda-kontist v TOZD Ilirija, Ilirska Bistrica — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja, za ustvarjalno in organizacijsko aktivnost v organih samoupravljanja in družbeno-političmih organizacijah. ŽAJA ANTE — samostojni obračunski referent v poslovalnici Rovinj v TOZD Globtour — za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela, za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju. ZALJEC LADISLAV — oskrbovalec v pcrogenotestni postaji v TOZD Prašičereji Ihan — za dolgoletno pripadnost h kolektivu, za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. SREBRNE PLAKETE IN PRIZNANJA AHČIN JANEZ — dostav-Ijalec — šofer v TOZD Maloprodaja Ljubljana — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja, za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela. BATOŠ MATKO — vodja področja za južni Jadran v TOZD Globtour — za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju, za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela. BOGOVIČ MIHAEL — vrtnar v TOZD Zdravilišče Ca-teške toplice — za dolgoletno pripadnost h kolektivu in za napoprečno prizadevnost in učinek dela. BRIŠNIK VLADO — direktor računovodstva podjetja v DSSS — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja, za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela in za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov v finančnem poslovanju DOVČ MARIJA — NK de-davka v TOZD. Maloprodaja Ljubljana, blagajničarka v Arkadah I — za dolgoletno pripadnost h kolektivu in za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela. GORIŠEK SILVA — samostojni obračunski referent v TOZD Trgovina na veliko — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja, za izredno prizadevnost pri delu in večanje pripadnosti kolektivu in podjetju Emona. JANŽELJ MIHAEL — kletar v TOZD Hotel Slon — aa dolgoletno pripadnost kolektivu podjetja, za prizadevnost na delovnem mestu in pripravljenost pomagati sočloveku. KAPŠ PETER — samostojni komercialist v TOZD Tovarna močnih krmil — za dolgoletno pripadnost kolektivu podjetja, za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela. KOTAR ANTON — krmilec, oskrbovalec živine v TOZD Poljedelstvo-govedoreja — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in aa nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. KRUŠIC JOSIP — vodja nabave mesa in mesnih izdelkov v TOZD Mesna industrija Zalog — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. LONGO IVAN — vodja re- cepcije v TOZD Hotel Slon — za dolgoletno pripadnost h kolektivu, prizadevnost na delovnem mestu in ustvarjalno delo v samoupravnih in družbenopolitičnih organih m organizacijah. MRŠNIK MARIJA — Blagajnik, likvidator v TOZD Ilirija, Ilirska Bistrica — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost in uči- STRAJNAR ANTON — vodja kuhinje v TOZD hotel Slon — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja, za uspešno izvajanje vodstvenih, organizacijskih in strokovnih ukrepov v poslovanju, za uspešno vzgojiteljsko in izobraževalno delo. TKALEC MARIJA — KV kuharica v TOZD Maloprodaja Ljubljana v marketu Vojkova — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. TIHELJ RADO — tehnični direktor v TOZD Mesna industrija Zalog — za prizadevanja ob modernizaciji proizvodnje in dvigu uspešnosti dela. ZABUKOVEC Rozika — računovodja v TOZD Globtour — za nadpoprečno prizadevnost in učinek dela, za uspešno izvajanje vodstvenih, organizacijskih in kontrolnih ter drugih ukrepov pri poslovanju, kar ima za posledico višjo stopnjo uspešnosti dela in večjo ekonomičnost ter rentabilnost poslovanja. ŽUNKO FRANC — direktor TOZD Supermarket Ljubljana — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja, za ustvarjalno in organizacijsko aktivnost v organih samo-upravljanja in družbeno-poH-tdčniih organizacijah podjetja. ZLATE PLAKETE IN PRIZNANJA BREGAR BRANKO — direktor TOZD Zunanja trgovina — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju, kar ima za posledico višjo stopnjo uspešnosti dela in večjo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Tovariš Bregar Branko je pri podjetju nepretrgoma 26 let. V bivši Prehrani je bal v začetku referent. S svojo pridnostjo, vztrajnostjo in prirojenim čutom za komer- cialo je postopno zasedal vedno bolj odgovorna delovna mesta, tako da je že leta 1966 postal direktor sektorja zunanje trgovine in ob reorganizaciji direktor TOZD Zunanja trgovina, Pod njegovim vodstvom se je dej avnost zunanje trgovine močno razširila in uveljavila. Vkljub znanim težavam v zunanje-trgo-vinskem poslovanju je celotni dohodek raste! iz leta v leto in širil krog držav uvoznic in izvoznic. V zadnjem času vlaga TOZD Zunanja trgovina velike napore za povečanje izvoza in v sodelovanje z nerazvitimi deželami. Uspehi na tem področju so že vidni. Čeprav je to zasluga celotnega kolektiva zunanje trgovine, ne moremo mimo dejstva, da je tovariš Bregar k temu mnogo pripomogel s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, iniciativo in pravilnimi odnosi do sodelavcev. MEKINO IVAN — direktor sektorja za gospodarske in splošne zadeve TOZD Trgovine na veliko — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za uspešno izvajanje vodstvenih in organizacijskih ukrepov pri poslovanju, kar ima za posledico višjo stopnjo uspešnosti dela in večjo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Tovariš Mekine Ivan je član delovnega kolektiva Emona že 21 let. V tem času je izredno prizadevno, uspešno in z veliko mero odgovornosti izvrševal zaupane mu naloge na odgovornih delovnih mestih, in odhaja letos v zasluženi pokoj. Ves čas je razvijal in ščitil skupne interese delavcev tako v TOZD kot v podjetju in skrbel za ustvarjanje posebno dobrih medsebojnih odnosov v kolektivu. Velik je njegov prispevek k uspehu na področju gospodarjenja, predvsem pa pri razvijanju boljših pogojev za delo in življenje delavcev. Mnogo je pripomogel tudi k razvijanju samoupravljanja z aktivnim delom in pomočjo organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij. OREHEK MAVRIČU — komercialist v TOZD Foljedel-stvo-govedoreja — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja in za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. Tovariš Orehek Mavrdciij se je leta 1951 zaposlil kot kmetijski delovodja pri takratnem posestvu Omelo, ki se je leta 1960 priključilo k Agrokombi- natu Emona. Tega leta je postal obratovodja za poljedelstvo na obratu Oemelo. Po reorganizaciji 1964 pa je bil premeščen za poljedelskega delovodjo na OE Pšata in leta 1970 za komercialista TOZD. Na vseh teh delovnih mestih je bdi izredno prizadeven, vesten in dosleden. Svoje delo je uspešno opravljal tudi zaradi organizacijskih sposobnosti in pravilnega tovariškega odnosa do sodelavcev. Vseskozi je bil aktiven v samoupravnih organih in organih družbeno-političnih organizacijah, bil je predsednik sindikalne organizacije, večkrat predsednik raznih komisij in odborov, bil je tudi odbornik skupščine občine Domžale in član sveta krajevne skupnosti Domžale. Za svoje dosedanje polatično delo je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. S svojim 25-letnim delovnim stažem pri podjetju Emona je dokazal, da je zvest pripadnik kolektiva in si je vedno prizadeval za utrjevanje te pripadnosti. STRAD IVAN — VKV mesar v TOZD Maloprodaja Ljubljana, vodja prodajalne Tržaška 22 — za dolgoletno pripadnost h kolektivu podjetja dn za nadpoprečno prizadevnost ter učinek dela. Tovariš Strbad Ivan je zaposlen v Emoni od leta 1947. Je dolgoletni poslovodja prodajaln svežega mesa in delikatesnega blaga. Pred tem je dalj časa delal v predelavi mesa in tam pridobljene izkušnje uspešno prenaša in povezuje na sedanjem delovnem mestu. Pn svojem delu je Izredno prizadeven in natančen in dosega pri vodenju svoje enote zelo dobre poslovne rezultate. Z znanjem in bogatimi delovnimi izkušnjami uspešno rešuje nastale poslovne probleme. Velik je njegov prispevek tudi k vzgoji novih generacij naših učencev za prodajalce in mesarje. PEZDIR IVAN — predsednik kluba upokojencev Emone — za dolgoletno pripadnost h kolektivu, za uspešno 10-letno vodenje kluba upoko-kojencev Emone. Tovariš Pezdir Ivan je bil dolgoletni član kolektiva Emone in opravljal vrsto odgovornih nalog na vodilnih delovnih mestih. Ko je odšel v pokoj, je bil iniiolator in eden izmed ustanoviteljev kluba upokojencev Emone in je njegov predsednik že 10 let. Klub je pod njegovim vodstvom razvil široko aktivnost in združuje danes že preko 500 upokojencev, to je nekdanjih Slanov kolektiva podjetja. KRVODAJALCI IZ MIZ ; Kolektiv MIZ se Je 1976 dogovoril, da bo j večjem številu sodeloval ^ letošnji krvodajalski “ ^ O tem je razpravljal tud ^ dihalni odbor skupaj * ravo in tov. direktorjeri ^ določil 26. II. 1976 ko ^ akcije, ta dan pa je P° j, tutu za krvodajalce plačan dan. Akcija je bila L«! se ie zanjo odločilo saj se je zanjo — kot zadovoljica, la'’ dl poslenih. Ce upoštevan1^, sc na splošno smatra u t ba članov kolektiva o* [j'i dajalski akciji od p več kot zadovoljiva, pišemo, da so člani K . K va razumeli humanitdr tovariški pomen te ak Morda še ne veste: _,\t: • da je kri nenadon«®5^ va tekočina, da samo k* ko nadomesti kri, gjiS • da potrebujemo v letno približno 25.90° ^ krvi, da lahko rešujeib p Ijenja (poškodbe, nest«® p nadomeščamo velike krvi (porodi, transfuziji^ • da pri nas letno ^jji- je v organiziranih krV° ^ skih akcijah, ki jih or® ra Rdeči križ Slovenije- J ko 85.000 ljudi, ki s P°Zlf nim enkratnim odvzem*^ $ 0,3 1 krvi, kar je celo rovalca koristno, v n°. $ primeru pa ne škodlj> jjitf gotavljajo potrebno k krvi za potrebe naših stvenih ustanov. ^i* • da imamo pri nas u riše, ki so darovali %), kri že 70 x, celo 80 x io vSjl da pa želimo, da h' ff zdrav Slovenec v svoje11? ^ Ijenju daroval kri vSzwl01 krat, pa bi bilo krvi dovolj. dj P' Na kraju moramo pisati, da se je naš 'je# zelo dobro odzval n* in dokazal svojo solio* j) tovarištvo in humano= sočloveka. * IO OOS je bil en^ •? mnenja, ko je ocenje'’ t/ tošnjo akcijo, da je P°^ s1 izreči zahvalo vsem, akcije udeležili. Pre? je1* smo, da bomo prihoda] ^ število udeležencev kri ske akcije povečali, ^ ^ lo podvojili, saj vern^ ^ odvzem darovane kj/ škoduje darovalcu, °“L i* cu (prejemniku) pa loj P* ši življenje. Ta odjem® i> je lahko že jutri vsa® jjP med nas. OOS TO^ GOVOR FRANCA NEBCA Nadaljevanje s 1. strani realnimi izhodišči. Na današnji slavnostni seji moram poudariti, da smo ob priliki razgovorov o pianu s posameznimi TOZD dosegli ugodna stališča in rezultate, ko smo pa potem prejeli plane posameznih TOZD, so bili predlogi za delavski svet podjetja drugačni odnosno nižji: povečanje samo za 13 odst. To pa seveda pomeni, da s takim pristopom k planiranju ne moremo delovnim ljudem v posameznih TOZD zagotoviti korigiranih in zboljšanih osebnih dohodkov skladno s povečanjem stroškov življenjskega standarda. Da je bil sklep delavskega sveta podjetja, s katerim zahteva korekture piana, utemeljen, kažejo tudi rezultati dosežene realizacije v prvem četrtletju letošnjega leta oziroma natančneje realizacije od 1. 1. do 15. 3. 1976. Podatki kažejo, da je bil indeks realizacije v tem razdobju 133. Ce te indekse strnemo po posameznim dejavnostih, se je le-ta gibal takole: • v proizvodnji 124 • v trgovini na veliko 142 • v maloprodaji 121 • v zunanji trgovini 156 • v hotelirstvu 128 Čeprav moramo upoštevati, da gre pri tem indeks porasta nekoliko na bolj ažurno izstavljanjem faktur kot v preteklem letu, vendar je gotovo, da je že po pokazateljih prvih treh mesecev realna realizacija več kot za 20 odst. večja kot v preteklem letu (sami si moramo tedaj napraviti zaključke o končnih stališčih). 18 ODSTOTNI DOBIČEK 1976 Dohodek ali bolje rečeno celotni dobiček podjetja je bil v preteklem letu ustvarjen za 56,4 milijarde Sdin, za leto 1976 pa je planiran v višini 66,7 milijarde Sdin, kar pomeni povečanje za 1,8 odst. Na videz izgleda, da je ta indeks povečanja, če ga primerjamo s planiranim indeksom povečanja celotnega dohodka, ki znaša po dosedanjih predlogih 13 odst., zadovoljiv, vendar z njim ne moremo biti zadovoljni, to pa zaradi tega, ker smo v preteklem letu morali zaradi odpisa terjatev zmanjšati dohodek za skoraj 6 milijard Sdin. Za leto 1976 pa predvidevajo TOZD le za 13 milijarde odpisov. Ce torej računamo, da bo v letu 1976 vsaj za 4 milijarde Sdin odpisov manj, bi bil primerjalni račun torej takle: Lanski dohodek bi morali praviloma povečati najmanj za 4 milijarde Sdin (na račun odpisov) tako da bi že lani znašal namesto 56,4 milijarde Sdin 603 milijard Sdin, to pa pomeni, da smo tako korigirani dohodek povečali v letu 1976 le za 10 odst., kar je celo manj kot že tako nizko planirana stopnja celotnega dohodka. Z ozirom na izhodišča, ki jih je sprejel delavski svet na prejšnji seji, bi se morale te številke gibati takole: Celotni dohodek ali promet celotnega podjetja z Indeksom 118 in ne 113 bi znašal 33 milijard več od sedaj planiranega, t. j. namesto 676 milijard din 708 milijard Sdin. Dohodek (dobiček) — bruto pa bi morali (upoštevajoč tudi povečano amortizacijo) planirati le za 4 milijarde večji 7 r kot je sedaj v planu, tako da bi znašal namesto 6ni t# jard Tl milijard Sdin. Za te štiri milijarde pa bi tudi večji ostanek dohodka za sklade, tako da bi slc vseh TOZD znašali približno 14,5 milijarde. YilW0j Le na ta način lahko zagotovimo podjetju s*® zag«*,^! normalen razvoj, kar pa še daleč ni tisto, kar bi vali, posebno še, če poslušamo želje, ki jih im»j° .j^c® Globalna računica bruto akumulacije, t. j. anior ^|» in ostanka dohodka za sklade bi bila v primerjavi nim dohodkom torej taka: se vključimo v republiško resolucijo, sebi pa ailijard. diV ' ieP ti Elementi 1976 1976 ^ 1. Celotni dohodek 595,6 70« I,1 3fi U-3 14,5 2. Amortizacija po predpisani stopnji 4,8 3. Amortizacija nad predpisano stopnjo 3,9 4. Skupaj amortizacija 7,7 5. Ostanek dohodka za sklade 83 6. Popravki vrednosti 5,9 M 7. Bruto primerjalna akumulacija 4 + 5 + 6 21,8 27,1^. Oproščam se, da navajam v svojem izvajanju n vilk, to pa je nujno, če hočemo gospodariti tako, ^^jtt vimo od danes do jutri, temveč že danes vemo, *i®' v storiti, če hočemo, da se bo Emona razvijala v sVJ |lf Pj daijnjem procesu na solidnih temeljih, kjer ničesar ^ biti odvisno od slučaja, kot smo bili včasih navajed ^|| smo že tako postavili stvari, potem to nismo naPrr‘a ii>f’ čajno, temveč iz vseh izkušenj, tako trdim s irg Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo m Boljše delo - večji dohodek Prekinjeno zaposleni: V?n[t^UEDELSTVC>-GO-^u'JREjA DOMŽALE % Ernest, Tamšič-Re- 10 ^ Mirko, Huzjak Vin-410(2 ^ PaAima, Štepec * ^latarevi<5 Peter. PRAŠIČEREJA IHAN ^dek Alojz, Velepec Jože. ^tovarna močnih Dairinka, Strubelj \L&r JatltoSttVar Gabrijel, Osolnik W VerfW ^^MESNA industrija 'Lsfr- --------------------- ‘O^^an. Bogdao Mirko, šilita, , artin, Goluib Stjepan, Jjs Kolar Jože, Ko- s^Jiin,tane’ Bemarčič Alojz, ^isiarec Marija. Pevec v- Sagmaister Janez, Tihelj Rado, Volf Jože, Zulid Ferida, Zulid Redjifa. TOZD KMETIJSKA KOOPERACIJA LJUBLJANA 20 LET Repanšek Gregor. TOZD TRGOVSKI OBRAT KOPER 20 LET Bordon Vera, Centa Vojteih. 10 LET Gec Jože. TOZD TRGOVINA NA VELIKO 20 LET Ham Ivanka, Mekine Ivan, Pene Milan, Rojc Marjan, Vesel Jožica. 10 LET Alunetaj Šalih, Biloslav Guerino, Bobnar Janez, Čirič Lazar, Fartelj Dezider, Ferenac Josip, Gregorka Stanislava, Haljiljaj Mehmet, Istenič Sonja, Jagarinec Slavko, Kavčič Janko, Korlat Ejub, Kos Hedvika, Kraljevič Vlado, Krobot Viktor, Pavčič Angela, Remškar Jožica, Rojc Viktor, Rudolf Marija, Sotlar Feliks, Viršek Jože, Vrabec Herman, Zunič Kata, Malus Franc. Hi’ lUl tej svečani seji, da imamo vse možnosti, da iz* 0 tako postavljene naloge. 00s'r* VIŠJI OSEBNI DOHODKI ^•Ike^di dohodki. V letu 1975 smo izplačali za osebne do* ?,8 m."V’ milijarde Sdin, za leto 1976 pa planirajo TOZD "'Jard Sdin osebnih doliodkov, kar predstavlja pove-H jj * ‘ndeksom 119. Ob 4-odst. povečanju števila zaposic-[Hotij^ ^ Planirano (nove kapacitete), bi se torej osebni * ba * 119 7-aPoslcnega povečali povprečno za 15 odst. Gle-fjbjj l*redviden porast življenjskih stroškov je tako pove-Su u <'Cr realno, realizirati pa ga bo mogoče le, če bomo ^•ba S * * * * 10 .ezno povečali tudi dohodek, tako kot sem to uvo-L^teri “a1- Upoštevati moramo namreč nove predpise, J* Post.'";1 86 srečujemo in ki jih moramo upoštevati, kjer '>iis,‘lv ieno. da se laliko osebni dohodki povečujejo le za ' stopnje povečanega dohodka. To pa pomeni, da ne v povečevati osebnih dohodkov kot je bil običaj 'h letih, za toliko kot smo povečevali dohodek, tem* ■J® Ustijo osebni dohodki naraščati za 10 odst. počasneje ?tbiža,..11 Lenega dohodka. Zato ni slučaj, da na ta problem ^lo, danes, sicer pa rezultati prvih treh mesecev ka-ljU(, Popravke lahko uresničimo in s tem tudi zagotovi-c,n solidne osebne dohodke. Hp'!Vl7t -KA PRODUKTIVNOST h bic^^Livnost. Zelo pomemben gospodarski pokazatelj , Dstj, j, Urugim tudi podatek o doseženi stopnji produktiv-iJLko . a | Preteklo leto gotovo ne bi mogli trditi, da smo in ’ kak °V0^n^- stevil° zaposlenih je v letu 1975 ostalo or v letu 1974, t. j. 5.600 zaposlenih brez vajencev, ®ln* dohodek kot rečeno, je porastel samo za 13 r Pa ne pokriva porasta cen, ali z drugimi beseda- TOZD ZUNANJA TRGOVINA 10 LET Bulatovič Miodrag, Cigale Ferdinand. mondo Mihaela, Sinkovič Jožefa, Toni Stanislav, Travni-kar Ivanka, Tušar Marija, Vidrih Tatjana. TOZD MALOPRODAJA LJUBLJANA 20 LET Dežan Ana, Novak Ivanka, Podboršek Veronika, Zabukovec Ljudmila. 10 LET Bogovčič Anica, Boh Alojzij, Brvar Marija, Dermota Marjeta, Grahli Helena, Gregorič Amalija, Hanžič Tatjana, Kljun Anita, Kosič Pava, Kostevc Roza, Magajna Vida, Markov Alojzija, Metljak Vida, Miklavec Adalbert, Mohar Janez, Mohar Amalija, Mramor Nežka, Novak Anton, Požar Zofija, . Širca Frida, Troha Jožica, Tovirac Štefi-ca, Žiberna Marija. TOZD MAKIMARKET 10 LET Luksa Magda, Mihelčič Kati, Mum Leopoldina. TOZD SUPERMARKET LJUBLJANA 10 LET Dolinar Franc, Hervatin Severina, Klander Marija, Ris- TOZD HOTEL BERNARDIN PORTOROŽ 10 LET • Senica Joža. TOZD HOTEL SLAVIJA MARIBOR_________________ 10 LET Ferk Nuša, Franko Angela, Golež Andrej, Jazbec Matilda, Korenjak Rozalija, Leš Anton, Voršič Matilda. TOZD HOTEL EVROPA CELJE 30 LET Veljanovski Fanika 10 LET Cepin Jožica, Koprivc Marta, Skvarča Fanika, Senica Marija. TOZD HOTEL RIVIERA PORTOROŽ 20 LET Košak Frančiška, Pinter Klotilda. 10 LET Kukovič Anica, Pavlija Jože, Peric Marija. mi pomeni to, da je produktivnost pri nas v preteklem letu padla. To je pokazatelj, ki ga je mogoče samo deloma zagovarjati s splošno .stagnacijo proizvodnje in prometa v preteklem letu. Drugi še bolj nezadovoljiv pokazatelj pa je, da je izkoristek razpoložljivega delovnega časa pri delavcih Emone v letu 1975 padel in sicer s 83,29 odst. v letu 1974 na 82,16 odst. v letu 1975. Z drugimi besedami to pomeni, da je v Emoni dnevno preko 1.000 ali 17,8 odst. delavcev odsotnih z dela, medtem ko je ta odstotek znašala v letu 1974 le 16,7 odst. Vidimo torej, da se je odsotnost povečala v lanskem letu za cel procent. Zanimivo je videti strukturo odsotnosti, katero bi morale TOZD doma analizirati. ZAVIHAJMO ROKAVE Kljub neugodnemu rezultatu povečane produktivnosti je sreča, da smo sredi leta sprejeli ukrepe o omejevanju zaposlenih in je zasluga, da rezultati niso še slabši prav v uspehu, da so TOZD mnogo storile s tem, da niso povečevala števila zaposlenih. Naloga, ki danes stoji pred nami, ki pa je najpomembnejša, je, kako v sleherni TOZD povečati produktivnost. Opozoril bi na zadnji Informator, kjer je nazorno prikazana delitev stroškov in kjer vidimo da prav za prav največji strošek danes že predstavljajo osebni dohodki z izredno velikimi dajatvami in pa obresti od kapitala. Prav zalo bi danes opozoril, da moramo prav na tem področju največ napraviti. Napraviti nadaljnji korak na področju števila zaposlenih, kjer moramo vnašati v procese proizvodno-blagovnega prometa več nove tehnologije, da bomo lahko poslovanje obvladovali z manjšim številom zaposlenih oziroma povečevati fizični obseg z boljšo tehnologijo in enakim številom delavcev. Pri pregledu struktur v posameznih TOZD smo ugotovili, da imamo tukaj največje TITOVA ODLIKOVANJA ZA EMONCE PRAZNIK V TMK V Tovarni močnih krmil Ljubljana smo na svojstven način praznovali Dan Emone. Sestali so se delegati Delavskega sveta TOZD Prašičereja in TOZD TMK. Obe temeljni organizaciji sta lani ob 30-letnlci osvoboditve podpisali listino o pobratenju. Na slavnostnem zasedanju smo kritično proučili prehojeno pot preteklega leta. Izmenjava izkušenj in skupno reševanje problemov je pokazalo uspešen napredek na tehnološkem kot na poslovnem področju. Delegati obeh temeljnih organizacij so spoznali, da lahko v bodočem sodelovanju dosegajo še boljše rezultate dela. To se lahko odraža na področju samoupravnega odločanja in združevanja v le-teh družbenoekonomskih interesih: • usklajevanje nadaljnega razvoja obeh dejavnosti, • medsebojna pomoč' in sodelovanje pri modernizaciji prašičerejske proizvodnje v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci • sodelovanje pri iskanju optimalnih rešitev na področju racionalne prehrane, • skupna nastop glede urejanje odnosov med cenami krmil in cenami živine, • izvajanje medsebojne solidarne pomoči, če ena od organizacij zaide v ekonomske ali druge težave, • sodelovanje pri dobavi surovin za krmila na domačem in tujem trgu. Na koncu tega izvajanja delegati obeh TOZD ugotavljajo, da bi bilo koristno za širši proizvodnji kompleks Emone in vabijo k pristopu in podpisu listine o pobratenju še TOZD MIZ Zalog in TOZD Kmetijska kooperacija Ljubljana, s katero že po-slovno-tehnično sodelujemo in bi tako te odnose še poglobili. Na slovesni seji je zbranim delegatom čestital za dosežene uspehe namestnik gene-ralnga direktorja Ljubo Fill-pan, ki je podčrtal blagovno-censke odnose v medsebojnem sodelovanju ter izrazil potrebo, da je proizvodnji ciklus nujno pritegniti še ostale zainteresirane partnerje, ki bi se podredili osnovnim zakonitostim zaključnega pro-izvodnjega ciklusa. Na slovesnosti so podelili odlikovanja predsednika republike naslednjim delavcem: • Red dela s srebrnim vencem sta dobila: Martin Forjan, Marta Ribič, • medaljo dela sta dobila: Matija Počivavšek. Ramo PI-vač Po slovesni seji so se delegatom Obeh TOZD pridru-žili še ostali tovariši iz obeh TOZD na družabno srečanje, kjer so se ob odlično pripravljenih specdalitetali na žaru iz Mesne industrije Zalog medsebojno spoznavali in tako še bolj utrjevali pripadnost podjetju Emona. TMK-press TOZD HOTEL SLON LJUBLJANA 30 LET Kovačič Andrej. 20 LET Marolt Anica, Žohar Marija. 10 LET Cimerman Franc, Fortuna Angela, Kovačič Franc, Kušar Jožica, Mujanovič Marta. TOZD ZDRAVILIŠČE ČATESKE TOPLICE__________ 20 LET Stojs Stanko 10 LET Bizjak Silva, Delja Andrija, Franovič dr. Anton, Ivanšek Emilija, Jerič Fanika, Mer-slavič Marija, Oštir Fanika, Volk Marjan. TOZD »ILIRIJA«_____________ ilirska bistrica 20 LET Brne Amalija, Celin Zvonimir, Šircelj Milan, Zaharija Gabrijela. 10 LET Barbiš Ivan, Iskra Franc, Iskra Vida, Kurent Srečko, Prosen Branko, Rusjan Tatjana, Sedmak Ada, Ujčič Danica, Urbančič Sonja, Vičič Stojan. DELOVNA SKUPNOST SKPNIH SLŽB________________ 20 LET Kopač Angela. 10 LET Gerkman Erika, Marolt Nevenka, Tejkal Antonija-Mari. ja. rezerve in da lahko pri tem največ prihranimo. Priporočal bi delavskim svetom TOZD, da poleg števila drugih pomembnih nalog, ki nas čakajo v letošnjem letu prav temu vprašanju posvetijo največ svojih naporov. V celotnem procesu v TOZD, ko smo ta problem analizirali, smo ugotovili, da je prisotna še velika ekstenzivnost in da v nadaljnjem preusmerjanju v intenzivne procese, t. j. boljšo organizacijo, boljšo tehnologijo, uvajanjem novih procesov finančnega poslovanja z ozirom na nove predpise itd. lahko največ storimo na področju produktivnosti in s tem zmanjševanju celotne režije, ki na področju celotnih izdatkov, na področju osebnih dohodkov v našem podjetju že predvstavlja 56,5 odst. UGODNA OCENA ZALOG Za preteklo leto moram posebej opozoriti, da sipo dosegli pomemben in ugoden rezultat pri gospodarjenju z zalogami. Spomnite se še, da je bil to pred leti za celotno podjetje velik problem, ki pa je bil uspešno razrešen prav po sklepu delavskega sveta, kjer so bile zaloge normirane, danes pa lahko ugotovimo, da so TOZD norme spoštovale in lahko damo ugodno oceno na tem področju o doseženih uspehih. Zaloge so se namreč v primerjavi z letom 1974 v letu 1975 povečale le za 3 odstotke, tako da so znašale le 50,5 milijard Sdin. Tudi za leto 1976 ne predvidevamo bistvenega povečanja zalog. Rezultati naporov, ki so jih TOZD vlagale na tem področju, so se pokazali ob koncu leta 1975, ko smo kljub relativno skromnemu ostanku dohodka pokrivali zaloge s trajnimi obratnimi sredstvi, medtem ko Vaše zaupanfe - naše zaPovoUstuo Boljše delo - večli dohodek V POČASTITEV DNEVA EMONE: DRUGO TEKMOVANJE BLAGAJNIČARK V počastitev dneva Emone je tudi letos izobraževalni center organiziral tekmovanje blagajničark, ki je bilo drugo po vrsti. Tefcmovanije je obsegalo: • tekmovanje v hitrosti obračuna kupljenega blaga. V ta namen so tekmovalke prejele 16 različnih pfredimetov, nameščenih v nakupovajjnem vozičku, oz. nakupovalni košarici, ki so biM opremljeni tako kot se prodajajo v samopostrežni trgovini; # tekmovanje v hitrosti prepi-eovanja testov po predtogti, ki jih je tekmovalka prejela na tekmovanju. Za tekmovanje so bile uporabljene bllagajine znamke Hugin, An-loor in Nacionailke. Tokmoivalke so tekmovale v dveh disciplinah. Ocenjevala se je he-trost oditipkanih postavk z zaključnim saldom. Tekmovalka, ki je pogirešila v točnosti saida, je bila diskvalificirana. Strokovni odbor je štel 3 člane. Predsednik Mirko Pregl, člana Milica Zupančič in Smrekar Dominik. Casomerilcd pa so bili Pate Milan, Lobe Hinko, v Osijeku pa še Elvira Bogdan in Stanko Vrabec. Strokovni odbor je sklenil, da bo letošnje tekmovanje potekalo drugače kot lani. Najprej naj bi bila izbirna tekmovanja po TOZD, nato pa še končno tekmo vanje. Za tak način se je odbor odločil zato, da bi se ga lahko udeležijo več blagajniča/rtc in zato, da bi na izbirnem tekmovanju že lahko dobili najboljšo blagajndčarico posameznega TOZD. Tekmovanja so bila v Kopru, II. Bistrici, Mariboru, Osijeku in Ljubljani. Končnega tekmovanja se je udeleži Lo 12 zmagovalk TOZD, ki so dosegle tele rezultate: 1. JURMAN JELKA: TOZD Maloprodaja, tekmovala je na blagajni Naoional in dosegla čas 3 min. 05 sek., 00 desetink; 2. MAJDEVAC ALDA: TOZD Ilirija, Ilirska Bistrica, tekmovala na blagajni Hu- gin. 3: lit,08; 3. SETNIKAR ALOJ-ZIJA, TOZD Maximarket, Lj., tekmovala na blagajni Ancer: 3:16,12; 4. KRALJ LILJANA: TOZD Malo prodaja — M Sežana, tekmovala na blagajni Hugin: 3:26,14; 5. DU-KANOVIC ROSANDA, TOZD Supermarket, Osijek, tekmovala na blagajni Hugin 23: 3:45,14; 6. GOMBAČ ANICA: TOZD Maloprodaja, Lj., M Sežana, tekmovala na blagajni Hugin 40: 3:48,04; 7. KO-VACEVIČ KATICA: TOZD Super market, Osijek, tekmovala na blagajni Hugin 23: 3:54,03; 8. AVSEC ROZALIJA: TOZD Maloprodaja, Bezenškova: diskvalificirana; 9. MALJEVAC ANA: TOZD Ilirija, II. Bistrica: diskvalificirana; 10. RUP NARCISA: TOZD Supermarket, Mariboir: diskvalificirana; 11. RIž-NEIl MARIJA: TOZD Supermarket, Maribor: diskvalificirana; 12. BRAJNIK MARIJA: TOZD Maloprodaja, Market Koper: diskvalificirana. I. JURMAN JELKA iz Marketa v Cigaletovi; II. MALJEVAC ALDA iz Ilirske Bistrice; III. SETNIKAR ALOJZIJA iz TOZD Maximarket, Ljubljana. Vse tekmovalke so prejele Priznanja na slavnostni soji OS v Festivalni dvorani za sodelovanje na H. tekmovanju blagajničark, najboljše tr ipa še denarne nagrade v znesku din 1000, 700 in 500. Ob koncu naj omenimo še to, da je TOZD Supermarket Osijek poslal na tekmovanje prav vse blagajničarke. Na drugi strani pa je treba povedati, da je bilo prav nasprotno pri TOZD Maloprodaja, Ljubljana, saj smo pogrešali blagajničarke iz marketov Gogalova, Savsko naselje, Hubadova, Celovška 407, Prule, Slomškova, Črnomelj, Trbovlje, Zagorje, Hiastndk, Škofja Loka, Jesenice, TOZD Trgovski obrat Koper, ki ni poslal prav nobene blagajničarke. Vse tako kaže, da blagajničarke teh marketov nimajo tekmovalnega duha, alii pa so razlogi za odsotnost drugačne narave. Na vprašanje, kako se počuti kot nisem bila zadovoljna, saj sploh najboljša blagajničarka v Emoni nisem zvedela za dosežen čas, niti in če je pričakovala tak uspeh, ne v čem sem napravila napako, mi je JIJRMLAN JELKA odgovorila, Z organizacijo tekmovanja, ki ga da je računala na svojo>matančnost je izvedel Center za izobraževanje, in upala, da se ne bo zmotila. Ni smo bile vse zelo zadovoljne, saj pa mislila, da bo dosegla tudi naj- smo takoj zvedele za rezultate in boljši Čas, saj je znano, da bla- uvrstitev. Z doseženim šestim me-gajne Naclonal niso najbolj hitre, stom sem prav tako zadovoljna, Svojega uspeha je bila zelo vesela, posebno še, ker sem bila odsotna Gombač Anica iz Sežane, je na z dola zaradi porodniškega dopusta, vrašanje, kakšen vtis je dobila o Želim še sodelovati na tekmovanju tekmovanju blagajničark in če Je in upam, da bom drugo leto do-za dovolj na z doseženim uspehom, segla še boljši rezultat, odgovorila: »2e v Letu 1969 sem Letošnje tekmovanje je lepo tekmovala na sličnem tekmovanju uspelo in se razširilo, saj sc ga .je v Celju, ki ga je organiziral Center od 90 prijavljenih udeležilo 72, to za napredek trgovine in embalaže je kar za 39 več kot lansko leto. Ljubljana. Vendar z organizacijo MILICA ZUPANČIČ JELKA JERMAN, Cigaletova, najboljša: 3,05,00 GROSIST PRIHRANIL MILIJARDO S DIN SLOVESNA OBLJUBI DELAVCEV TRGOVINE NA VELIKO UUBIJANA, 9. aprila — V počastitev Dneva EMONE je bila v naši temeljni organizaciji sklicana svečana seje delavskega sveta, ki jo je otvoril predsednik Marjan Pl-ČULIN, Po pesmi, »Zdravo, zdravo«, ki jo je zapel naš pevski zbor pod vodstvom Mavricija Slatnerja, je spregovoril direktor temeljne organizacije Marjan KOČAR. Orisal je razvoj podjetij »PREHRANE in »AGROKOMBINATA EMONE« vse do današnjih dni. Poseben poudarek je dal doseženim boljšim rezultatom v letu 1975 v primerjavi s postavljenim planom in v primerjavi z letom 1974. Uspehi se odražajo v znižanju povprečnih zalog blaga za 3%, v povečanju koeficienta obračanja za 28%, v znižanju angažiranih sredstev za 8%, v znižanju celotnih režijskih stroškov za 9,317.000,— din, kar pomeni, da smo sami dosegli planirano stabilizacijsko akcijo v okviru podjetja EMONA »PRIHRANIMO MILIJARDO«. Tudi glede izplačila osebnih dohodkov smo ostali v primerni višini pod dovoljenim limitom samoupravnega sporazuma dejavnosti trgovine, kar potrjuje, da smo ravnali tudi v skladu s stabilizacijskimi ukrepi. V nadaljevanju je direktor opozoril, da akcija za stabilizacijo še ni končana. Stremeti je potrebno še za boljšo uspešnost pri delu, ki jo lahko po oceni strokovnih služb TOZD delavci izboljšajo v letošnjem letu še za 5% v primerjavi z lani. Ko so prisotni s ploskanjem svečano obljubili, da se bodo borili za predlagano povečanje stopnje uspešnosti v letošnjem letu v višini 2,84, so bila podeljena priznanja 16 delavcem TOZD. za uspešnost pri delu, nadpovprečno prizadevnost oziroma dolgoletno pripadnost h kolektivu. Pismena priznanja so sprejeli: TROŠT Stanislav, skladiščnik v skladišču KRAŠ; BOBNAR Anica, nar v regalnem sklaois~“(J? TRŠAN Vinko trg. ^ nik v sektorju prehra® ga blaga; ŽUST Vladimir, trg- w nik v neprehramben®® se»' torju; p PEČARIČ Ignacija meroialdst v nepren®^ nem sektorju; KOREN Olga, komer«® sektorju .sadja--z«lenJa VIDIGAJ Julka, k0®?# v sektorju sadja—z« VOVK Marija, v sektorju sadja—s* DANI Redžep, delav«-ktorju sadja—zelenja''®' r SALMIČ Marija, d®1®!/ sektorju proizvodnje"'™ lave; ,ept DOMANJKO Štefk*>Lje' ka v sektorju proi5V°® predelave; p' SKRNEL Jožefa, delk^i sektorju proizvodnje-p ve; v s? TROBEC Janez, šofer ktorju transport; „^1 GREGORC Franc, ^ v sektorju transport; . CRNIC Vladimir, sektorju transport; v rf STANIČ Petar, šofer | ktorju Osijek; ^ Namesto uradnega "pf ka seje je pevski ^ še dve pesmi, predsed®^ p lavskega sveta pa j® lavce povabil na zakusko v prostor d»'"^iE prehrane. Sledilo j® ko srečanje, ki se je ^ v poznih popoldansld* . ANA GOVOR FRANCA NEBCA Nadaljevanje s 3. strani smo o letu 1974, kot se še spomnite, zaključili pokrivanje zalog s 4,5 milijarde primanjkljaja. S tem uspehom v preteklem letu pa smo ustvarili tudi investicijsko sposobnost celotnega podjetja, kar je ob strukturi, s katero poslujemo, nedvomno velik uspeh in prav zato lahko še bolj čvrsto programiramo naš razvoj za letošnje leto. Seveda pa ta naloga, da se bomo držali tudi v letošnjem letu programiranih zalog, stalno stoji pred nami in bo tudi letos potrebna velika disciplina pri spremljanju koeficientov obračanja blaga, kjer imamo še rezerve in jih lahko izboljšamo. Ugotovili smo, da lahko z boljšim poslovanjem, z istim kapitalom povečamo naš produkt za več kot za 100 milijard Sdin. To pa zopet pomeni pocenitev stroškov kapitala. Ko zopet pogledamo naš kolač, LAHKO VIDIMO, DA PRAV STROŠKI ZA KAPITAL POMENIJO DRUGI NAJVECJI IZDATEK, KI NAS spremlja s težkimi milijardami obveznosti, ki jili moramo plačevati za kapital. V novih pogojih gospodarjenja nam ne sme biti več vseeno, kako s kapitalom gospodarimo. Obresti od kapitala lahko pomenijo velik prihranek, če ga pravilno izkoriščamo in obračamo. V vse to pa nas silijo tudi novi pogoji poslovanja, o čemer bomo posebej govorili. Naj sedaj na to vprašanje takoj navežem problematiko KUPCEV IN DOBAVITELJEV. Tu vidimo, da smo v letu 1975 dosegli precejšen napredek. Tako smo skrajšali vezavo naših terjatev od 58 dni ob koncu leta 1974 na povprečno 49 dni v letu 1975. Na drugi strani pa smo prav tako skrajšali vezavo naših obveznosti do dobaviteljev od 44 dni ob koncu leta 1974 na povprečno 26 dni v letu 1975. S tem, da smo na ta način plačevali naše obveznosti v 26 dneh, smo si na jugoslovanskem trgu pri dobaviteljih blaga ustvarili velik ugled in je Emona v očeh proizvajalcev dobila renome in zaupanje solidne organizacije, ki je finančno sposobna in vredna zaupanja, zato je prav, da se spomnimo danes, kako je bilo pred leti nazaj, ko smo zelo težko plačevali naše obveznosti. Nedvomno so ti uspehi tako na področju izkoriščanja kapitala, plačevanja naših obveznosti, zagotovitve investicijske sposobnosti, rezultat planiranja, boljših podatkov, spremljanja teh podatkov in pa spoznanje TOZD, ki so v zadnjih dveh letih spoznale resnost tega problema in mnogo storile, da smo te probleme sanirali. To je nedvomno zasluga velikega števila delavcev, ki so vlagali ogromne napore, da smo lahko to dosegli. Mislim tudi, da je prav, da se danes vsem tem ljudem zahvalimo in naj nam bo to velika vzpodbuda, da lahko z optimizmom gledamo v našo prihodnost, kajti zavedati se moramo, da smo z doseženimi uspehi, ker smo naše poslovanje prilagodili postavljenim normam, tudi postavili temelje, da prehod na nov način poslovanja za nas ne bo tako težak kot za marsikatero organizacijo, ki tega ni storila. Seveda pa se moramo zavedati izredne resnosti procesa poslovanja pod novimi pogoji, kjer bo treba vlagati nove napore, da bomo lahko sledili novim pogojem finančnega poslovanja, ki se uvaja v jugoslovanskem gospodarskem sistemu. Sedaj, ko imamo podatke, ko vemo, kje so slabosti, ko nanje lahko pravočasno opozarjamo, ko smo ustvarili temelje, nam bo mnogo lažje slediti novim procesom. Seveda pa moram opozoriti, da ima vsako podcenjevanje tega problema iahko za posamezno TOZD tudi negat>v1ie sledice. INVESTICIJSKA VLAGANJA c Kljub stagnaciji na investicijskem področju *!% Emoni mnogo storili, da smo v preteklem letu ft postavljene programe investicijskih vlaganj. 1'®;^ N' zmanjšali in investicije prilagodili našim zmožnost*®jjfcf večja investicija, ki je v procesu, je gradnja hot, $t>' kompleksa BERNARDIN v vrednosti cca 70 mil'JaL tf1' V preteklem letu pa smo v naš razvoj vložili še jarde Investicijskih vlaganj. Od tega smo polovico ‘^f rali iz lastnih sredstev, polovico pa iz bančnih ® ,v,j, virov. Poleg tega pa imamo že zagotovljena -sre .fj i*1 nadaljevanje začetih investicij v preteklem letu p) jarde Sdin, od tega 2,5 milijarde iz kreditov, osta«® voU lastnih sredstev. Pri investicijah ne moremo biti glede rokov dovršitve in pa določenih prekora« spremljajo skoraj sleherno investicijo. VELIKO VLAGAMO PO TOZD? ^ * Smatram pa vseeno za uspeh, da smo kljub zagotovili podjetju določen razvoj, pa čeprav v A<»su»uvau jjuujctju uutueen razvoj, pa čeprav * ’ \\^f nem obsegu, če na kratko pregledamo investicij8’5®^^ nja po posameznih dejavnostih, so bile v P°s TOZD naložbe razporejene takole: • za TOZD Poijedelstvo-govcdorcja — 1,8 milijard ^ od tega približno za odkup zemljišč, 1/3 J strukcijo farm in 1/3 za nabavo mehanizacije jjif 9 za TOZD Prašičereja je bilo vloženih skupaj lijonov din od tega za prevedbo svinj 307 milijonov, osto* nanaša še na rekonstrukcijo farme. Vaše zaupanje - naše zaitovofistvo Boljše delo - večji dohodek .DINAR g0VOR| DIREKTOR TOZD DIPL. INŽ. MILAN BRA ČIKA V KOOPERACIJI ŽANJEMO ZAUPANJE JC^BIJANA, 12. aprila -je eita kooperacija ^^^nj znanih temeljnih Etjion^acij ztiruženega dela &i!H h' zabo bi jo želeli na-tj alcem bolje prestavi- ^oodo!^01, TOzd Kmetijska dipl. Ing. agr. Plovno aCika’ ^ J® na tern že 25 eai mestu od leta 1969, deiovTv>let <*ela ^ v-odilnih mestih v kmebij-o 6,5 odstotni obrestna meri. To je že tratje posojilo, ki ga je ta enota sprejela po ugodnejših pogojih. 648 kmetom kooperantom je naša HS plasirala vsega skupaj 21,554.000 din investicijskih posojil. Kooperanti so ta posojila uporabili za govedorejo, to je za gradnjo in adaptacijo hlevov za krave in mlado živino, za nsu kup kmetijske mehanizacije in za vzrejo piščancev. V nem območju na Kozjanskem. Plan HKS za 1976 predvideva povečanje hranilnih vlog za 25 odstotkov, to je za okoli 7,000.000 din. Naši Interni banki bomo predvidoma plasirali v povprečju posojila v znesku 27,220.000 din. Investicijski krediti kooperantom se bodo gibali okoli 11,000.000 din; seveda je ta akcija odvisna od uspešnega sodelovanja naše TOZD kooperacije in od posojil, ki jih bo dala na razpolago Ljubljanska banka, Domžale in Kamnik. Kreditirali bomo 170 kooperantov ter 13 strojnih skupnosti. V letošnjem letu bomo uvedli tekoče račune za naše delavce in za naše upokojence. Tako računamo vključitev izplačevanja pokojnin od naših upokojencev preko naše HKS službe. da vam leži denar doma v predalih. Denar naj leži v naši HKS, kjer je varno naložen. Naše vlagatelje prosimo, da ne dvigajo denarja brez potrebe v naših blagajnah, ki so v trgovinah ob sobotah. Ta dan imajo naše trgovine polno dela s kupci in primanjkuje jim časa za vpisovanje vlog in dvigov iz vaših hranilnih knjižic. Vlagajte oziroma dvigajte raje en dan preje ali dva dni po. zneje. Delavce iz Hotela Slavija Maribor vabimo, da se vendarle odločijo in vključijo v našo HKS službo. Vsako odlašanje je odveč. Koristi od varčevanja boste imeli vi, pa tudi naše združeno podjetje. V letošnjem letu je solidarnost in sloga odločujoča za nas vse. Zato zaupajmo v naše samoupravne organe in njihove odločitve. Uspeh bo zanesljiv! Bernardin mesec dni pred otvoritvijo, pred sprejemom prvih gostov SO DOBRE GOSTILNE: MAXIM TUDI ZA PLITEK ŽEP Odlično kosilo že za 30 dinarjev LJUBLJANA, 12. apr. — Tako kot ni evropskega gurmana ali popotnika, ki si ne bi ogledal, seveda od znot. raj, znane pariške restavracije Maxim, ni ljubljanskega svetovljana, ki ne bi poznal znane ljubljanske restavracije MAXIM v MAXIMAKKETU. Tistim bralcem, ki vas pot še ni zanesla v ljubljanski MAXIM na dober prigrizek ali pijačo, vam ga tokrat predstavljamo. Maxim je restavracija, v katero brez skrbi, da bi bili razočarani, tako nad izbiro bodisi jedi, pijač ali postrežbe lahko zaide vsak, naj si bo že s žepom ali oni z debelo denarnico. Poldne je že minilo, ko smo v restavraciji obiskali Nikolo Niklanoviča, vodjo restavracije. Kot star prekaljen gostinski delavec je podatke stresal kot iz rokava; »Na delovnem mestu vodje restavracije sem že 2 leti. V Maximu nas je 17 delavcev, sem štejem tudi aperitiv bar. V tem številu so všteti tudi glazbeniki, 3 učenci in seveda kuharji. Za strežbo so le štirje natakarji, vendar lahko vidite, da nihče ne čaka toliko časa, da bi se pritoževal.« In res, hitro in neslišno so hiteli natakarji med mizami. Čeprav je bila več kot polovica miz zasedenih, Je v restavraciji vladal mir in kar nekam svečano vzdušje. »Naša kapaciteta je 130 sedežev v restarvaciji in 80 sedežev v aperitiv baru«, je nadaljeval Nikola. »Naš letni plan je 550 starih milijonov din skupaj z aperitiv barom, zato se moramo tu v restavraciji kar krepko potruditi, da ga dosežemo. Dnevno »pridelamo« v restavraciji milijon starih dinarjev, kar ni kar tako. Pri tem morate vsekakor upo. števati cene. Kar poglejte naš jedilni list. Dnevno dva me-nuja za 30 in 35 din. Danes imamo za prvi menu; govejo juho z zakuho, telečji paprikaš z domačimi rezanci, solato in sladico, ki stane 30 dinarjev, za 35 dinarjev pa dobite fižolovo kremno juho, gnjatne hrustavce z bujto repo (to je prekmurska specialiteta) in sladico. Pretežno imamo stalne goste med njimi, zelo veliko poslovnih ljudi. Da so hitro in solidno postreženi, skrbi 5 kuharjev. Nekatera jedila pripravljamo in flambiramo pri mizi, kot na primer tatarski biftek, ki stane 55 dinarjev, poprov stek s prilogo dobite za 52 din, flambirane palačinke s sladoledom za 40 flambirane banane ali breskove za 30 dinarjev. V PECI PEČENA SUNKA Dnevno prodamo 2 do 4 pečene šunke v testu, katere porcija stane 30 din. Posebno stalni gosti, ki jo poznajo jo radi naročajo. Narezek domačih posebnosti stane 35 din, suhe kranske klobase z zaseko pa 25 din. Goveja juha s krpicami stane 5 krepka juha v skodelici 6, a krepka juha z jajcem le 7. dinarjev. Vedno imamo na zalogi ribe, v sezoni žabe in skoro skozi vse leto divjačino. Kalamare v solati dobite za 28 din, ocvrte s tatarsko omako pa za 35 dinarjev. Za isto ceno dobite tudi škampe, ocvrte na pariški način z re-muladno omako. Mesna plošča vas bo stala 45 dinarjev, poznana emonska plošča pa 80 din, za isto ceno kot mesno ploščo dobite tudi obložen biftek z jajcem. Rostbif na angelški način vas bo stal 38 dinarjev. Za to ceno si lahko izberete tudi bržolo na bratislavski način, rumpsteak na žaru ali telečji zrezek po želji. Sest dinarjev cenejši je pečeni svinjski hrbet, svinjska zarebrnica na milanski način, telečja z gobami pa je štiri dinarje dražja. Sodo Saba-jon vas bo stal le 10 dinarjev, zapečene lešnikove palačinke s smetano 15 in cassa-ta na palermski način 12 dinarjev.« MIREN, SOLIDEN Tudi vinska kajrta Marama se ponaša z bogato izbiro. Od žganih pijač, domačih in uvoženih, od domačega cvička do francoskih penečih vin. Kot je bogata izbira imen pijač tako je dolga tudi lest-vica cen. Od 8 din za para dižnikov sok do 600 ® ^ coski šampanjec Cordon rouge. Bes 22 okus in za vsak žep. j Toda kdor bo hotel sa« v družbi obedovati ali v ^ jati v prijetnem, mirnc?ž kalu in biti hitro in s«11 postrežen, bo šel ne V temveč v ljubljanski M* Ce bo prišel enkrat, bo 1% še drugič. Lahko naffl v mete. ^ Vsi neverni Tomaži ko o tem prepričajo vsa« ^ Restavracija je odpd* ^ 12. do 17. ter od 19-ure. Stalni gostje to že vedo. Posebno tisti, k- ^ ugaja madžarska glasb®; ^ ne Aleksander — ^a'"r8t; Ferenc Kramar jih ^ m od 19,30, do 23,30, ure ^ POSEBNOST: FRANCO8*' RAČUN ^ Pa še nekaj nam je vodja Nikola. Povedal je, da je Maxim edina r ^ racija v Ljubljani, ^ francoski način obrača* ^ nja. Tako gost točno in koliko je plačal. P05 rtci ljudem pa daje resta'„V na naročilnico 20 od®10 popusta. Nasvidenje v MAKIM1^ ZVONE KOMISIJA ZA ^ SAMOUPRAVNE AA» Za predsednika sije za samoup1"*1'., akte podjetja je bU® „ voljena GIZELA ^ HAR, TOZD hotel S'“ za njeno namesto* pa TILKA MLR1 j DSSS. Komisija je*",, drugim obravna'^ predlog za spreineo1 in dopolnitve sao* ^ pravnega sporazum*, združitvi dela in sr j. štev ter ureditvi o* f sebojnih razmerij^ podjetju Emona, j 0 tako je razpravlj**® |,8 predlogu za spremen* In dopolnitve s^j> upravnega sp°raza „] o ureditvi vpr** ,, skupnega pomen*^^ medsebojnih v združenem delo sprejela ustrezne pe. skl* GOVOR FRANCA NEBCA Nadaljevanje s 5. strani da bi te službe pripravile končni predlog razvojnega plana. Kako pomemben je akt o razvojnem programu do leta 1980 in razvojna usmeritev celotnega podjetja, naj vas ob tej priliki seznanim samo z nekaj številkami. V obdobju štirih let predvidevamo, da bi morale znašati naše investicijske naložbe (brez naložb za hotele Bernardin) okoli 120 milijard Sdin. Od tega bi znašala lastna sredstva TOZD okoli 50 milijard, katere bi morali ustvariti z ostankom dohodka. To pa, kot smo videli iz uvodnega poročila, je možna doseči. Preostalih 70 milijard Sdin pa naj bi bili bančni in drugi viri. Od lastnih sredstev bo potrebno z medsebojnim kreditiranjem ali skupnim vlaganjem financirati še okoli 22 mi-Ijard din programiranih investicij. Od navedenih investicij pa bi odpadlo cca 12 milijard din na proizvodno dejavnost, t. j. kmetijstvo in mesno industrijo, 63 milijard na blagovni promet, predvsem na izgradnjo novih potrošniških centrov in 25 milijard na hotelirstvo in turizem, ostalo pa na druge dejavnosti med njimi tudi na financiranje skupne poslovne stavbe. Na področju turzma potekajo razgovori o dograditvi Bernardina, to je še dodatnih 900 postelj, za kar pa bi morali zagotoviti v celoti posojila mednarodne banke in bančnih sredstev v znesku 32 milijard S din. Seveda bomo o tem problemu še posebej sklepali in razpravljali. Ce sedaj vključimo v vse naše investicije do leta 1980 — 120 milijard osnovnih investicij, k temu pa še 70 milijard investicij v Bernardin in perspektivno 32 milijard za dograditev Bernardina, potem sc moramo zavedati, da bodo naša vlaganja v celoti obsegala okoli 222 milijard din investicij v naslednjih štirih letih. To bo pa seveda zahtevalo velike napore vseh nas s tem, da se moramo istočasno zavedati, da bomo dali velik doprinos razvoju celotnega podjetja in slovenskemu gospodarstvu. Ko danes govorimo o razvojnem programu, se moramo zavedati, da ne bomo mogli izpolniti planov želja posameznih TOZD in bomo morali določiti vrstni red, zato bomo morali plane vskladitl tako, da dosežemo interese vseh TOZD In bomo morali določiti prioriteto. V naši usmeritvi bomo morali vsekakor dati prednosti tistim kapacitetam, ki nam bodo omogočile povečanje izvoza. V proizvodnji in blagovnem prometu, ali bolje rečeno povsod, bomo morali dajati prednost izboljšani tehnologiji opremljeni stroji, posebno tam, kjer lahko dosežemo povečani fizični obseg z zmanjševanjem delovne sile. Poseben problem je povčavanje maloprodajnih kapacitet, kjer bomo morali na vsak način skrajšati roke izgradnje. Problem povezovanja s proizvodnjo, ustvarjanje dolgoročnih poslovnih odnosov je proces, ki stoji pred nami. še in še bi lahko naštevali naloge, ki nas spremljajo v našem poslovanju. S takimi pogledi na razvojni program lahko z optimizmom gledamo v našo prihodnost zato, ker vemo, kaj hočemo in se moramo tudi zavedati, da celotnemu kolektivu zagotavljamo s tem jasno perspektivo razvoja planske usmeritve, cilje, za katere se bomo borili. Postavljeni cilji pa naj bodo tudi stimulans vsem delovnim ljudem v Emoni, da živijo v kolektivu, ki sl bo jasno začrtal poti v svoji nadaljnji eksistenci. PREDVIDENI EKONOMSIK UČINKI. Ce smo sedaj govorili o planiranju in o l' programu ter pripravah za njegov sprejem, je Pr*f^ pogledamo tudi ekonomske učinke, ki bi se morali v sledečem: • a) Celotni dohodek na obstoječi potencial bre* elnih Integracijskih procesov bi znašal v letu 19** čez 1.000 milijard din. b) Amortizacija bi bila 18 milijard din. c) Dohodek 100 milijard din. . d) Ostanek dohodka za sklade 26 milijard din. ^ K1, e) Amortizacija in ostanek dohodka za sklade j/ 1980 pa bi znašala preko 50 milijard din, to P* solidna osnova na podlagi katere bomo lahko v , ,e' njem petletnem obdobju to je od 1980—1985 planira ^ investicijske naložbe. kor f) število zaposlenih se v tem petletnem obdo ^ ^ je predvideno v osnutku razvojnega programa- # povečevalo več kot za 10 odstotkov, tako da ho ^e^piet zaposlenih le 6.200 delavcev. To je baza našega r** -jfli ............................... .............. programa z OZIROM NA OBSTOJEČI POTENCIA** Seveda pa moramo računati pri tem še dodatno »a etoja'to1Ce za službena poto-tt) J državi znašajo: ’ flo»,a '5as odsotnosti od h) Ur 50 din ‘Soi,9 čas odsotnosti od C) Ur 96 din ^ flo ^as odsotnosti od , 150 din k v Dr 'Ca P01* točko a) gre ‘»»eru, ,ia je službeno "tfl rjj® Pričelo vsaj 2 uri toto petkom svojega red-Nim °Vnega časa ali pa y svVsa^dve uri p° p°' mojega rednega delovni d dnevnic se delavcu J0 tU(ii stroški prenoči- šča do višine največ 170 dinarjev in sicer proti predložitvi računa, če delavec računa ne predloži, mu pripada 75 dinarjev nočnine. Terenski dodatek se zviša od 65 na 70 din dnevno. Nadomestilo za ločeno življenje se zviša s 1.200 na 1.250 din mesečno. Prevozni stroški se krijejo delavcu največ do višine 350 din mesečno, vendar s tem, da delavec sam prispeva najmanj 80 din. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, lahko TOZD določi, da se obračunavajo prevozni stroški v višini največ 0,50 din za prevoženi kilometer. Regres za organizirano prehrano med delom se poviša s 7.60 na 9.60 din. Nagrade študentom in učencem na obvezni praksi (člen 143) znašajo najmanj 720 din neto mesečno m največ 60 odstotkov poprečnega OD v SR Sloveniji v preteklem letu. Nagrade učencev v gospo- darstvu (člen 144) znašajo v letu 1976 najmanj — za I. letnik 720 din, — za II. letnik 840 din, — za III. letnik 1.000 din. Regres za letni dopust v letu 1976 znaša 1.100 din neto na zaposlenega. Ob odhodu delavcev v pokoj pripada: 0 delavcu, ki ima 10 do 20 let delovne dobe v višini 2- mesečnih neto poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Slo vem ji v preteklem letu; 0 delavcu, ki ima 20—30 let delovne dobe v višini 2,5-me-sečnih neto poprečnih osebnih dohodkov na zapslenega v SR Sloveniji v preteklem letu; 0 delavcu, ki ima nad 30 let delovne dobe v višini 3- mesečnih neto poprečnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Za delovno dobo v smislu prejšnjega odstavka se’ šteje za pokojnino vštevna delovna doba. Ob delovnih jubilejih dobijo delavci nagrade: 0 za 10 let neprekinjene delovne dobe v podjetju (vštevši pravne prednike) v neto višini 2.300 din, 0 za 20 let neprikinjene delovne dobe v podjetju (vštevši pravne prednike) v neto višini 3.450 din, 0 za 30 let neprekinjene delovne dobe v podjetju vštevši pravne prednike) v neto višim 4.600 din. Vse te spremembe veljajo od 1. marca 1976 naprej. PREKLIC HKS Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov hranilno-kreditne službe Emona Ljubljana: 0 Sirec Vinko, osebna štev. 061093 iz enote Emona propagandna služba je prijavil, da je izgubil hranilno knjižico št. OB5262, 0 Ivec Antonija, osebna štev. 076190 iz Skupnih služb Emona Kersnikova, 2 je prijavila, da je izgubila ček, ki glasi na znesek 2.397,10 din. Ček je bil izdan 13.2. 1976, 0 Vidergar Franc, osebna štev. 075622 iz enote TOZD trgovina na veliko Ljubljana Smartinska 102 je prijavil, da je izgubil ček, ki glasi na znesek 4.512,80 din. ček je bil izdan 13. 2. 76, 0 Žakelj Jožica, osebna štev. 093690 iz enote Trgovska hiša Emona Ljubljana je prijavila, da je izgubila hranilno knjižico št. OD8686. Prosimo vsakogar, ki si lasti, ali ki zagotovo ve, kje se nahajajo izgubljeni dokumenti, da to prijavi na upravo hranilno-kreditne službe Emona Ljubljana, Miklošičeva 4. Pazite na svoje osebne dokumente, posebno še na hranilno knjižico in ček. Izguba teh dokumentov vam m nam povzroča stroške m težave. E. KRUME Emonin center za izobraževanje je aprila organiziral seminarje za učence v gospodarstvu, ki so jih tokrat obiskovali predvsem učenci 1. razredov šole za prodajalce. Ti učenci od februarja dalje prvič opravljajo obvezno delovno prakso v trgovinah in so se nekateri bolj, nekateri manj že prilagodili novemu okolju in se privadili novim delovnim navadam. Seminarji, ki jih vodita naša poslo-vodja-pedagoga Marija Jakličeva in Miro Zalaznik ter Bogomir Motoh in prof. Rudolf Kobilica iz Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani, so v prvi vrsti namenjeni boljši pripravljenosti na praktične izpite, ki bodo v mesecu maju, pomemben poudarek pa smo tokrat dali moralni in etični vzgoji učencev, ki se prvo leto izobražujejo v stroki, ki so si jo izbrali za svoj cilj — poklic. Naši poslovodje se namreč že vrsto let soočajo s krajami mladih v času njihove obvezne delovne prakse. Pri tem ne gre za večje tatvine, temveč za jemanje drobnih reči, kot so sladkarije, cigarete, nogavice, kozmetična sredstva, pa tudi za manjše vsote denarja. »Nudimo mu vse, kar želi,« pravijo presenečeni in obupani starši, ko zvedo, da je njihov otrok kradel. Odgovori učencev pa so vedno enaki, ko jih vprašamo, zakaj so vzeli to ali ono reč: »Ne vem zakaj,« pravijo itn s povešenimi očmi obljubijo, da ne bodo nikdar več. »če otrok do 10. leta krade,« pravijo psihologi, »ne moremo reči, da se nagiba h kriminalu, ampak da tu zagotovo tiči kaka duševna stiska. V letih po končani osemletki pa je kraja često izraz negotovosti in napetosti.« Dejstvo je, da se s krajami naših učencev v trgovinah največkrat srečujemo v prvem in drugem letu njiho-vega uka, zato bi lahko negotovost in napetost otroka povezali z nelahkim prehodom iz precej lažje osnovne šole na srednjo, poklicno šolo, kjer se od njega zahteva več učenja, dobiva večje obveznosti, ki jih v osnovni šoli ni bil navajen, učenec-vajenec pa je soočen tudi že s samostojnostjo to odgovor- nostjo na delovni praksi v trgovini. Določeno breme občutijo tudi učenci, ki pridejo v uk iz podeželja v mesto, teh pa v naših trgovinah ni malo. Ta prehod je zanje vse prej kot lahek, zato ti učenci tudi najpogosteje in najlaže zapadejo pod močan vpliv različnih činiteljev, zaradi katerih potem pozabljajo na učenje in delo. Posebno velja to za dekleta, ki hitreje pridejo pod vpliv zrelejših fantov in tako začno kmalu zanemarjati učenje, izgubljajo smisel za red, za cilje v poklicu in za moralne vrednote. Da bi bolje dumeli to ime-hoteče« prisvajanje, smo zaprosili za {»govor samostojnega raziskovalca organizacije dela v našem podjetju dipl. filozofa Pavla Kogoja, ki nam je na vprašanje, kje so vzroki poseganja učencev po družbeni lastnini, povedal naslednje: »Menim, da je najpogostejši vzrok posega v družbeno lastnino predvsem ta, da se otrok naenkrat znajde v množici »izobilja«, kar ga zapelje, da izgubi občutek za lastnino. V proizvodnji je to lahka rešitev, ker učenca pustiš, da se naje določenih izdelkov, npr. čokolade, keksov, salame in podobnega, ker potem do konca uka prav gotovo ne bo posegei več po takem izdelku. Druga situacija pa je seveda v trgovini, kjer so mo-žne le tri faze. V prvi, ko učenca sprejmete v uk, ga je treba na to »izobilje« v trgovini pripraviti. Učenec se mora znati samopremagovati, ta vrlina pa bi morala biti rezultat pravilne vzgoje v družini, iz katere učenec prihaja. Drugo fazo — krajo naj bi v podjetju obravnavali taktno, človeško. Pomemben je pogovor med štirimi očmi. Poslovodja naj izve, kaj je učenca zapeljalo k takemu dejanju, zakaj je vzel, opozori pa na ga tudi na sankcije, ki bi nastopile pri naslednji kraji. Učenec naj se opraviči in naj storjeno škodo povrne. če se kraje ponavljajo, potem gre tu že za nagnjenost k nepoštenju in za prisvajanje materialnih dobrin na čim lažji način. Takega učenca je treba resno obravnavati in ga tudi izločiti iz delovne skupnosti.« VESNA RAZTRESEN H (jr5!STEM PLAČEVANJA, ZAVAROVANJA PLAČIL 'iOTAVl iamia rtrturtriKii jTAVUANJA dohodka y fSJ^njth dveh mesecih nas spremlja vrsta novih tohtocl’’ kot je bila to multilaterarna kompenzacija, reva-w*vanl 0snovnih sredstev, v zadnjih dneh pa nov sistem j,--”8 zavarovanja plačil, ki je povezan tudi z no-tlsf. norn ugotavljanja celotnega dohodka in dohodka ' ant realizaciji. LVSotr.°k0vniml delavci ter drugimi odgovornimi delavci ^S«v0 r|i TOZD, komercialisti, računovodji in drugimi bli^Qvani * kadri) smo v zadnjem času imeli vrsto po-na katerih smo obravnavali nove instrumente i^to) sistema (menice, čeke, garancije, avale in po-del° J® kdo izredno zahtevno, ker smo morali ?9tra ‘j celotno tehnično poslovanje od elektronskega 'tol) li(|Pkonoinskih področij, tehničnih in komercialnih So'‘;az«n*<'U in dogovorili smo sc za spremenjeno po->> Pol'tiko tako na področju nabave blaga in na pod-h!0 str0 V drugi polovici leta 1951 so bile plače takšnele: direktor Leskošek 8.000.-piača je znašala 1.650.—, poprečje pa 3.300.— dinarjev. Leta 1947, torej v letu, ko je bilo podjetje Prehrana ustanovljeno, je bilo 28 - ^ nih, v letu 1952 je število naraslo na 85. V istem času je celotni promet narasel starih milijonov na 2 milijardi starih dinarjev. , NI odveč, če malo primerjamo cene in usluge leta 1954 ter takratne plače. PtilP mo malo, da bi znali oceniti: . m* • štof in podloga za eno obleko 22.722 S-dinarjev, • izdelava obleke 4.000 !r jev, • par nizkih čevljev 6.500 S-dinarjev, • skupaj 33.222 S-dinarjev. . Plače so bile v tem času takšne: p« • najnižje 7.100 S-dinarjev, • najvišje 18.000 S-dinarjev, • poprečne (vse v jetju) 12.501 S-dinarjev. . To pomeni, da je moral delavec z najnižjimi osebnimi dohodki odšteti skoraj sečni osebni dohodek, da se je lahko oblekel od peta do temena. Nekaj podatkov o cenah ob prvomajski proslavi leta 1952: -iiF • klobasa s kruhom 40 S-dinarjev, 0 hrenovka s kruhom 15 S-dinarjev, 9 1 kg, 200 S-dinarjev, • sir 1 kg, 100 S-dinarjcv, • liker 1 liter, 300 S-dinarjcv, ® številki bomo objavili še kaj zanimivega, predvsem pa pričakujemo vaše prispevke. ^J za almanah, temveč tudi za Informator. JANKO VREl vača 1 liter, 150 S-dinarjev, • žemlja 0,3 S-dinarjev. Za zdaj toliko o podatkih, ki smo jih zasledili v zapisnikih iz tistih let. V