Deg hapiiala Ą siarein vehn. Pred kratkem so odkrili grški zlati zaklad na Princen otokih in pokazali javnosli množino starodavne umetnosti v kovanju denarja. Odkritje omenjenega zaklada pa nam razkriva tudi dejstvo, da so v stari dobi kriz skušali pobegniti s kapitalom iz ogroženega ozemlja. Na največjem otoku iz Princen skupine, ki se nahajajo južnovzhodno od Carigrada v vzhodnem kotu Marmara morja v bližini maloazijske obali, so našli gi-ški zaklad. Na otoku je mnogo samostanov iz bizantinskih časov, kamor so pošiljaH v prognanstvo sumljive in nepriljubljene plemcnitaše in od tod tudi imc »otoki princev«. Zaklad se je nahajal v grmovju na neobdelanem polju med dvema kamnoma in le 30 cm globoko. Našla sta ga dva delavca, ko sta kopala ^cmljo za vvt. Zal.lad obstoja iz ccle vrstc — zlatili novcov. Čas zakopanja mora segati v dobo macedonskega kralja Filipa. Zbrane so štiii vrsto novcev, kar je bilo v zvezi s tedajiio trgovino na Čmem morju. Kcr pa manjkajo v zbivki novci Alclcsandra Vclikega, se da tudi natanČno doiočiti ča.-> skritja. V letu 335—334 pv. Kr. je imel poscstnik bogastva dovolj vzroka, da je prepeljal zlato iz Caligrada in ga skril na otoku. Zakopal ga jc proč od prometa, a tako, da bi bil 7. labkoto donar po piovožnji iz Carigrada dosogol. Na takratni »borzi« so gotovo Sirili ve«ti, da se bo lotil fin kvfti lja Filipa, Aleksander, leta 334 vojnega pohoda proti Perzijanccm, da se ma.ščuje za razdejanjc grških svetišč. Posestnik zaklada ni imel zaupmja v vojno srečo tedaj niladotitnega Aleksandra, easi so napovedovali vscstransko nesigurnost in radi tega jc pribežal z zlato dragocenostjc na skrito Princen otočje.