53. ftnllta.
nniiito.
.Slovenski Narod* velja v L|maJ|aml
m don dtitivijca
cek> leto naprej ....
Sleta     v i  .  . .
rt leta   „ . . • •
na mesec   _ « • » •
K 24 — • 12--
▼ npravnistvn pnjcmia:
eek) leto naprej . a • . K 22*— pol leta „ • • • . . 11*— četrt leta    m     • • • •   , 5*50
m        m   m   m   •    a 1*90
Dopisi naj se Jrankirajo. Rokopisi se ne vračajo, s Knallova uUea M. S (v prtfJKfu levo,)
m. 34.
huerari veljajo: peterostopna petit vrsta sa takrat pa 16 vin., ta dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijab po dogovora. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inseratf i. t 4*
to je administrativne stvari.
—— Foaamosaa številka valja M siaarfa>v. ——
Na pisaaeaa naročila btec istodobne vposlatve naročnine
4t
•Slovenski Narod* velja po postit
za Avstro-Ogrsko:        .   . za Nemčija:
celo leto skupaj naprej        K 25*— I celo leto naprej      . .
četrt eteta   Z      Z   .  "   l  6*50 I   za Ameriko in vse druge dežele; na mesec   ,      •    . .   .   230 1 celo leto naprej   ....  K 35.—
K 30-
Vprasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka.
(spodaj, dvorišče levo). Knaflova ullea it 9, telefon af. tO/
Državni zbor.
Dunaj, 5. marca.
Med ogorčene klice Češke ob-sirukcije, ki je protestirala proti postopanju predsednika napram njenim govornikom je padal danes izzivalni in žalostni refren nemških poslancev: >Šviha, Šviha, Šviha.*
Parlamentarna in politična zgodovina Avstrije ne pozna afere, ki bi bila Švihovi podobna. Njemu, načelniku velikega parlamentarnega kluba, voditelju ugledne slovanske radikalne stranke, prvaku onih politikov, ki se naj v znamenju narodnega socijalizma borijo za neodvisnost češkega naroda, njega čistost in moč, se očita, da je konfident tajne policije, da je za Judeževe groše prodajal tajnosti češkega narodnega in političnega življenja — narodni špijon, katerega zločinstvo se ne da popisati, ne da dovoli kaznovati. Dr. Sviha je sodnik in gotovo bo znal primerjati V:azen, ki grozi oficirju-izdajalcu s -aznijo. katero zaslužuje častnik narodne bojne čete . . . Dr. Šviha izjavlja, da je nedolžen. Toda dokazi, ki jih navajajo in objavljajo ? Narodni Listv« so naravnost uničujoči in postopanje nar. soc. kluba v celi tej zadevi kaže, da jim pričenjajo verjeti celo najbližji prijatelji in somišljeniki okrivljenega.
Narodno - socijalna stranka je storila vse, da se zadeva popolnoma pojasni in fe odločena izvajati glede osebe dr. Švihe vse konsekvence — toda ni dvoma, da bo tudi sama hudo trpela. Trpel pa bo tudi ugled cele češke delegacije, trpelo dobro ime avstrijskega Slovanstva. katerega nasprotniki se s slastjo in strastjo no-laščajo žalostne afere. Celi parlament je stal danes po-d dojmom strašne možnosti, da se je na čelu ene izmed narodnih strank nahajal ostudni špijon. Češki poslanci so v interpelacijah in pozivih na predsed-ništvo zahtevali, da se vlada o celi stvari točno in jasno izjavi. Ona »nora vedeti, je ii res, kar se dr. Švihi očita.
Češka obstrukcija je v ostalem že danes pokazala, da hoče vse svoje grožnje uresničiti. Zbornica se sploh
ni mogla preriti do dnevnega reda ter je obnemogla v hrupni poslovniški debati. Nerodnost predsednikova je splošni kaos le Še povečala. O burnih dogodkih v današnji seji smo sicer že brzojavno poročali. Preostaja nam le še omeniti delovni program, ki ga je postavil giof Stiirgkh na sestanku načelnikov strank: za hišnimi davki naj bi zbornica rešila brambno predlogo, nato odobrila kreditna pooblastila v onem obsegu, kakor je to zahteval že proračunski provizorij, nakar bi naj prišle na dnevni red predloge o bosanskih in lokalnih železnicah ter o italijanski fakulti. Seveda se je konferenca senijorov razšla brez stvarnega uspeha.
Na koncu seje so izvršili Italijani že vnaprej pripravljen trik — ki pa (to moremo trditi že vnaprej) ne bo rodil pričakovanega sadu. Posl. Con-ci in Pitacco sta namreč zahtevala, da se postavi predloga o italijanski fakulti na dnevni red in sicer takoj za obema predlogama o reformi hišnega davka. Večina zbornice je odločila v prilog Italijanom. Proti so glasovali le Jugoslovani ter nekaj Nemcev. Poljaki in Cehi so se po večini absentirali. Ko je predsednik enunci-ral. da je italijanska predloga na dnevnem redu prihodnje seie in sicer kot tretja točka, je bilo slišati s slovenskih klopi klice: »Živela slovenska obstrukcija !« Sklep zbornice, da se postavi italijanska fafculta na dnevni red. je \ danih razmerah pravcata provokacija Jugoslovanov,
Vladi in zbornici je znano jugoslovansko stališče: mi nismo nasprotniki italijanske visoke šole, toda mi zahtevamo, da se istočasno z rešitvijo italijanske predloge ugodi tudi našim visokošolskim zahtevam. Trst Kot sedež zgolj italijanske visoke šole se nam mora zdeti baš po dogodkih zadnjega časa še manj sprejemljiv, kakor kdaj poprej. Dogodki na Revcltellovi akademiji, kjer so italijanski študenti napadli in pretepali naše hfcoslovanske dijake le radi tega, ker so le ti med sabo slovensko, ozir. hrvaško govorili, kažejo dovolj jasno, do kakih neznosnih razmer bi moralo v Trstu priti, ako bi tam ustanovila italijanska visoka šola. Mi imamo v Trstu ista prava, kakor Lahi in ne moremo dopustiti, da
bi I
italijanska študenterija vodila po tržaških ulicah ona žalostna krdela, katerih boj za Italijanstvo je boj pesti, kolov in nožev. Trst ne prenese nikake poostritve narodnega boja več ... S tem, da se je zbornica danes preko vseh ugovorov in argumentov jugoslovanske delegacije zavzela za italijansko zahtevo, je pokazala napram nam omalovaževanje, ki ga ne smemo mirno vzeti na sebe. Parlament ne sme razpravljati dokler je italijanska predloga na dnevnem redu in cela jugoslovanska delegacija se mora poslužiti najostreišega orožja, da uveljavi to svoje stališče. Po razpoloženju, ki vlada v jugoslov. parlamentarnih krogih je skoraj gotovo, da se bodo Jugoslovani pridružili češkim obstrukcijonistom, dokler ne zrušijo danes sklenjenega dnevnega reda. Zdi se, da se tudi naši klerikalci ne bodo obotavljali izvajati vse konsekvence. Klerikalni klub se je popoldne sestal in večina poslancev je zahtevala čim najostrejšo taktiko. Končno je dr. S u s t e r š i č , kot načelnik kluba odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen dr, Korošec. 2e to dejstvo kaže, da nameravajo tudi slovenski klerikalci ostro nastopiti. Morda smemo že sedaj reči, da ostane današnji sklep drž. zbora le prazna demonstracija, stvarnega uspeha pa Italijani tako dolgo ne bodo dosegli, dokler se ne sporazumijo z nami na podlagi primernega kompromisa.
Prihodnja seja je torej v četrtek. Vlada se hoče z obstrukcijo znova pogajati in po želji min. predsednika so se Poljaki že danes obrnili na češke agrarce z novimi predlogi. Oovori se, da bi bila vlada pripravljena razpisati volitve za češki deželni zbor. Temu načrtu baje niti nemški radikalci ne oponirajo, ker upajo, da bi jim bilo mogoče vzeti Bach-mannovi stranki nekaj mandatov. Novo izvoljenim deželnim poslancem bi potem vlada predložila nove spravne predloge. Zaenkrat ni opaziti, da bi bili češki agrarci pripravljeni sklepati kake kompromise. Vsekakor pa je sedaj zopet teden časa in vlada ter razni posredovalci bodo vse poskusili, da si pridobijo obstruk-cijoniste.
LISTEK.
Kristalni zamastk.
Roman,
Francoski spisal M. L e b 1 a n c (Dalje.)
— Več let nismo ničesar slišali o njem. Vedeli smo samo, da je zaigral vse, kar je imel, in da se klati po Ameriki. Jaz sem nehote pozabila na njegovo jezo in na njegove grožnje in sem menila, da tudi pn, ki me vendar več ne ljubi, nič več ne misli na maščevanje. Sicer sem pa bila preveč srečna, da bi se bila bavila s čim drugim, kakor s svojo ljubeznijo, s svojimi rodbinskimi stvarmi, s političnim delom svojega moža in s svojim sinom Antonom.
— Antonom?
— Da, to je Gilbertovo pravo ime; nesrečnik je znal vsaj dobro skriti, kdo da je.
Nekako    ženiran    je vprašal
Lupin:
— In kdaj je . . . Gilbert... začel?
— Natančno tega ne morem povedati. Gilbert — imenujem ga raje tako, kakor z njegovim pravim imenom — Gilbert je bil kot deček ravno tak, kakor sedaj, ljubeznjiv, simpatičen in čeden, a len in lahkomi-
seln. Ko je bil star petnajst let, smo ga dali v zasebni učni zavod blizu Pariza, prav zato, da bi ne bil pri nas. A čez dve leti so nam ga nazaj poslali.
— Zakaj?
— Zaradi njegovega slabega vedenja. Prišli so mu na sled, da je ponoči uhajal iz zavoda in da se je v počitnicah, ko se je mislilo, da je doma, kdo ve kje potepat
— Kaj je delal?
— Zabaval se je, igral pri dirkah, se klatil po kavarnah in obiska-val javna plesišča.
— Ali je imel toliko denarja?
— Da!
— Kdo mu ga je dal?
— Njegov zli duh, tisti človek, ki se mu je približal kot sorodnik, ga hodil iskat v zavod in ga vlačil seboj po zabaviščih, ga zapeljaval in ko-rumpiral, in ga naučil lagati, zapravljati in krasti . . .
— Daubrecq?
— Daubrecq!
Klarisa Mergv je svoje zardelo lice zakrila z rokama in je šele čez nekaj časa mogla dalje govoriti.
— Daubrecq se Je maščeval. Dan potem, ko je moj mož najinega nesrečnega sina spodil od hiše, nam je Daubrecq z nesramnim pismom sam naznanil, kako je Gilberta zapeljal in pokvaril. Končal je to pismo z besedami: »Za enkrat kaznilnica . . . potem porotniki... in, upajmo, končno giljotina.«
Lupin je vzkliknil:
— Kaj — Daubrecq, da je tudi provzročil vlom v njegovo vilo v Enghienu?
— Ne, ne! To pot se je pač le slučajno zgodilo, da Daubrecq ni imel nič opraviti pri tem vlomu. Dau-brecqovo strašno prorokovanje je bilo takrat le še njegova želja. A kako me je tisto prorokovanje potrlo! Ravno takrat sem bila bolna. Moj drugi sin, mali Jacques, se je tisti čas rodil. In vsak dan smo izvedeli, da je Gilbert zopet kaj napravil . . . danes je ponaredil kak podpis, jutri izvršil kako drugo nepoštenost . . . Seveda smo pripovedovali, da je odpotoval v inozemstvo in pozneje, da je umrl ... a vender . . . naše življenje je bilo strašno in je postalo še %traš-neje, ko je nastal politični vihar, ki je mojega moža uničil.
— Kako to?
— To se da pojasniti z dvema besedama: ime mojega moža je zapisano na listi sedemindvajsetih.
— Ah!
Lupinu se je zdelo, kakor da je padla zavesa, ki mu je zastirala razgled, in da je zdaj videl daleč naokrog.
Z odločnejšim glasom je nadaljevala Klarisa Mergv svoje pripovedovanje.
— Da, ime mojega moža je zapisano na listi sedemindvajsetih, pa po krivici, po neverjetno nesrečnem slučaju.  Viktor Mer*y je bil pač član
„ Revoltella
ii
Iz Trsta, 4. marca.
V sredo, dne 3. t. m. se je dogodil na trgovski visoki šoli »Revol-telli« v Trstu slučaj, kateri markantno kaže laško prepotenco, ki naj temelji na oni toliko hvalisani 2 tisoč letni kulturi. Na omenjenem zavodu, ki je od vlade podpirana privatna institucija s pravico javnosti, se nahaja nad tretjina Srbov - Hrvatov in Slovencev, ki se poslužujejo svojih v temeljnih zakonih zajamčenih pravic in govorijo med seboj v materinščini, kar pa Italijanom, osobito dalmatinskim, nikakor ne prija. V svojem brezobraznem ogorčenju nad tem, da se na njihovem.v Avstriji najvišjem kulturnem zavodu glasi slovanska govorica, so si dovolili nesramnost, ki presega vse meje pojma olike in akademične svobode. Opetovano so insultirali slovanske akademike in skušali tudi z grožnjami preprečiti slovansko govorjenje. Tako so zadnje dni zopet hoteli prepovedati jugoslov. akademikom rabo materinščine, trdeč, da je Šola laška in da bi s tem izgubila laški značaj. To njih zahtevo so jugosl. akademiki, kot doslej vedno tudi sedaj, energično odbili, z motivacijo, da imajo vso pravico rabiti svojo materinščino, saj so vendarle svobodni državljani in da to ne more tvoriti nobene provokacije. Italijani so še nadalje vstrajali pri svoji zahtevi in izjavili, da se bodo poslužili v nasprotnem slučaju sile. — Prilika za to jim je bila dana kaj kmalu. V avli prvega tečaja se je nahajala med odmorom ob 11. uri skupina broječa 4 do 5 hrvaških akademikov, ki so se razgovarjali med seboj v hrvaškem jeziku. Italijani, videč da se Hrvatje ni najmanje niso zmenili za njihove prepovedi, so jih pozvali, naj enkrat nehajo govoriti »šČavo«. Naši akademiki so jim kratkomalo odgovorili, da bodo govorili vedno le kakor je njim ljubo. Italijani so nato zagrozili, da jih v tem slučaju s silo vržejo iz avle, nakar so jim naši dijaki odgovorili, da naj to poskusijo. S klici »coraggio tratelli« in »fora i s'ciavi« so navalili nanje. (Italijanov je bilo kakih 30). — Po spopadu so se napa-
deni hrvaški dijaki, ker so bili v taki manjšini — ostali jugosl. akad. niso bili namreč v avli navzoči — umaknili in se obrnili na ravnateljstvo, ho-teč intervenirati pri ravnatelju, ki pa ni bil navzoč. Pač pa sta se nahajala tam dva profesorja, pred katerima se 'je vnelo veliko prerekanje vsled nesramnih, lažnjivih podatkov Italijanov o razvoju konflikta. Na predlog enega izmed profesorjev, da naj se dijaki pomirijo in skupno prisostvujejo nadaljnim predavanjem, so odgovorili Italijani s kričanjem: »Fora i s'ciavi, non li volenco; o lori fora, o noi fora-, nakar se je zaslišalo druge klice: »lori foro e non noi!« Z ozi-rom na to so naši akademiki, da preprečijo nadaljne konflikte demonstrativno zapustili šolsko poslopje.
Jugoslov. akademiki so podali direkciji spomenico, v kateri protestirajo proti insultom in zahtevajo zadoščenja za žalitve kakor tudi garancije za nemoteno obiskovanje predavanj in garancije za spoštovanje njihove narodnosti. Na prošnjo prof. Menestrina so obljubili naši dijaki, da uredijo afero z ravnateljstvom ob izključenju javnosti. Ker je pa »Pic-colo-^ donesel o celi zadevi tenden-cijozno in lažnjivo poročilo, v katerem očita našim dijakom, da so provocirali, da so gostje in tujci, so se ti takoj obrnili na narodne zastopnike, zahtevajoč intervencijo, ki so obenem ukrenili vse potrebno, da bo slovanska in avstrijska javnost sploh, o celi zadevi natančno informirana. Poslanci so intervenirali pri namest-ništvu in uvedli parlamentarno akcijo. Predavanja na »Revoltelli* so do 8. t. m. suspendirana.
Interpelacija o tržaških dijaških hravalih.
Poslanci RvbaF, Mandlć irf tovariši so vložili v včerajšnji seji državnega zbora interpelacijo na na-učnega ministra, v kateri se bavijo z zadnjimi dogodki na tržaški trgovski visoki šoli »Revoltella«. Dasiravno tvorijo slovanski dijaki dobro tretjino slušateljstva, so se vendar doslej skrbno izogibali konfliktom z italijanskimi kolegi ter so skušali kolikor.
komisije, ki je imela študirati zgradbo velikega podmorskega kanala. Glasoval je s tistimi, ki so odobravali predlog stavbne družbe. Prejel je tudi petnajst tisoč frankov, a ne zase, nego za prijatelja, kateremu je slepo zaupal in ki ga je brezvestno izrabil. Mislil je, da stori dobro delo, pa je samega sebe pogubil. Tisti dan šele, ko je po samomoru predsednika stavbne družbe in begu blagajnika, prišla vsa stvar z vsemi njenimi uma-zanostmi vred na dan, tisti dan je šele moj mož izvedel, da je bilo več poslancev podkupljenih in da se nahaja med tistimi tudi njegovo ime. Ah, kako strašni so bili tisti dnevi! Ali bo lista podkupljenih razglašena? Ali bo tudi njegovo ime imenovano? Strašno! Vi se gotovo spominjate, kako razburjenje je takrat vladalo v parlamentu, kak strah in kako obu-panje. Kdo ima tisto listo. Nihče ni tega vedel. Samo to se je vedelo, da obstoji ta lista. Dve imeni sta bili izročeni javnemu sovraštvu. Dva moža }e odnesel vihar. A še vedno se ni vedelo, od kod je prišla denuncijacija in kdo ima listo v rokah.
— Daubrecq? je vprašal Lupin.
— Ah, ne, je odgovorila gospa Mergy. Daubrecq ni bil takrat še ničesar in se takrat še ni prerinil v javnost. Ne . . . spomnite se vendar . .. resnica se je hitro zaznala. Ger-mineau*, bivši minister in bratranec predsednika stavbne družbe, je, za jetiko bolan, pisal s smrtne postelje
policijskemu prefektu pismo, s katerim mu je zapustil listo podkupljen-cev, češ, da jo dobi po njegovi smrti v železni blagajni v njegovi sobi. Policijski agentje so zastražili hišo. Policijski prefekt se je kar preselil k bolniku in sam pri njem stražil. Ger-mineaux je umrl. Odprli so blagajno. Ta je bila prazna.
— To pot pa gotovo Daubrecq! je dejal Lupin.
— Da, Daubrecq, je potrdila gospa Mergv in se je zopet začela razburjati. Aleksej Daubrecq, ki je takrat že šest mesecev služil kot tajnik ministru Germineauxu, ne da bi ga kdo poznal. Kako je izvedel, da se nahaja tisti važni papir v Germi-neauxovih rokah? To le pač postranska stvar. Brez dvoma je vlomil že v noči pred Germineauxovo smrtjo v blagajno. To je dognala preiskava in dognalo se je tudi, da tega ni mogel nihče drugi storiti, kakor Daubreca
— A ga vendar niso aretirali?
— Cemu? To je bilo pač naravno, da je Daubrecq tisto spravil na varen kraj. Ce bi ga bili aretirali, b* se bil branil in tista strašna afera, k' je je ves svet sit in bi jo vlada za vsako ceno rada zadušila, bi bita f novo silo prišla na dan.
— Torej . . .?
— Pogajali so se!
Lupin se je zasmejal na ves glas!
(Dalje prihodnjič.)
>
možno ugoditi zahtevi po italijanskem značaju te visoke šote. Dosegli
pa so s svojo popustljivostjo ravno nasprotno. Zadnje dni so SH italijanski dijaki v svoji prenotenci tako da* ječ, da so hoteli zabraniti jugoslovanskim dijakom celo privatno medsebojno pogovarjanje v materinščini. Ko so se postavili slovanski dijaki proti temu z argumentom, da smejo italijanski dijaki na Dunaju, v Gradcu in v Inomostu nemoteno občevati med seboj v italijanskem jeziku, so posegli Italijani po nasilnih sredstvih, ki so imela za posledico krvave pretepe v dvoranah in končno zatvori-tev šole. Interpelacija konstatira nadalje, da se je jugoslovansko slušateljstvo izjavilo v zmislu sporazuma s profesorskim kolegijem pripravljeno urediti zadevo, ne da bi stopilo pred javnostjo. Proti temu sporazumu pa so drugi dan napadli italijanski listi jugoslovanske dijake ter so opravičevali ta nastop s pretvezo, da so jugoslovanski dijaki za časa zadnjih balkanskih vojen demonstrirali za balkansko zvezo ter s tem provocirali Italijane. Interpelacija konča % opozoritvijo, kako upravičena je bojazen primorskih Slovanov, da bo italijansko vseučilišče v Trstu najnevarnejše središče za italijanske provokacije ter zahteva ureditev razmer na Revoltelli tako, da se bodo mogli jugoslovanski dijaki nemoteno posvetiti svojim študijam.
Sfera Sviha.
Kakor smo poročali že v vče-rajšnih brzojavkah, vztrajajo »Narodni Listy« kljub dr. Švihovega razglasa v »Češkem slovu« na svoji trditvi o vodji čeških narodnih soci-ialcev. »Narodni Listy<^ naglašajo, da jim je na razpolago več lastnoročnih beležk dr. Svihe i celi referat, katerega je narekoval na policijskem ravnateljstvu, z datumom 9. aprila 1911. Imena policijskega uradnika, kateremu je dajal dr. Šviha informacije, list ne imenuje, napoveduje pa, da bo to ime prišlo v javnost povodom sodne obravna\ <~. 2e iz Kontrolnih besed, fin sta jih rabila dotiki uradnik in dr. Šviha \ pismih, brzojavkah in pri telefc.iskih pogovorih, je Tczvidrc. da ni Ud a nećo'žro stvar. »Narodni I isty se bavijo nato z napadi na pokojnega glavnega urednika Anvža v »Češkem Slovu«. »Češke Slovo« namreč pravi o Any-žu. da je bil najprej sam policijskega značaja, da si je dajal s špicli Častno besedo« in da ni opozarjal naroda na škodo, ki bi jo moglo storiti delo teh kreatur. Anvž je vedel nekaj, pa tega ni povedal v času najhujših bojev z narodno-socijalno stranko? »Češke Slovo« domneva, da so Anyžovi zapiski falzifikat. »Narodni Listv« pravijo nasproti temu, da je bil urednik Anyž pač subjektivno prepričan o krivdi dr. Švihe, da pa ni smatral svojih informacij za zadostne, da bi bil stopil z njimi pred javnost. Poleg tega pa je bil dal še osebam, ki so mu dajale informacije, častno besedo, da tega ne bo spravil v javnost. Med tem pa je Anvž zbiral dokaze. Tudi ni res, da bi bil Anvž vedel za Švi-hovo špicelstvo že štiri leta. Prve nitke te afere je dobil v roke meseca aprila 1911, umrl pa je vsled srčne kapi junija 19?2. List pravi nadalje: Je pa v tem tudi še nekaj naključja, da se je ravno sedaj dokazalo špicelstvo dr. Švihe. Trditev o dispozicij-skem fondu je dala povod, da se je Anyžova zapuščina znova revidirala. Dne 25. februarja so prišla Anyžova razkritja »Narodnim Listom« v roke in 3. marca je bilo že vse končano. Niti najmanlše resnice pa ni na tem, da bi bil tajni agent Spaček informiral pokojnega urednika Anyža. »Narodni Listy« pravijo nadalje, da afera Sviha ni poedin slučaj ter navajajo, da je zahtevala narodno-socijalna stranka 350.000 K, če ustavi obstruk-cijo proti zakonu o vojnih služnostih. To smatra list kot dokaz, da je ves ustroj narodno-socijalne stranke prepojen z najgroznejšo nravno boleznijo.
Kakor poročajo nadalje iz Prage ;,e skoraj brez dvoma, da se bo zadeva končala pred porotnim sodiščem. Narodno-socijalni pristaši so vsled te afere izstopili tudi iz sokolskih društev. Češki narodni svet pa je pozval načelnike vseh čeških strank, da naj ustavijo v teh težkih političnih časih vse polemike. »Narodni List\*€ pravijo, da za sedaj ne morejo ustaviti svojih razkritij, Ker so dolžni celi češki javnosti, da spravijo luč v to radevo.
Kak'jr poroča »Prager Tagblatt€ z Dunaja. >o šli voditelji čeških opo-zicijonainih strank pod vodstvom preosednika poslanske zbornice d". Svlvcstra k ministrskemu predsedniku, da ga vprašajo, kaj mu je znano o aferi Šviha. Ministrski predsednik Je odgov:. i il. da pozna celo afero le iz časopisja. Poslanci so potem obiskali
notranjega ministra Heinolda, ki pa te tudi izjavit, da hm • aadivi mi ničesar znanega, ker označujejo podložni organi taka poročila kol JMp-»a, nikdar pa ne imemsJajD dOOteega agenta ali Konfidenta.
HnUH sto.
V sredo Je trajala seja hrvaške C3 sabora potno v noč. Nadaljevala se je debata o izročitvi poslanca dr.
Starčeviča. Govoril fe StarČevi-čanec Ivan P e r Š i č, ki je vehementno napadal frankovce in dokazoval.
da se dado od vsake vlade kupit! in da so bili od leta 1905. naprej neprestano v dunajski službi.
Med njegovim gc-orc^ • prišlo cretovano do burnih prizor v med frankovci in pristaši dr. Mile Starče-viča. Govornik je izjavil, da bo gla-""val proti izročitvi dr. Mile Starče-i. V osebni stvari sta govorila še -. Horvat in dr. F r * v. Ko so podali izjave še poslanci dr. ^ i b a r, Radič in dr. K i š, se je debata zaključila.
Referent ;munitetnega odseka Jr. Srgjan   1 u d i s a v 1 j e v i ć je
strajal pri r,-ojem predlogu, naj se dr. Starčevič   izroči sodišču.
Zbornica je ta predlog odklo-r i 1 a, pač pa !e sprejela predlog, da c? izroči sodišču poslanca Bude B u -d i s a v 1 j e v i č a. Po glasovanju le nastal velik hrup in opetovano ie bila nevarnost, da se obe pravaški frakciji dejansko spnmeta. Koncem srie je iziavil poslanec dr. Š u r m i n, da se odpoveduie svojemu zagrebškemu mandatu.
Včerajšnja seja se ie pričela ob 10. dopoldne.
Zbornica je dovolila poslancema grofu J a n k o v i ć u in pl. Miha-I o v i č u štiritedenski domist in je nato razpravljala o poročilu peticij-skega odseka.
O poročilu justičnega odseka o zaprisegi pri sodiščih ie referiral poslanec dr. Š i 1 o vi č. Predloga je bila brez debate sprejeta v vseh treh Čitan iih.
Nato je zbornica volila komisijo za preiskavo volitev v Oarčinu. Jaški. Krapini. Slunju in Sidu
Za petega saborskega zapisnikarja je bil izvoljen poslanec dr. Zbierzchowsky.
Po kratkem odmoru je sabor pričel adresno debato.
Adreso hrvaško-srbske koalicije le prečital poslanec Jović, adreso frankovcev dr. Horvat, ono Star-čevičeve stranke prava pa Stjepan Zagorac.
Adrese seljačke stranke predsednik ni dal prečitati, ker ni imela zadostnega števila podpisov. Seja se ie končala ob 2. popoldne.
kakor volk, €e kotel kiti med volko* vi. Ali pa i Si ftterts i^omee, romano vivito more, si fueris alibi, vivito si-cut ibll Živi, kakor ftvt ljudje v tvoji akoMd. Mod roparji bodi ro-
par „..
Albanija in njen knez.
Slučajno je našel neki naš znanec pismo, ki je padlo iz dvornega voza. s katerim se ie peljal princ Wied v Trst. Zadnji del pisma je bil odtrgan, zato moremo priobčiti le del, po svoji vsebini gotovo zelo zanimive epistole. Razen nekaj nemških stavkov, je bilo pismo j ^ano v latinščini, in po našem mnenji ie skoraj gotovo, da je pismo pisal kak nemški princ, ki čaka tudi. da mu pade kaka knežja krona v aročje. Pismo se glasi:
Vaše veličanstvo! — Dic cur hic? Zakaj si tu? — Fides tua te sal-vum fecit. Tvoja glava tvoj svet. — Toda pazi, da nisi nasedel velesilam, morda to darilo vendar ni bilo dobro. — Timeo Danaos et dona ferentes. Bojim se velesil, tudi če mi dajejo miloščino. — Sicer pa mislim, da imajo prav oni, ki pravijo: Partu-riunt montes, nascetur ridiculus mus. Pripravljajo se gore. rodi se smešno drobna miška. — Toda odšel si. nobeden drugi ne vpraša zakaj, kot samo tvoji novi podložniki. Zapomni si pa: Ouantum habes, tanti es. Kolikor imaš, toliko si vreden. In še drugo si zapomni: Unde habeas, quaerit nemo, sed oportet habere. Od kod si vzel, te ne vpraša nobeden, samo da imaš. — Boljše bi bilo seveda če bi prišel s praznim Žakljem, saj pravi Že Juvenal: Cantabit vacuus coram la-trone viator. Berač Je lahko vesel tudi zraven roparja. — Toda ti si se odločil. Sedaj se pelješ čez morje. — Caelum. non animum mutant, qui trans mare currunt. Saj se poznava, ostal boš pristen German in obupan boš vzklikal v Draču: Barbarus hic ego sum, quia non intelligor ulll! Za divjaka me imajo, ker me ne razumejo! Potolaži se! Oualis rex, tališ grex! Kakršen kralj, taka čreda! Seveda, kar se tiče davkov, boi moral vedno drugače misliti, kakor kranjski finančni minister. Priporočal bi ti prislovico: Boni pastoris est tondere pecus, non deglubere. Striči moraš ovce, ne odirati. Sicer pa, če ti je koža draga, ti priporočam: Ulula cum luDis, cum Quibus esse cudis. TulL
Štajtnlis
t  iilUsIvo na otrtol-
štvu. Pretekli pontdolfek proti polnoči je divjala v štajerskem deželnem zbor« borba sa stavbno fušar-stvo. Na eni strani zdnileni klerikalci obeh narodnosti, na dragi strani klavern odpor nemških meščanov, ki so se vnaprej dogovorili, da se dajo na podlagi mešetarife s klerikalci — preglasovati — Tu pristopi k slovenskemu naprednemu poslancu dr. K u -k o v c u poslanec veleposestva baron X. in ves razgret stoka: »Nič ne na dolgo govoriti. To je za stvar nevarno, ker utegne nekaj poslancev vsled pozne ure oditi in lahko propademo« Dr. Kukovec je takoj razumel, da se je baron v adresi nekoliko zmotil in pravi: »Saj vi kot ustavo-verni nemški liberalec vendar ne nameravate glasovati proti obrtnikom, gospod baron!« »O. da,« pravi baron in dobrohotno stisne roko dr. Kukov-cu, »mi smo z vami, mi smo s Slovenci, kakor je dogovorjeno!« »To je sicer prav ljubeznjivo, gospod baron,« pravi nato dr. Kukovec, »toda Slovencem s tem ne ustrežete, kveč-jem dr. Korošcu, meni pa ne in jaz bom si kljub vašemu očetovskemu nasvetu dovolil tudi k predmetu v razpravo poseči, obžalujem pa, da moje besede pri vas nepričakovano ne bodo padle na rodovitna tla!« — v Ah, da, da, gospod doktor; vi niste zraven! Lahko noč!« — Iz tega razgovora je razvidno, da so napravili slovenski klerikalci v Gradcu z Nemci kupčijo na račun slovenskega obrtništva. V odkupnino za dovolitev mirnega zasedanja deželnega zbora štajerskega je šteti tudi oškodovanje obrtništva, zlasti slovenskega. To je priznal v svojem govoru tudi slovenski klerikalec R o š k a r, ki je grozil z izbruhom obstrukcije,če se ne dobi za klerikalni predlog večine. Ta dokument izdajstva na sloven skem obrtništvu je važen. Samo iz tega vidika je tudi tolmačiti, da je tudi predlog dr. K o r o š c a zaradi pol-dnevnega poduka dobil v odseku deželnega zbora večino, akoravno ima ta nemškoklerikalno večino. Neizprosnemu odpor uposlancev dr. K u-k o v c a in Horvatcka, ki sta zahtevala imensko glasovanje, se je zahvaliti, da ta sramotni predlog ni bil sprejet tudi v zbornici, ampak je kljub obupnemu zvijanju dr. Korošca propadel s pičlo večino 40 proti 32 glasovom.
Dr. Negri kot denuncijant. Kakor smo omenili že v deželnozborskih poročilih, se je »postavil« za celjsko nemštvo minuli ponedeljek v deželnem zboru poslanec dr. Negrl. Bodi tu še enkrat izrecno pribito, da nI našel niti ene besedice stvarnega odgovora na dr. Kukovčeva izvajanja glede celjskih razmer. Skušal je osebno blatiti dr Kukovcain — denuncirati celjske Slovence. Dr. Negri bi bil gotovo strašno užaljen, ako bi mu kdo rekel, da je lump, če dolži celjske Slovence direktno veleizdaj-stva. In vendar mu ne moremo dati nobenega drugega odgovora. Pravil je. da so se lani za Časa balkanske vojske »godile v celjskem Narodnem domu, kamor so še pred nekaterimi tedni komandirali častnike na ples, strašne stvari.« Kake so bile te »stvari« in ti domnevni veleizdajal-ski čini, tega seveda častivredni celj ski poslanec ni povedal. In zato zasluži pridevek lumpa in denuncijanta toliko bolj. Seveda, če bi govoril resnico, bi moral reči, da se ni godilo ničesar nedovoljenega in nepoštenega. Na dveh javnih shodih smo govorili o balkanski vojni in dali javno duška svojemu veselju nad lepimi zmagami Srbov in Bolgarov. Če si je dr. Ambrožič mislil, da se bo godilo kaj državi nevarnega, zakaj pa ni prišel na shod? Gn in Negri dobro vesta, da nas obrekujeta. Če govorita o veleizdajstvu. To seveda v nemških očeh ni »ogabno politično sredstvo«. Poleg želje, da se na9 očrni navzgor, pa je gnala Negrija in njegovega grbastega suflerja zavist, da so letos Slovenci imeli v celjskem Narodnem domu par prireditev, ki so daleč prekašale enake nemške in na katerih so se izborno zabavali tudi gg. častniki. Ampak na ta način ne boste ubili, ljubi naši magistratni prijatelji, našega cvetočega družabnega življenja. Blato, ki ga v onemogli svoji jezi in sovraštvu mečete na nas, pada na vas nazaj.
Slovansko gliiiaMrs v Celju. V nedeljo dne 8. marca se vprizori Su-dermannova drama »Tiha sreča«, ki so Jo igrali naši celjski igralci a velikim uspehom zadnjo nedeljo na mariborskem odru. — V nedeljo dne 3. marca pa Je benefična predstava režiserja gosp. Josipa M o 1 e k a. Igrala s« bo veseloigra »Tihotapci««
____CirlKMetodova  podružnica za
Rafketttovrg tu VMom vabi vso posavsko ciriimetodanjo na družabni sestanek dne 19. marca 1914 pri gospodi K o s a r j u v Rajhenburgu, pri kattrem se izroči družbena diploma nali vrli cifilmetodarki g«. Kosar-jevl Zkeno koncert s pevskimi in orkestralnimi točkami.
Občlaske volitve v talcu so se končale za našo stranko izvanredno častno. Ker se klerikalci vsa ta leta trudijo, da bi spodnje štajerske narodne trge politično podjarmili, ima izid žalskih občinskih volitev gotovo širji pomen. Žalski tržani so z glasovnico v roki izrekli globoko zaničevanfe duhovniški politiki, čije bojna sredstva so imeli že veČ ko enkrat Čutiti. Ni v Žalcu hiše in narodnega mOŽU, ki bi ga duhovniki ne bih že oblatili v svojem časopisju. In koliko se je šun-talo s pomočjo priŽnice irt SpOvedni-ce! V takih razmerah ic treba precej odločnosti in značajnosti, da se pri svojih nazorih vstraja. Vstrajaio pa naši žalski somišljeniki trdno pri načelih naše stranke - to so najlepše pokazal" občinske vrlitve. Da so možje, ki stoje danes na čelu žalske občine, pravi, to kaže lep napredek na vseh poljih. In pri delu za blagor občine bodemo videli te naše može tudi v bodoče. Občinske volitve so sigurno merilo za deželnozborske. Kakor so pokazale ^ pored oma občinske volitve v Mozirju, Gornjem gradu, na Vranskem in v Šmarji. Je vse klerikalno hrepenenje po trškem deželnozborskem mandatu popolnoma zastonj.
Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se razširja z denarno pomočjo Ciril-Me-todove družbe šolsko poslopje. Jeseni je bila surova stavba gotova, sedaj se bo pa delo nadaljevalo. Sv. Duh je na Kozjaku zadnja slovenska postojanka in zato je hvalevredno, ako se tamošnjn slovenska šola podpira.
Umn je v iMaribcru nadebudni sinček ondotnega zobozdravniKa g, dr. V. K a c a Viktor v nežni starosti 11 let. Prizadeti rodbini naše so-žal je!
Iz Rogatca. Radovedni smo pričakovali, kako se bodo ravnali na*i deželni poslanci pri obravnavanju deželnega proračuna, kadar pride na vrsto naša Slatina. Tu je bila prilika enkrat temeljito obračunati z deželnim odbornikom Stallnerjem, dr. Negrijem in z dinastijo Hoiselnovo. Velikansko prekoračenje proračuna bi bilo dalo priliko posvetiti v marsikateri kotiček Stalnerjevega odbor-niškega gospodarstva in to tem bolj, ker imajo naši klerikalci na licu mesta svojega najboljega informatorja pri fari sv. Križa, bivšega urednika gospodarjevega«, kateri pri kozarcu vina pove marsikatero odkritosrčno o slatinskem gospodarstvu, a svojih somišljenikov morebit iz oportunite-te ne informira. Trebalo bi povedati, da je deželnemu odboru osobito na tem, da z deželnim denarjem vzdržuje izključno nemški otok, da terorizira vsakega Slovenca, da odpušča celo slovenske služabnike, da jim prepoveduje celo slovensko občevati itd. Slatina, ki milijon kron denarja premeče vsako leto, nima vsled gospodarstva deželnega odbora in njenih organov za slovensko okolico niti najmanjega pomena. Domena je dveh nemškonacijonalnih strank, katerih vsaka hoče za se, kolikor mogoče dobička iztepsti iz deželne blagajne. Za podjetje bi bilo najbolje, da bi prišlo v privatne roke. Slovenci ne bodo jokali za tem vodstvom. — Obiskovana je Slatina razen od Madžarov, najbolje od Jugoslovanov. A vendar nima Slatina nobenega zdravnika Slovana. Deželni odbor je ustvaril za nacijonalce dr. Hoiselna, dr. Simoniča in dr. Negrija sinekure in ne pripusti nobenega drugega zdravnika kot kopališkega zdravnika. Kapacitete Negrijeve baze si polnijo žepe s tem, da zapisujejo dovoljenja za kopanje v slatinski vodi in v* solnčni kopeli. Namesto, da bi skrbel deželni odbor, da bi se akvirirala kakšna sloveča zdravniška moč ali pa da bi se pripustil še kakšen Slovan h kopališki praksi, pa se varujejo edino le interesi teh političnih agitatorjev, ki so le poleg tega še nekoliko zdravniku brez vsakega slovesa. Za to se gostje ogibljejo tega kopališča, zato Slovani vedno bolj izosta-jajo in zato je Slatina za deželo ogromno pasivna. To vse je bilo treba pojasniti in dr. Negriju povedati, kar zasluži, potem si ta deželni pro-težiranecnebi upal tako na široko ust odpirati, kakor je v poznejši seji to storil. A g. dr. Korošec je molčal in predlagal tako naiven dostavek k predlogu deželnega odbora, da se Je moral vsak razumen človek čuditi temu nespretnemu vodstvu naših klerikalcev v štajerskem deželnem zboru. Kako se prime nasprotnika, to so pokazali socijalni demokrati. Pri njih bi naši klerikalni modrijani naj hodili v šolo, če bi jim bilo res kaj ležeče na hranitvi narodnih in gospodarskih naših pravic Ne vemo ali Je ye£ia
nezmožnost ali lenost teh zastopni-icov. Njihova gorečnost se bo obudila še le, kadar bodo v kakšnem zakotnem farovžu mrcvarili »liberalce«.
RoroSko.
Celovlka porota, — Umor r Catnčali. Leta 1907. se je poročila hči posestnika in vpokojenega nad-učitelja V Cajnčah hlapca Jurija Pro-sena. Oče s tem sicer ni bil posebno zadovoljen, kljub temu bi mu bil dal solastninsko pravico do posestva, Če bi mu dal Prosen tisoč kron, katere je VVieser ravno nujno potreboval. Ker Prosen ni imel denarja, VVieser pa mu ni hotel dati solastniške pravice, je nastal v družini prepir in Prosen, ki sam prizna, da je poročil VViesefjevo samo zato, da bi dobil posestvo, je postajal vedrio bolj nasilen. Pretepal je ženo tako, da je ta prosila za ločitev in se je preselila v očetovo stanovanje. Da bi napravil oče tem neznosnim razmeram konec, je dal Prosenu solastnino s pogojem, da dobi posestvo prvi sin Prosenove žene Karel VVieser. Od tega časa je začel Prosen Karla Wie-serja smrtno sovražiti. Kmalu nato je prišla k VVieserjevim vnukinja Josipa VVieserja, pomožna učiteljica Ana Fillafer. Tudi to je Prosen silno sovražil, ker se je bal, da bi ji ne dal \Vieser en del posestva, če bi Se omožila. Dne 31. oktobra je prišlo do katastrofe. Jurij Prosen. Karel VVieser in Ana Fillafer so delali na dvorišču. Karel VVieser zakliče med delom pastirju Valentinu Stoparju, da naj mu da sekiro. Prosen je pograbil v tem trenutku veliko sekiro, jo zavihtel in skočil proti fantu s klicem: čakaj, pobalin, jaz ti bom prinesel sekiro- Fant se je pravočasno umaknil in stekel, Fillaferjeva pa, ki je stala poleg fanta, ie prestrašena obstala na mestu. Prosen jo je udaril z ostrino sekire po glavi in ji presekal lobanjo, tako, da so ji takoj izstopili možgani. Bila ie na mestu mrtva. Nato je skočil Prosen s krvavo sekiro za fantom, toda ta mu je ušel. Vrnivši se pred hišo, je zagledal svojo ženo in skočil je s sekiro za njo. Toda tudi ta mu je ušla. Nato se je vrnil Prosen zopet mirno na delo. — Prosen se zagovarja, da je izvršil čin v silni jezi in se ni mogel premagati. Zdravniki so konstatirali, da je Prosen duševno popolnoma zdrav. Obravnava je trajala cel dan. Obsodba je bila razglašena zvečer. Prosen je bil obsojen na 6 let težke Ječe.
Drobne vesti. Na beljaskem kolodvoru so aretirali v vlaku nekega S. Sislova iz Hrvaške in Štefana Rade-miroviča in Štefana Endersa, ker so na sumu. da so hoteli pobegniti pred izpolnitvijo vojaških dolžnosti. — Aretirali so v Beljaku ključavničarskega vajenca Rudolfa Mirtiča, ker je med prepirom nevarno ranil svojega tovariša Jauka, katerega so morali odpeljati v bolnišnico. — Po več krajih na Koroškem se je razširil med otroci legar. Več šol po deželi je zaprtih. — Skozi okno drugega nadstropja je hotela skočiti v Beljaku soproga železniškega poduradnika Steindla. Vjela pa se je pri skoku S krilom na ograjo za cvetlice in je ob-visela v zraku. Sosedje so jo rešili. Žena je zelo nervozna in so jo odpe-liali v bolnico.
Primorsko.
V Miramar pride v kratkem času nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo rodbino.
Postajenačelnik VVieser se že poteguje za mesto načelnika v Trstu, ker je tržaški načelnik obolel vsled atentata, oziroma ker misli stopiti v pokoj.
Laški izgredi proti slovenskim dijakom na tržaški višji trgovski šoli. Že včeraj smo kratko omenili novo nasilstvo. katero so izvršili laški dijaki na višji trgovski šoli Revoltella. Laški dijaki, nahujskani od laških ka-morašev, ki pri vsaki priliki blate Slovane, so se že delj časa obnašali zelo sovražno in odurno proti slovanskim dijakom. Posebno so jih napadali in sramotili, če so govorili v svojem jeziku. V torek je prišlo zaradi tega do izbruha. Italijani so obkolili Slovane in jih pozvali, da naj prenehajo govoriti »šcavo«. Ker Hrvatje temu pozivu niso ugodili, marveč povedali Italijanom, da smejo govoriti kakor hočejo, so navalili Italijani na Hrvate in jih hoteli vreči iz sobe. Bilo je to v učilnici prvega razreda. Italijani so bili v veliki premoči, kljub temu se jim njihova nakana ni posrečila. Hrvati so šli nato v ravnatelje-vo pisarno, toda ravnatelja ni bilo notri. Nato so zapustili jugoslovanski dijaki zavod. Sestavili so posebno spomenico, katero so izročili ravnatelju. V tej spomenici konštatirajo, da so bili a besedami in dejansko napadeni, protestirajo proti nesramnim žalitvam in zahtevajo garancijo, da bodo mogli nemoteno zahajati k pre-
davanjem in da se bo spoštovala njihova narodnost. Ravnatelj je sprejel tudi deputacijo Jugoslovanov in je naznanil, da bo uvedel preiskavo in ja je zaključil do ponedeljka predavanja. V tej zadevi je interveniral že tudi poslanec Rvbaf na namestni-stvu in bo vložil z ostalimi jugoslovanskimi poslanci interpelacijo v državnem zboru. Lahom seveda ni po volji, da je prišla zadeva v javnost, kajti uverjeni so sami, le da ne pri-rnajo, da delajo krivico, katero bo ♦reba popraviti. Toda popravljajo jo na nekak čuden način. Čisto laški »Piccolo« je namreč tako obrnil celo «tvar. da so Jugoslovani provocirali ki jim očita vse mogoče grehe. Seveda vse to ne bo držalo. Lahi morajo dobiti zasluženo lekcijo in Jugoslovani morajo doseči na pravicah, ki jim gredo, kajti ta šola ni laška domena, ker se vzdržuje tudi z denar-iem slovanskih davkoplačevalcev.
Princ Wied v Trstu. Včeraj zjutraj se je pripeljal v Trst princ Wied s svojim spremstvom. V Trstu so ga pozdravili knežje. Pozdravili so ga namestnik princ Hohenlohe. župan in zastopniki raznih civilnih in voja-:i uradov. Na kolodvoru se je zbralo precej radovednih ljudi. Obrežne baterije in vse vojne ladje «o oddale običajne strele. Princ Wied se je odpeljal s kolodvora takoj na ladjo »Taurus^, s katero se bo odpeljal v novo domovino. Popoldne ob 5. uri je odplul »Taurus- v spremstvu vajnih ladij s princem in princesinjo ter celim albanskim dvorom proti Praču. Popoldne si je ogledal princ vViramar in je obiskal namestnika princa Hohenlohe.
Tržaška porota.    Jakob Lov fe imel v Trstu na Acquedottu pre no obuval. Pomagal mu je v trgovini
iegov sin Menotti. Lov je demn Italije. Lansko leto sta Lov^ -rrala, da podjetje ne gre in da §ta pe -
vna. Kljub temu sta naročila z?, če*:
tf)0 kron blaga. Obenem pa sta pregovorila Menotti je vega tasta. 5Štet-
ega Josipa Boleta, da je vloži! proti Ukobu Lovju tožbo za 500o kron in zahteval rubež vsega blaga. Vlažil ic v to svrho sodišču menico za 5000 K. ^ro sta mu zanalašč dala obtožen-Po rubežni je pisal Jakob Lov im upnikom in jim ponudil 15% v -avnavo. Dne 21. septembra je bil Lov vsled ovadbe trgovca Morgen-rna aretiran bil in obtožen kride. Toda kmalu so ga izpustili. Pozneje ->a je Bole sam povedal, da je bila menica res zanalašč napravljena in da ta dolg faktično ne obstoja. Lov je bi! zopet aretiran in sicer zaradi zlobna goljufije. Obtožencema Lovju in Menottiju očita obtožnica goljufijo, Boletu pa sokrivdo pri tej goljufiji. — Obravnava je bila precej dolga in živahna. Končno so bili vsi trije obto-renci oproščeni.
Bombni atentat na Reki. Aretirani Italijan (regnicolo) Bellelli je pri zaslišanju povedal   ime nekega
- iatelja, katerega je hotel najeti, da hi izvrši! atentat. Toda ta prijatelj si tega ni upal.    Kdo pa je duševni povzročitelj   atentata, tega pa Bellelli :e povedati. Sedaj išče policija tihega prijatelja, da bi od njega kaj /vedela. Bellelli je hotel včeraj zju-r-an v Ancono, toda policija   ga je itela. Pri njem so našli samo ne-kaj kron denarja. — 40 članov avtonomne   stranke se je sestalo včeraj borovanje pod prededstvom dr. Zanelle.    Na zborovanju so odločno
-otestirali proti atentatu in sklenili poslati ministrskemu predsedniku /rofu Tiszi v imenu stranke tozadevno brzojavko.
Drobne vesti. Umrla je na Konto-velju znana rodoljubkinia gospa Marija Stare. — Neznani tatovi so vlomili v gostilno v ulici Industria št. 5 v Trstu. Vlomiti so hoteli v železno blagajno, toda to se jim ni posrečilo. Ukradli pa so nekaj drobiža in več iestvm — Na Lviedovem trgu so aretirali 321etnega delavca Franca Drobnica, doma iz Ljubljane, ker je krade! v skladiščih sladkor. — Zastrupila se je v Trstu z očetovo kislino 261etna Regina Pan. Prepeljali 5o jo v bolnico. — Goriška porota otvori prvo letošnje zasedanje one 31. marca. — Iz kanala v Tržiču so potegnili utopljenega Alojzija De-iuca iz Italije. Do sedaj se še ni dognalo, ah" je Deluca pade! ali je sam skočil, ali pa ga je kdo porini! v kana!.
Dnevne vesti.
Iz klerikalnega državnozbor-'kega kluba. V včerajšni seji kluba klerikalnih slovenskih m hrvaških poslancev je dr. Š u s t e r š i č odklonil zopetno izvolitev za načelnika m je bil na njegovo priporočilo izvoljen za načelnika dr. Korošec, za :?odnačeInika pa dr. D u I i b i Ć. Dr. >usteršič baje zato ni hotel sprejeti načelništva, ker je z drugimi opravki "reveč preobložen. Verjetnejše je seseda, da se Je dr. Susteršič umaknil, er se Je razmerje med vlado in kle-
rikalci poslabšalo on pa bi rad pri eventualnih bojih ostal lepo v rezervi.
+ Veliki industrijalci proti no-vim kranjskim  deželnim dokladmn.
Pod vodstvom dunajskega državnega poslanca Friedmanna so se včeraj oglasili zastopniki kranjskih velein-dustrijalcev pri ministrskem predsedniku, pri ministru notranjih del in pri vodji finančnega ministrstva in protestirali proti zvišanju doklad na Kranjskem. Zlasti so ugovarjali diferenciranju doklad in poudarjali, da za zvišanje doklad ni nikake financijal-ne potrebe. Ministrski predsednik je obljubil, da bo stvar natančno pregleda! in preudaril.
4- Kako kmečko ljudstvo goljufajo. Duhovniki izdajajo poseben časopis, da ž njim kmečko ljudstvo goljufajo. Ta časopis je »Domoljub«. Kar govori, je zvijača, kar piše je laž. Posebno na debelo zavija in laže sedaj, ko so klerikalni ljudski sleparji zvišali doklade. Tu se kaže vsa klerikalna lažnjivost. -Domoljub« piše, kakor da so klerikalci kmečkim posestnikom zvišali doklade samo za 15 odstotkov. V resnici pa so zvišali za 15 odstotkov doklade samo na zemljiški davek, na užitninski davek pa so jih na kmetih zvišali za 105 odstotkov. Od vina in od mesa bo mo-rH Imet i-!dčc*ati 145 odstotkov de-/' t. doklade, na žganje so mu pa Metitalci ravno zdaj navalili tak da-• ek, da kliče že vse peklenske prebivalce nad svoje duhovnike. O, >Do-noliub . ta zna ne samo lagati, nego taci zamolčevati in kmečko ljudstvo v nevednost spravljati. No, kmet bo ic dosti zgodaj Čutil klerikalno prijaznost. Dolenjsko vino bo moral do-a piti, ker ga pri takih dokladah ;:e ne bo maral, obrtnik! in trgovci na deželi bodo seveda doklade odvalili od sebe kolikor se bo dalo in placa! bo kmet. Plačeval bo, da bo ves Č rn!
— Novi dolgovi. Duhovska nesramnost, ki se imenuje »Domoljub-pravi, da naša dežela ne bo delala \ eč dolgov. Saj se bo zdaj zadolžila za šest in pol milijona kron. Ali to še nI dosti? Pa tudi sedaj ne bo nič denarja videla, ker ji ga nihče ne da. Dežela še šest in pol fickov več posojila ne dobi, ker vsled slabega klerikalnega gospodarstva nič kredita nima, in bo tudi sedaj namesto denarja, dobila le za 6 in po! milijona papirja od svoje lastne banke.
— »Šviha. Šviha. Švfha . . .« tako so včeraj klicali Nemci v držav nem zboru, hoteč s tem žaliti in ponižati slovanske poslance. Res, žalost in jeza morata prevzeti človeka, če pomisli, kaj se je zgodilo. Načelnik velrke slovanske stranke se da od c. kr. policije z vladnim denarjem podkupiti, izdaja vladi najbolj tajne sklepe svoje stranke, ter daje tako vladi orožje proti lastni stranki, profi lastnemu narodu. In dalje je bila izrečena obtožba, da je češka narodno-so-cijalna stranka zahtevala svoj čas ToO.oOO kron plačila, da ustavi svojo obstrukcijo v državnem zboru. Ali je vse za denar na razpolaganje, tajnosti in cilji faznih strank in njihova taktika in vse? Marsikomu se bodo pa c lasje ježili, ko čita vse te str« šne reči in spreletelo ga bo opravi eno ogorčenje. Toda moti! bi se, kd' bi mislil, da je to izjemen slučaj. Ža bože, v Avstriji ni to izjema. Koru :ija je velika, pa ne samo v nižavah. nego tudi v višavah. Naposled: S »ha je navaden poslanec in korumpira! ga je vladni denar. Kriv je Šviha, a še v vse večji meri je kriva vlada, ki po svojih organih podkupuje posameznike in tudi cele stranke. Saj ni dolgo tega, kar je bil iz službe spo-den minister »plemeniti« Dlugosz. Spoden je bil, ker ni znal molčati Vlada mu je dala denar za podkupovanje politikov in časopisov, vlada je dala svojim strankam denar za volitve in vsa vlada je bila v tem edina, da je to lepo, in pošteno in v redu.To-da Dlugosz je to izklepetal. Dlugosz je bil tako neroden, da tega ni znal zamolčati in je zato moral fti. O, nič novega ni, da se dela politika z denarjem iz dispozicijskega fonda. Ta skrivnostni fond. o čigar porabi se ne polagajo računi, je najmočnejše sredstvo za vladanje v Avstriji. Iz tega fonda so šli že ogromni tisočaki za vladi prijazne liste, v žepe posameznih poslancev, v blagajne celih strank. Z denarjem se je že dostikrat kar čez noč premenilo »sveto prepričanje« kakega poslanca. Rajnki goriški dež. glavar Fr. grof Coronini Je nekoč državni zbor imenoval »luogo di traffico«. Tedaj so se delale še politične kupčije med vlado in strankami, koncesija proti koncesiji, je bilo geslo. Od tedaj se je pa to bistveno izpremenilo. Stapinski ni edini mojster, ki je znal od vlade dobiti ogromne tisočake. Nar. socijalci češki so obdolženi, da so za opustitev ob-strukcije zahtevali 350.000 IC Cc Je to res — kaj izhaja iz tega? Da se dobe stranke, ki so za denar na pro-
daj. A Je-U misliti* da bi se kaka stranka zahtevala za svoje postopanje denar, če bi ne vedela, da se vlada tudi s takimi kupčijami peča? Će so gotove poljske stranke bile od vlade z denarjem kupljene, no potem je vsaj razumljivo, da se tudi še druge zanimajo za vladno dispozicij-ski fond. Če je verjeti, kar se časih čuje, potem je naravnost gorostasno, kako vlogo Igra disposlcijskl fond v avstrijskem Javnem življenju.
+ Skotovi nazori škof Anton Bonaventura je izdal nov pastirski list, v katerem govori obširno o družim in družinskem življenju. Škofov pastirsKi *ist smo vzeli v roke z nemalo bojaznijo, saj s»n > navajeni, da se v škofovih poslanicah ne oznanja beseda božja in ne uče lepi in koristni nauki, marveč da se razvnemajo najnižje strasti in neti sovraštvo. Znano je, kako rad škof govori o poltenih stvareh, kako rad jih razglablja, za to smo se bali, da bo pri tako kočljivem predmetu, kakor je družina in družinsko življenje zopet zašel na svoja stara pota ter nedelikatno razpravljal o stvareh, o katerih se v dostojni družbi navadno molči. Toda zdi se, da se je škof v zadnjem času vendarle nekaj popravil: Ne rije več s tako slastjo po najskrivnejših kotih človeškega življenja in kadar omenja spolno občevanje, govori o njem dokaj taktno in delikatno. To je vsekakor znaten napredek in če smo mi s svojimi ostrimi kritikami k temu kaj pripomogli, nam služi to v nemalo zasluženje in zadoščenje. Seveda škof še ni popolnoma slekel svoje stare kože, za to tudi njegovo najnovejše pastirsko pismo Še ni to, kar bi moralo biti — poslanica, v kateri se oznanja zgolj božja beseda, uče zakoni nravnosti in dajejo lepi, vzvišeni in koristni nauki, škof je še vedno isti zelot, ki je bil, še vedno agitator politične klerikalne stranke. Za to se ni Čuditi, ako tudi v tem pastirskem pismu tolče na reklamni boben za to stranko in zaklinja starše, naj svoje otroke dado v razna klerikalna izobraževalna in telovadna društva. Češ, da s tem skrbe za časno in večno srečo svoje dece. Kakor priporoča Škof. da naj mladina vstopa v klerikalna društva, tako jo svari, naj se izogiblje — socijalnih demokratov. Da govori Anton Bonaventura v svoji najnovejši poslanici tudi »o bojevnikih za liberalizem in prostomiselnost«, to se razume samo ob sebi, saj bi se mož izneveril vsej svoji preteklosti, ako bi tega vsaj mimogrede ne storil. Ko priporoča Škof, da naj šoli odrasli dečki vstopijo v čukarsko organizacijo, piše doslovno: »Močno pa bi ti grešil, ako bi sinčka pustil za naraščaj pri nasprotnikih. Zakaj? Zato ker so načelniki teh društev sovražniki sv. cerkve, sovražniki Jezusovi in nekateri kar naravnost bogotajci; za to ker se v tem društvu priporočajo, naročajo in čitajo najgrši časopisi in najgrše knjige; zato ker ta društva prirejajo navadno razuzdane zabave; za to ker načelniki očitno pravijo, da so jim njihovi člani prvi bojevniki za liberalizem in prostomiselnost.« To je edina strelica, ki jo je gospod Anton Bonaventura očitno naperil na naprednjake. Tudi to znači veliko poboljšanje, saj niso bili preje njegovi pastirski listi ničesar drugega, kakor nanizane zabavljice na omražene liberalce in svobodomislece. Torej vsekakor poboljšanje. Morda učaka-mo še celo čas, ko bodo Jegličeve poslanice res prava pastirska pisma! Morda, toda upanja je v tem oziru le malo!
+ Politična organizacija prodaja živila. Kranjski duhovniki so dobili te dni »streng vertraulich« okrožnico, v kateri jih poživljata župnik dr. Anton V attovaz v Trstu in neki Henrik Kailer v imenu »Des hochmo-genden Pius-Verelnes, der christlich-soziaien Partel und der ckrfstllchen Arbeiterverbande« v Trstu, naj svoje potrebščine na kolonijalnem blagu, na olju, južnem sadju itd. jemljo pri firmi v National« v Trstu, s katero so omenjena društva sklenila posebno pogodbo. Čisti dobiček dobi »Pi-us-Verein«, da bo ž njim podpiral in ustanavljal klerikalne časopise. Okrožnica pravi, da je kupovanje živil pri »Nationalu« častna dolžnost vsakega kristijana, da se s tem podpira vera in utrja — monarhistička misel.  Ali so to falorje, ti klerikalci!
+ Zmaga narodne misli. V Trstu je bogata srbska kolonija, ki ima svojo pravoslavno cerkveno občino. Upravo Cerkvene občine so doslej vodili možje, ki so bili pač še pravoslavni, v narodnem oziru pa so pozabili svojo materinščino in postali Italijani. Lansko leto so pri volitvah upravnega odbora srbske cerkvene občine prvič zmagali narodno misleči elementi, ki stoje na stališču jugoslovanskega narodnega edinstva in vzajemnosti Proti volitvam so se le-honi pritožili na namestništvo. ki Je pa ne davno tega ta njihov rekurs
kot stvarno popolnoma neutemeljen odklonilo. Uprava srbske pravoslavne cerkvene občine v Trstu je torej končno prešla v narodne roke, kar je za tržaški slovanski živelj naravnost velikanskega pomena. Predsednik upravnega odbora je sedaj znani srbski rodoljub Lazar A n i č i č.
+ Ljudska izobrazba na katoliški podlagi. Za kmečko ženstvo na Slovenskem je seveda velike važnosti, da ve, kake klobuke nosijo ženske v Parizu in v Londonu. »Domoljub« ljubko popisuje, da imajo v Parizu klobuke, okrašene s kumarami, solato, redkvijo, kolerabo, repo, grahom in fižolom, v Londonu pa zaklane pse in mačke in strah ga je, da bodo ženske nosile na klobuKih še cele menažerije. Naj se le boji, kajti v menažerijo spadajo tudi »Domolju-bovi« osli, ki pišejo take stvari. Dalje popisuje »Domoljub«, kako bogatini v Ameriki jedo. Velikanske stvari ve povedati, celo da dajejo po 25 K napitnine. Ah, ali bi ne bilo bolje, če bi kaj povedal o domačih farovških požrtijah?
+ Promocija. Dne 6. t. m. je bil promoviran na dunajski univerzi doktorjem prava g. Franjo Ivane-t i č , odvetniški kandidat v Brežicah. Čestitamo!
— Hitro pozabljen. Neki kipar-ček, ki je še tako naiven, da verjame, kar pišejo klerikalni listi, se je po »Slovenčevenv* pisarjenju o pokojnem dr. Žitniku dal premotiti in je izdelal zelo čedne kipce tega politika ;n duhovnika. Hodil je od duhovnika do duhovnika, a nihče ni maral kipa dr. Ignacija Žitnika. Ljubili in častil? so ga pač le v »Slovenčevih« predalih!
— Dvorski okraj je eden najbolj zanemarjenih našega stolnega mesta. Čeprav je to predmestje najbolj živahno, največje predmestje, najbolj obljudeno in ima veliko javnih poslopij, kakor na pr. c. kr. dež. vlado, c. kr. tobačno tovarno, c. kr. obrtno šolo, veliko trgovcev, Kranjsko stavb, družbo itd., vendar nismo tako srečni, da bi imeli c. kr. pošto. Ako ima n. pr. c. kr. tob. tovarna ali kateri trgovec na Tržaški cesti nujno oddati priporočeno pismo, mora hiteti do glavne pošte v sredino mesta. Pri taki oddalji se pa čestokrat zgodi, da se pride prepozno. Nadalje smo izvedeli za idealni načrt glede tedenskega tržnega prostora, kateri je bil določen ob vogalu Tržaške ceste in podaljšane Bleiweisove ceste. Kakor se nam pa sedaj pripoveduje, je ta načrt, katerega smo se vsi veselili, splaval po vodi. Da bi pa bila tržnica umestna na tem prostoru, je sigurno. Pomislimo le samo na stranke, katere stanujejo pod Rožnikom ali v Rožni dolini Ako gre na trg, zamudi ravno cel dopoldan. Kdaj nai bode potem kosilo? Tudi naše cesarsko kraljeve ceste in hodniki so v tako zanemarjenem stanu, da v eni gorski vasi ni slabših. Promet, kakršen je na Tržaški cesti, je mogoče največji v mestu. A poglejmo si cesto. Danes jo nasujejo s kamenjem, a čez 3 do 4 dni je pa že blata do členkov. Ni li to najbolji znak velikega prometa? Prav umestno bi bilo Tržaško cesto tlakovati, kakor je n. pr. Dunajska cesta, V poletnih mesecih smo stanovalci Tržaške ceste pravi sužnji prahu. Avtomobili švigajo vedno na vse strani in vzdiguje-jo cele oblake prahu. Pomisliti je treba tudi, koliko trpijo pri tem mo-bilije. kako izgledajo predmeti v raznih trgovinah itd. Za vse to pa vživamo edino to dobroto, da moramo plačati ogromne davke. Obračamo se torej do merodajnih faktorjev s prošnjo, da se nam vsaj deloma našim prošnjam ugodi. Osobito prosimo za uresničenje splošne želje glede tedenslltega tržnega prostora. — Več prebivalcev s Tržaške ceste*
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu januarju 1913. zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu marcu 1913. zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek, dne 12. t m. od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
Posledice zakonske nezvestobe.
Posestnik Fran Zupančič iz Hrušič pri St Janžu na Dolenjskem je šel pred nekaj leti v Ameriko, kjer je pridno delal in štedil, kakor čebelica, da si nahrani denarja, s katerim bode rešil svoje posestvo, kar se mu Je tudi posrečilo. Mož si zvest boljše bodočnosti se Je, ko je. preračunal prihranke, zopet z najboljšimi upi povrnil v svojo domovino, kjer je pa naletel na presenečenje. Pohotna žena Je med tem časom imela ljubavno razmerje z nekim drugim moškim, in posledica tega je bil nezakonski otrok. Mož Je doma kljub ti nesreči pridno gospodaril in opravljal svoje posle, žena pa ni bila več ista, kakor bi imela biti, naposled Je sklenila tudi ona iti v Ameriko. Te dni Jo Je res DODJhala v, Ljubljano, ter tu šla v iz-
seljevalno agenturo in si naročila vozni listek, katerega pa ni še plačala. Izdala se je za samsko, potem pa nekam odšla. Mož pa kot stari Amerikanec se ni hotel udati ženini trmi, ampak je šel naravnost v Ljubljano, kjer je vse to izvohal in se seveda obrnil na pristojno mesto, na policijo, ki mu je šla prav marljivo na roKo in tako je sedaj ljubeznjivi ženici štrena popolnoma zmešana. Policija je že izvedela, da je žena v Mariji Dev. v Polju, kjer se je potom orjžništva tudi dobil še neplačani vczii l itek za Ameriko. In tako je sedaj nezvesta zakonska žena med Scilo in Karibdo.
Cvet iz kriminalnega življenja. Dne 5. t. m. je bil pri tukajšnjem vojaškem naboru Martin Hutter, rojen i 889. v Progernu, okraj Št. Vid na Koroškem, ki ga pa niso pripoznaU zmožnega za vojaški stan. Fant je bil r»ri raznih koroških sodiščih zaradi tatvine, goljufije postopanja in hude nečistosti, sedemkrat, pri ljubljanskem deželnem enkrat, in zadnjikrat pa pri okrajnem v Judenburgu na Zg. Štajerskem kaznovan od 24 ur do 13 mesecev zapora, ter na tri iet?. prisilnega dela. Svojo »karijero« je začel ieta 1904. in jo potem prav pridno nadaljeval, dokler ni prišel za omrežena ckna ljubljanske prisilne delavnice. Tam pa se je tudi odliko-vai s tem, da je bil zaradi različnih prestopkov 8krat discipliniran, 17krat jo je bil pa popihal v prostost, a je kmalu moral zopet nazaj. Ko je sedaj vendar prišel zaželjeni »ur-laub«. so ga oblastveni organi predstavili vojaški naborni komisiji, ' in ker ga ta ni potrdila, je bil odgon-skim potom odtiran v njegovo do-movno občino.
Kinematograf »Ideal«. Danes, v petek 6. marca: Specijalni večer. Spored: 1. Globeli doline Bourne. (Naraven posnetek.) 2. Pod napačno zastavo. (Komično.) 3. In knežnja Spinarosa pleše ... (Najboljši film z Rito Sachetto. — Amerikanska covvbovska drama v 4 dejanjih.) — Jutri, v soboto, krasen, občutja poln roman »Trobentica« in burka »Eno noč v Berolinu«:.
Kabaretni večer v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani (Jos. Schrey) se vrši jutri v soboto zvečer. Več glej današnji oglas.
Narodna obramba.
Moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški občni zbor se vrši v nedeljo, dne 8. marca 1914 ob 2. popoldne v čitalnici z običajnim dnevnim redom, — Ciriimetodarji, udeležite se pol-noštevilno občnega zbora in pokažite, da zna ceniti napredna Šiška vrednost narodno - obrambnega dela.
Društvena naznanila.
»Sokol I.« je prejel znesek 10 K povodom medsebojne poravnave med br. Ivo in Tonetom. Plačal Tone. — Iskrena hvala! Na zdar!
Zadruga gostilničarjev, krčmar-iev, kavarnariev, žganjetočnikov in izkuharjev za ljubljansko okolico v LJubljani vabi na redni občni zbor, zadruge, ki se vrši v soboto, dne 7. marca 1914 ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih hotela Tratnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Zabavni večer N. S. Z. se vrši, kot že naznanjeno, v soboto, dne 7. marca v prostorih hotela »Ilirije«:, Kolodvorska ulica. Večeri, katere prireja N. S. Z., so prava privlačna sila, ter so bili dosedaj mnogobrojno obiskani. Dokaz torej, da si člani, njih rodbine in prijatelji društva žele lepe, neprisiljene zabave, ki skoraj nič ne stane. Zato vabimo na ta večer vsakogar, ki se hoče dobro pozabavati v pošteni družbi, naj pohiti v* soboto zvečer ob 8. v hotel »Ilirija«. Pripominjamo, da je vstopnina prosta vsakomur. Da pa bo vsakdo zadovoljen, je tudi gostilničar obljubil, da bo potregel gostom kar najbolje.
»Sokol« Moste pri Ljubljani opozarja bratska društva, kakor tudi br. člane in prijatelje na sledeče prireditve. Dne 26. aprila: Pešizlet: Moste - Šmartno - Sv. Jakob - Beriče-vo - Dol - Zalog - Moste. Dne 3. maja se se udeležimo pešizleta bratskega društva »Sokol« Štepanja vas: Stepanja vas - Janče - Litija. Dne 2, avgusta prva javna telovadba, združena z veliko ustanovno veselico. — Bratska sosedna društva prosimo, da se blagovole na te dni ozirati! Podrobnosti bodo pravočasno priobče-ne. Na zdar!
»Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju«. Redni občni zbor bo dne 10. sušca v restavraciji »Siegl«, Neulinggasse 28.
Prostrta.
Slovensko gledališče. Na večstransko zahtevo se ponovi v nedeljo popoldne     3. četrtič in zadnjič
Str« 4.
.SLOVENSKI NAROD", dne 6. nm 1914,
53. §tcv.
v tel sezoni velesabavna voMks burka »Tretji eskadron« kot kritika predstava. — Zvečer pa se upritorl v drugič Jurčič - Oovekarjeva narodna igra s petjem is godbo »Ro-kovnjači«. Blaža Mozoia igra to pot gosr>. Borštnik. Sodelujeta bivši pevski moški in ženski zbor slovenske opere. Režijo obeh iger vodi gosp. Povhe. Prihodnji teden noviteta »Cez leto dni«.
Verdijev Orheilo. O priliki 100. rojstnega dne Verdijevega, sta se oglasila tudi najboljši muzikalni kritik dunajski Julius Korngold in kapelnik in bivši operni ravnatelj Feliks Weingartner. Kakor raini Mahler sta oboževalca Verdijeve razkošno-hogate. vselej drugače radodarne Muze. Z »Otheilomc je dosegle Verdi kot umetnik svoi višek in le Še ->Fall-staft«. zadnja njegova opera, ga nad-kriljuje. Z »Otheilom« je ustanovil stari Verdi najmodernejšo dramatsko šolo veristov. ki velja še danes. Dramatično karakterističnost je Verdi v tej operi izdelal do popolnosti; v kratkih purlandih. strastnih ekskla-macijah ter v harmonični in orkestralni barvitosti je dosegel vrhunec. Verdi se je izkazal kot fenomen tudi v visoki starosti. Svoja tri največja dela; rekvijem, Othella in Falstaffa je ustvaril v starosti 65.—80. leta. Drevo, pokrito s snegom, je rodilo najkrasnejše sadove. VVeingartner piše: »Kako čudovita slika morskega viharja se odkriva pred mano v teh tonih! Kakšni zbori! Gibčnost, lahka razdražljivost. pa tudi katastrofalna besnost južnih narodov je izražena tu (v Othellu ) z mojstrom, ki ga ni možno popisati. Genijalna napitnica Jagova. dvospev Othellov in Desde-monin. njen samospev ... to so vele-poteze. tuje in vendar toli žarko gorke melodije, morda najlepše, kar jih imamo v novejši glasbi. Verdijeva glasba je kakor šopek izrednih cvetk, vsaka drugačna, a v barvah in oblikah tvorijo vse čudovito harmonijo. Nič ginljivejšega ne poznam, kot Othellov obup. Muzikalna misel je bila pač v Verdiju grandijozna in kar je podal, je bila umetnost . . .« > Othella« poznamo tudi v Ljubljani, a takrat ni ugajal posebno, ker pač nismo imeli pravih interpretov. Zdaj ga čujemo kot noviteto. Tekom let ^mo šli skozi opere moderne in najmodernejše šole, zato se zdaj uveri-mo. da je *Othe!!o vendarle sama —- melodija. In gosp. Vušković kot J ago! Gospa de Strozzi kot nežna, ooetična. nedolžna Desdemona! Pa iunak Jastrzebski kot plemeniti zamorec, od ljubosumnosti na smrt ranjeni lev OtheNo! Lepšega ansambla solistov si ne moremo misliti!
Slovensko gledališče. S noči so nonovili G. VViedovo dramo »Stari paviljon . z lepim uspehom. V vlogi Marijane je gostovala gdč. Milica Mihičić. članica zagrebškega kazališta. Pokazala je s svojo naravno živo in izrazito igro, da v polni meri zasluži lepi glas. ki je šel pred njo in ki ga uživa v Zagrebu kot ena prvih reprezentančni karakternih vlog realističnega žanra. Igrala je s pristnim umetniškim čutom in elegantno gesto, jako diskretno in fino nian-sirana Za svojo vseskozi odlično igro. ki nam je bila pravi umetniški užitek, je žela hrupen aplavz in odkritosrčno priznanje ter je prejela lep, velik šopek belega cvetja. Upamo, da bomo imeli še večkrat priliko, pozdraviti na našem odru to simpatično in krasno umetnico, ki si je na prvi mah osvojila naša srca. — Poleg nje sta se odlikovala gosp. Borštnik in gosp. Skrbinšek. Gledališče je bilo primeroma dobro obiskano.
Rožne stvori.
* Južnopolarna ekspedicija Shak-
Tetonova. Angleška vlada je dovolila Shakletonu za ekspedicijo na južni pol 10.000 funtov.
* Velika tatvina. V Pilznu se je izvršil v torek ponoči vlom, pri katerem so ukradli tatovi za 80.000 K hranilnih knjižic in obligacij.
* Samomor polkovnega zdravnika. V brzovlaku iz Krakova se je zastrupil malo pred Dunajem z morfijem polkovni zdravnik 341etni dr. Rom. AIscher.
* Ustrelil se je na Dunaju 43letni civilni inženir dr. Karel Till. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je izvrši! samomor iz strahu pred blaznostjo.
* Izgubil se Je literarni historik na tehnični visoki šoli v Stutgartu dr. Oton Harnak. Mož je bil silno nervozen in boje se, da se je kje ponesrečil. Pogrešajo ga že od 27. februarja.
* Skesan ponevernik. Policiji v Draždanih se je sam javil bivši bančni ravnatelj Stock, ki je poncveri! 300.000 mark in pobegnil k francoski tujski legiji.
* Nemiri v južni Ameriki se še vedno ostreje nadaljujejo. V vojaškem klubu v Rio de Janeiro so imeli v četrtek dolgo sejo, ki je bila- zelo hrupna. Drugi dan je bil razglašen Mclep seje, in sicer, da nt ranglaji ob-
sedno stanfa v mestih Sta de J and-ro, Nictero ki PetropoUs.
It Sarajeva poročajo, da Je dobil škof dr. Stadler na brzojavko škofov dede regulacije duhovniških plač, brzojavni odgovor, da se bodo ie letos začele vršiti priprave za regulacijo plač duhovnov vseh konfemij in tudi drugih uradnikov.
glasni poročnik Forstner, znani Junak savernske afere, je bil obsojen zaradi trpinčenja vojakov na 14 dni domaČega zapora. Njegov sokrivec je dobil 8 dni srednjega zapora, vojaki pa, ki so o tem govorili, so dobili od 2 do 3 tednov zapora.
* Ustreljeni turški vojaki. Turške oblasti za rukuje jo vest, da so bili ustreljeni trije turški vojaki, ki so napadli in oropali hčerki maršala pl. Limana. Vojaki so res vzeli dekletoma nekaj denarja, toda njih dejanje ni bilo tako hudo, da bi bih zaslužili smrt, marveč so dobili zaporne kazni.
* Zrakoplovstvo. Avijatik Kon-schal, ki se je dvignil v spremstvu enega pasažirja pri Aspernu in si hotel pridobiti Schichtovo nagrado, je moral pri Kaposztas - Megver pristati. Počila je cev od bencina in se je moral hitro spustiti na zemljo. Stroj se je pri padcu precej poškodoval, letalca pa sta ostala nepoškodovana.
* Maščevanje delavca. V Putilo-vi tovarni v Petrogradu stavka 15 tisoč delavcev. Med delavci vlada silne razburjenje, ker Jim vodstvo ni dovolilo praznovati obletnice kmetske oprostitve. Prišlo je do več ra-buk. V delavnici za cevi za šrapnele je napadel neki delavec šefa delavnice gardnega stotnika pl. Stahla. 1'daril ga je z železnim drogom dvakrat po glavi. Stahl je bil takoj mrtev. Nato je skočil napadalec med kolesje nekega električnega stroja, ki ga je popolnoma zdrobilo.
Telefonska in brzojavna
poraHila.
Državnozborski odseki in klubi.
Dunaj. 6. marca. Odsek za državne nastavljence je imel danes sejo, v kateri se je razvila ostra debata zaradi nepravičnega izvajanja službene pragmatike. Poslanci so očitali vladi, da postopa ozkosrčno in se ozira samo na svoje fiskalično stališče, vsled česar se nezadovoljnost med državnimi nastavijenci vedno veča. Izvoljen je bil subkomite, ki se sestane v torek in ima nalogo, zbrati gradivo.
Dunaj, 6. marca. Rusinski klub je imel snoči sejo, na kateri je ostro kritiziral dejstvo, da je bil načelnik rusinskega kluba dr. Levickij odlikovan samo s komturnim križcem Leopoldovega reda, dočim je dobil načelnik poljskega kluba naslov ekscelenca«. Klub bo poslal deputacijo k ministrskemu predsedniku, da protestira proti takemu omalovaževanju in zapostavljanju rusinskega naroda.
Nova vohunska afera.
Dunaj, 6. marca. Prec dunajskim kazenskim sodiščem stoji zaradi vohunstva bivši prapori ak Ivan Reich, ki je obtožen vohu stva in zločina goljufije. Reich je sin nekega učitelja na Štajerskem. Ko- praporščak je ponaredil leta 1907 eko dolžno pismo ter nato zbežal na Rusko. Leta 1908. je pisal nekemu bivšemu kolegu, da naj mu sporoči mobilizacijski načrt 34. pešpolka. češ, da dobi za to 10.000 rubljev. Ruske oblasti so ga leta 1908. izročile zaradi goljufije avstrijskim sodiščem. V Pre-mvslu se je vršila proti njemu preiskava. V preiskovalnem zaporu se je poskusil ustreliti. Vojaški zdravniki so dognali, da je duševno bolan in čez 14 mesecev je bil izpuščen in superarbitriran. Prišel je v Ljubljano, kjer je vstopil v službo tvrdke Kmet in Slivar ter tu poneveril 1020 kron- Pobegnil je preko Beigrada, Sofije in Varne v Odeso in od tam v Kijev, kjer je dobil služba pri ruski policiji. Bil je nastavljen kot nekaki nadziratelj Avstrijcev, ki prihajajo v Kijev. Kmalu pa je bil policiji sumjliv in ga je dala ta aretirati. Reich pravi, da ga je nato policija prisilila z grožnjo, da bo več let zaprt, da Je privolil postati ruski vohun. S 50 rublji je prišel na Dunaj. Julija 1912 se je vrnil v Kijev ter Je dobil, ker ni prinese! nič materijala, strog ukor. Poslali so ga nato v Galicijo, kjer je bil dne 26. decembra 1912 aretiran. Po njegovi aretaciji je prišlo nanj pismo, v katerem se mu očita, da ne izpolnjuje svoje obljube. V predpre-iskavi je Reich priznal, da je kriv goljufije, da pa ni bil nikdar ruski vohun. Sicer je napram ruskim oblastim privolil v vohunstvo, faktično pa vohunstva ni nikdar izvrševal, narobe, hotel je celo avstrijske vojaške oblasti opozoriti na to, kar mu Je bilo naročeno. Državni pravdnik naglasa neverjetnost njegovan* nago-
vora. Sodni psihiatri ispovedo, da Je duševno popolnoma zdrav, četudi degenerlran.Danes Je izpovedal.da se ne Čuti krivega vohunstva, pač pa goljufije. Braniteljev predlog, da se naj sodišče obrne na fakulteto zaradi mnenja o njegovem duševnem stanju, Je bil zavrnjen.
Donat, 6. marca. Ivan Reich je bil spoznan krivega vohunstva in goljufije ter obsojen na 3 leta težke ječe.
Afera Švina.
Praga, 6. marca. Vsi češki listi se bavijo z afero poslanca Svihe. — »Narodni Listv« vztrajajo pri svojih trditvah ter poročajo, da potrjuje zapiske urednika Anyža tudi njegova sestra, kateri je to Anyž pripovedoval spomladi 1911. List trdi, da je bi! Sviha tudi v zvezi z brnsko policijo ter da je deloval proti izvolitvi nekega narodno - socijalnega kandidata. ^>Bohemia< pravi, da je šviha izdal tajne vladne predloge glede češko - nemške sprave dunajskim časopisom. »Venkov< zahteva, da sestavijo vse češke stranke politično sodišče, ki naj celo afero preišče.
Dunaj, (V. marca. Predsednik dr. Sylvester je bil danes pri notranjem ministru Heinoldu ter ga vprašal, ali je pripravljen, podari pojasnila v aferi poslanca Svihe. Notranji minister je odgovoril, da za enkrat ne more podati nobenega pojasnila, odgovoril pa bo pismeno na tozadevne interpelacije.
Prestolonaslednik.
Trst, 6. marca. Avstrijska eska-dra je danes odplula. V Trst je dospela jahta »Lacroma«. Avstrijski prestolonaslednik je dospe! danes v Miramar.
Pod plazom.
Meran, 6. marca. Iz plaza so izkopali doslej trupli nadporočnika Loscherja in poročnika Guntherja; 14 vojakov je še zasutih.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 6. marca. V včerajšnji seji hrvaškega sabora so bile predložene adrese vseh strank. Adresa koalicije je znana. Frankovci označujejo v svoji adresi nagodbo z ogrsko kot škodljivo ter zahtevajo trializem, ki da more edini obvarovati monarhijo srbske nevarnosti. Enako starče-vičanci. Radič je podal posebno adreso v imenu kmečke stranke, ki pa jo )e predsednik odklonil, ker ni imela dosti podpisov.
Zagreb, 6. marca. Ban je odpravil policijske komisarijate v Varaždinu, Bakru, Sisku, Petrinji in Požegi.
Italijanski državni zbor.
Rim. 6. marca. V italijanskem državnem zboru je označil ministrski predsednik Giolitti stališče vlade v vprašanju zasedanja Libije. Glede Libije same je izjavil, da mora Italija delovati na to. da prizna libijsko prebivalstvo, da hoče Italija deželi najboljše. Zbornica je sklenila s 361 glasovi proti 83 glasovom, da prične s specijalno debato. Proti so glasovali socijalisti, republikanci, en krščanski socijalec in 3 radikalci.
Pomotna mobilizacija.
Pariz, 6. marca. V Montbeliardu je bila vsled nekega pogreška na pošti izvršena mobilizacija.
Homerule.
London, 6. marca. Podobno, kakor leta 1910. kralj Edvard, se brani sedaj kralj Juri privoliti v načrt liberalne vlade glede homerule. Kralj se boji vstaje v Ulstru in je odločen, da predloge ne sankcijonira, če bi sklenili preko zbornice lordov. Baje je kralj izjavil Asquithu, da bo celo odpustil ves kabinet in poklical na krmilo drugega ministrskega predsednika, ki bo imel nalogo razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Liberalna večina pa upa. da si bo krona v zadnjem trenotku premislila izzvati volilni boj, katerega temelj ne bo irski zakon, marveč pravica kralja in pravica parlamenta.
Brazilija.
New York, 6. marca. Kakor poročajo iz Brazilije, se širi tam revolucionarno gibanje. Vojni minister je odredil mobilizacijo armade in mornarice.
Dogonikl mi Balkanu.
Albanija.
Valona, 6. marca. Predsednik provizorične vlade v Epiru Zagrafos je poslal albanskega veljaka Mehmed Ali pašo iz Delvina v Valono, da se pogaja zaradi garancij za ustanovitev grških Šol v severnem Epiru in zaradi sprejema Grkov v albansko orožništvo. Če albanska vlada te predloge sprejme je pripravljena pro-vizorična epirska vlada podvreči se sklepom veleposlaniške reunije.
London, 6. marca. Iz Aten poročajo, da so se izrekli vsi okraji okrog Lfbasana in mohamedanske vasi v Soathiii proti krščanskemu vlaJarJa
Dan na dan se vrle krvavi spopadi. Zveze med Dračom, Valono in Elba-scnom so pretrgane.
London, 6. marca. »Times« poročajo, da se revolucijonarno gibanje v Epiru vedno bolj širi. V Premeti je prebivalstvo preteplo uradnike, ki so bili proti avtonomiji Epira. List pravi, da je posredovanje velesil neizogibno.
Atene, 6. marca. V grški zbornici je opozicija hudo napadla vlado zaradi popustljivosti v epirskem vprašanju. Venizelos je odgovoril, da ni preostalo drugega, kakor ukloniti se zahtevam velesil,
Srbija In Avstrija.
Dunaj, 6. marca. Ozirajoč se na neko pariško vest, poročajo listi, da so srbski carinski uradi zahtevali od predmetov za avstrijsko poslaništvo v Belgradu carino, kar je proti mednarodnemu pravu. Zato je odvzela baje tudi Avstrija carinsko svobodo srbskemu poslaništvu na Dunaju.
Srbska skupščina.
Belgrad, 6. marca. Razpravlja se proračunski provizorij za marec 1914. Vsi inladoradikalni poslanci zapuste demonstrativno dvorano, enako tudi nacijonalisti. Naprednjaki izjavijo, da bodo glasovali proti predlogi. Skupščina je nato sprejela proračunski provizorij z 82 glasovi proti 7 glasovom v prvem branju, nakar se prične specijalna debata o invalidnem zakonu, katere se je udeležila tudi opozicija.
Turčija.
Kelmorajn. 6. marca. »Kolnische Zeitung« poroča iz Petrograda, da računajo tam v najkrajšem času z novimi zapetljaji na Balkanu. Ruska diplomacija je prepričana, da obstojajo med Bolgarsko in Turčijo ust-mene pogodbe, ki segajo mnogo delj, kakor pismene.
Darila.
f Konec.)
III. Zbirke časopisov.
»Slovenski Narod«, tu 267 K 70 vinarjev.
IV. Prispevki za obrambni sklad.
ženska podružnica v Hrastniku 200 K; F. Berlec, Kandija 5 K; šmar-sko - rogaško učiteljsko društvo 50 kron; Fr. Papst, Gorica 5 K; M. Lj. Novak, Gradec 8 K; dr. Gabrijel Hočevar, Bled 50 K: R. Š. za kamen koroških učiteljev 60 K; kamen jugoslovanskega dijaštva 3 K -f 4 K 15 vin. 4-7K16v + 5K-rl6K94v = 36 K 25 v: kamen Fran Gorjupa v Kanalu 200 K: učiteljsko društvo za gornjo grajski okraj 40 K; tvrdka Fran Kollmann, tu 200 K; posojilnica v Mariboru 200 K; dr. St, Ternovec, Trst 200 K; kr. prof. v p. Anton Hr-žič na Lunovcu pri Ormožu 5. obrok 20 K; Albina Višnikar, tu 200 K; skupaj 1474 K 25 v.
V. Razni prispevki.
Neimenovan bivši član slov. be-Ijaskega omizja 1 K; dr. A. švigelj, Ljubljana, iz kaz. poravnave T. B. 5 kron; L. Volarič, Robič 1 K; Rud. Segula, Hrastnik, nabral na godova-nju nadučitelja Gnusa 13 K 33; Malči Ogrizek in Cika Konšek Trojane, nabrali v gostilni Konšek 15 K 80 v; Minka Zupančič, Višnja gora, nabrala na pustni veselici pri Kamenčanu 6 kron 14 v; Vida Ogorelec, Škofljica, ob zaključku pipčarskega kluba 7 K 32 v; Postojnčani povodom Pegou-dovega poleta v Trstu 7 K; županstvo na Zagi 20 K; notar Ploj, ka-varnar Kvas, not. kandidat Ušlakar v Črnomlju, mesto vstopnine na ples po 2 K, skupaj 6 K; Jos. Klemenčič, Galicija 4 K; F. Čebul, Globasnica 3 krone; ob priliki godovanja načelnika gasilnega društva v Trbovljah, Ivan Kramarja 16 K; neimenovan ženin na svoj poročni dan 10 K; ob poroki J. Masnec in C. Habetove v Ljubljani 10 K; AL Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 81 K; Ana Letnar, Ljubljana, daruje od »Učiteljskega društva kamniškega okraja« za nagrobni spomenik L. Letnarju nabrani denar 70 K; D. S., tu, namesto venca svojemu umrlemu svaku F. Višnikarju 10 K; Iv. Pirnat, tu, ob poroki z gdč. J. Rozmanovo 20 K; Fr. Zacherl, Ljutomer nabral na gostiji J. Terstenjaka in A. Brunčič 2 kroni 50 v; A. Hren, Muta, nabral 13 kron 88 v; prva češka zavarovalnica v Trstu, zavarovalnino po M. Jonke iz Bovca 492 K 12 v; Cika Konšek, Trojane, nabrala od 3 Sokolov 4 K; Iv. Jagodic, Kranj, od bivšega slov. bralnega društva 305 K 92 v; neimenovan. Laški trg 120 K; Vida Picek, Ribnica, dar Julije Sutej 10 K; Josip Zener, Rajhenburg, mesto venca na krsto T. Kacjanu 10 K; J. Koder, tu 15 K 02 v; M, Hočevar, Struge, na svatbi K. Ferkolja 6 K; Ivanka Dolenc, Trst ob poroki Kriste Dolenec m J. Jakopiča 10 K; E. Kastelic, Kandila, ob priliki svoje poroke  20 K;
M. Oabršček, Kobarid, na svatbi J Gruntarja 14 K; na svatbi mlađeg? špana v Naklem se je nabralo 20 K 23 v; J. OreJ, Prvačinau nabral na ženitnini H. Zorn 13 K 20 v; Anica Hrastnik. Raka, nabrala na svatbi V. Bona 8 K; Rud. Sark, tu ob poroki i M. Jevnikarjevo 1 K 35 v; Fran Papst, Gorica, pošilja »ne za konfete pustu — ampak Ciril Metodovi druž-bi« 6 K.
*   • •
II. Izkaz letnih prispevkov za 1914 dlj. pod p. društvu »Domovini«:
gg. Pavlin, c. kr. stavb, nadsvet., dr. Ivan Tavčar, župan, Ivan Knez, velet ržec po 20 K; Perušek, c. kr. prof. v p.. Terezija Verovškova, mag. urad. soproga po 12 K: Hubad, dv. svetnik, Jeraj, prof., Kalmus, tovarnar star., Josip Turk, poslanec, Jaroslav Kalmus, tovarnar po 10 K; Januš, nadir-ženir, Pečanka, ravnatelj kred. banke po 6 K: Ig. Štembov, mag. stavb, nadk., Trstenjak, uradnik mestne hran., Sesek, mag. ravnatelj, Votič -na, mag. ravnatelj, R. Sušnik, lekarnar po 5 K; Franke, ces. svet., Bi-berjeva, Santruček, obrt. nadzornik. Podgornik, poštni uradnik, \Vester, profesor, Tavčar, profesor, Leveč, c. kr. dež. šo!. nadz., prof. Novak, prof. Pippenbacher, prof. Jeršinovec, Sušteršič, uradnik mestne hran., prof. Borštner, Schvvara, trgovec, Škerjanc, župnik, Ravnikar, poštni uradnik. Žemljic, nadoficijal, Platnar, prokurist, Ciuha AL, ravnatelj. Duffe, mag. svetnik, Terček. posestnik, Prelovšek, mag. svetnik, Lah mag. svetnik, Tvkač, ravnatelj kred. banke. Šmučeva, posestnica, dr. Ko-run, prof.- Dimnik, šolski vodja. Kavčnik, sod. nadsv. po 4 K; Jakopič Josip, trg., Verbajsova, soprog * faktorja po 3 K; Trtnik Vil., uradnik mestne hran., dr. Ilešič, prof., Kurah, uradnik mestne hran. po 2 K; Zupančičeva, šolskega svet. vdova po 1 K.
Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub
Ijani je imela meseca februarja 1914. sledeč promet
I. Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov    1249 K 30 v
2. ) Prispevki podružnic f. s.
a) Kranjska 1569 K 25 v
b) Štajerska 1051 m 62 „ r) Koroška     — „ — „
d) Primorska 1043 „ 79 „
e) Niž. Avstr.  — „ — m
Skupaj ....    3664 K 66 v
3. ) Razni prispevki   • • ,       493% K 9b v
Skupaj , , . . 9857 K 91 v
b) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad. 1474 K 25 v
Skupaj ... 11312 K 16 v
.in
na iz no
se
;)C 0f 11C
šk sp ki Ive
IV
I ni re in
■C
ja
tu se t:c
.M
z c
I1Č
ji
ur
s t
to
v
ta
ne
ur
V/
J
Ur
U. Iidatkl
o) Redni izdatki:
1. ) plače, remune-
radje učitelj* skemu osobju, razni računi itd. 19028 K 82 v
b) Izredni izdatki:
2. ) naložitev na
glavnico, ozlr.
obrambnisklad   1474 K 25 v
Skupaj  .   20503 K 07 t torej primanjkljaja . . .    9190 K 91 v
Op o m b a: Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne doaežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. marca 1914.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. marca; Josip Šegina. hlapec, 25 let, Sv. Martina cesta 16.
Dne 5. marca: Ludovik Sevar, poštar v pokoju in posestnik, 5! let, Komenskega ulica 4. — Emil Cankar, knjigotrški praktikant, 17 let, Galjevica 5.
V deželni bolnici:
Dne 4. marca: Franc Zalar, trgovski vajenec. 17 let. — Simon Ko-kali, čipkar, 17 let. — Simon Ko-
jSii Ust obsegi 6 strani
Izdajatelj In odgovorni uradnik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra« nijo odrgnenje in ono nevleCno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemorojdah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v LJubljani, Selenburgova ulica št. 1. (3578)
Vsakem briven pošljem zastonj
pa nefrankovano — po naročilu tvornice za Ivsoform, dva aH štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table-Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik* Kemik Hubrnanp, Dunaj. XX., Petraschgasse 4. .
4"1
40, 4°, j 40
.:o.
Sr
M
Di Ju Di Al
Gi
2§
Ce Mi Fr Li Ri
Z
Pa p;
R;
O O K<
<
Samo za one kadilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinarja več izdajo:
»Modiano Clnb Najdražje pa
Specialite.* tadi najboljše.
M zdravniško priporočilo so lako stročnice -tinikotinske kakor tudi listki nepotiskani, i vsakem posameznem je pa   M * i vodnega tiska razvidna var- ^Ut?Vo^
-tna znamka in ime izdelovalca ^
Dobro je
se od časa do časa spominjati, da je d vsega, kar človek započne, da si rani zdravo telo, skoro najvažnejše negovanje zob. Malokdo sluti, da poškodovani zobje ne škodujejo samo splošni telesni doffrobiti,  nego tudi, kakor so presenetljivo dokazale no-vejše   preizkušnje,   pogosto lahko . ■ rjio izhodišče mnogoterim beležim, katerih vzrok je večkrat nerazrešljiv.  Za pravilno negovanje zob nio  smatrati  samo tedaj, ako razdirajoče povzročevalce gnit-:.  ki se vsak dan na novo tvorijo, udi v*ak dan uničimo. To se da do--Ci samo v. vsakdanjo rabo antisep-juega negovala za zobe.
Učinek Odola  je prav poseben, 'ed tem ko druga  čistila za usta in be, kolikor sploh pridejo v poštev, :inkujeio samo malo  sekund med Perjem  ust,  vpliva Odol še cele ra po snaženju zob. Ta posebne vr-trajni učinek je najbrž izvajati od la ^e Odol pri iznlakovranju ust obe i?i ustne sleznice   vsesa, jih -ekoč impregnira in tako zapusti ko antiseptično zalogo, ki še cele ure deluje proti zobe uničujočim poročevalcem gnilobe in pisanja.
L'ublfanska
Kreditna banka v Ljubljani".
U radni kurzi  dun. borit 6. marca T914.
SI temi j tlifefii
Naložbeni papirji.
•rajeva renta .... i srebrna renta . . . avstr. kronska renta . ojrr kronska renta kranisko dež. posoiilo k. o. 5?§ke dež banke
Srečke.
2 iz 1. 1860 'j, . . , 1864 . t , . .
tiske.......
zemeliske 1 izdaje
H. p ocrrske hipote^ne . , dun. komuna ne . avstr. kreditne . . liubljanske .... m-str. rdeč. kriZa . agr.     „     tt •
bazilika.....
turško......
Delnice.
ubljanske kreditne banke 1 str. kreditnega zavoda i ske bančne dražbe
žre železnice.....
!*2avne železnice ....
-•-c-Mcntan......
^k? sladkorne družbe . vnostenske banke . . »
82 90 86 90. *350
88 25.
437 — . 670-. \ 292'-. ' 281-— . 242-50 . I 227-- j
.!» 474- 1 . 60'-• 52— . 32-
. 25-50
SMO 8710
83 70 83 65
8y*25
Valute.
Jarke
ranki
:b'M .........
Žitne oene v Bu
!], 280-75 281 /5
.1   11*8 11-42
. |i 117 fn 117-85
95-20 95 40
0405 c.5-15
.   SMS 254-25
cf irtipe&ii.
1014.
2
Dne 6. marca T m v m I n.
:a za apr. 1914.   .  . za 50 kg 12 43
;a za maj 19H .      . za 50 kg 12 36
3      oktober 1914.   . za 50 kg 11 16
P? za  tof. 1914   .   ... za 50 kg 9-32
u oktober 1914 .  .  . za 50 k?   9 64
7.i anr. 1911 .      .  . za 53 k« 771
M 7.9 nMober 1914   .  . za 50 kg   7 73
oruza za maj 1914   ... za M kg 676
a za julij 1Q14 •      . za 50   kg §j0
Sestra ^CiidegarSa Hokrmasn
i iršoliDškem samostan! na Onaja
(WahHng)
se  iskreno zahvaljuje, ker je bila pri uporabi
tinkture za želodec
lekarnarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
rešena težke želodčne bolezni. Steklenica 20 vin.
o* •	•paia-faaja	Staajt ■irs-■etra	si	Vetrovi	Nebo
5.	2. pop.	731 5	8.0	sr. jfzah.	oblačno
$9	i 9.ZT.	730-9	45	si. j za h.	pol oblač.
6.	1 7. «).	728*0	2-8	•1. svih.	oblačno
norm.    1 9\ Padavina v 24 urah mm 00.
X   Td r o 1B
in
2 omnibusa
— Naslov pove
upravo. »Slov. Naroda«. 886 |
AH je dobiti totao trn neikodUivo učinku jočega aredrtva proti
mc$ki C5lab€l«5ti?
Velezamiv opis o pi eseneffjrvem razkritju nemškega potovale« po Afriki (prtpo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev ta zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med.
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogi jice, metode, praške takozvane o jači la itd.), mi bodo po preči tanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno Število eksem plarov. 4563
1. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
Tužnim srcem in globoko žalostjo javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, sin, oče, stari oče, brat in stric, gospod
LJUDEVIT ŠEVAR
C. kr. poštar v p.,
Itd. na
danes v četrtek, dne 5. marca 1914, ob 8 uri zvečer, v Ljubljani, Komen-skega ulica 4. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere V 51 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspat. Truplo predragega ranj-kega se bode v nedeljo iz mrtvašnice Sv. Krištofa v Ljubljani prepeljalo na Rakek.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo blagoslovili v hiši žalosti št 121 na Rakeku ter položili v rodbinski grob, v nedeljo & marca ob ,,2 4 uri popoldne k večnemu počitku.
Ljubljana-Hakek, dne 6. marca 1914.
Tereiiia Še var roj Lavric, soproga, Ana Sever roj. Fesstein, mati, Anic« Gornik roj. ftevar, hčerka, Btnko, nikar d, Avgust, rrane Sever, bratje. Franc S orni k, žel. postajenačelnik, zet, Milko, Zdenka, Milena, Anica, Bado, notica, vnučki. Vsi nečaki in nečakinje.
v- ■■.
Dr. Viktor Kac, zobozdravnik in Ana roj. Benardi kot starši, Anica, Radi. Leo in Bernardina kot bratje oziroma sestre naznanjajo
s tem v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretresljivo vest, da je Vsemogočni danes ob pol 7. uri zjutraj k sebi poklical iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
VIKTORJA KAC
stud. gymn.
co kratki, mučni bolezni in po sprejemu svetih zakramentov za umirajoče v nežni starosti 11. let.
Telesni ostanki našega dragega ljubljenca se bodo v soboto, dne 7. marca 1914 ob 4. uri popoldne pri hiši žalosti, Tegetthoffova ulica Jtev. 22. slovesno blagoslovili ter na mestnem pokopališču začasno položili k večnemu počitku.
Sv. masa zadušnica se bode služila v pondeljek, dne 9. marca 1914 ob 9. uri v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 5. ma  i 1914.
in Vi morate tudi vedeti, da je v Vaši hiii zanesljivo razkužilo neutrpljivo. Bolezni, ranitve se pripete večkrat. Za razkuževanje ob bolnišlci postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, za rrigacijo in ubranitev nalezenja, za stalno rabo pri vsaki vrsti razkuževanja in odstranjenje slabega duha je najboljši znanstveno mnogokrat preizkušeni in po vsem svetu znani, za na]t>0l]še razkužilo sedanjosti pripoznan
LYS0F0RM
Ker učinkuje hitro in zanesljivo, ker fn vsakdo brez nevarnosti lahko rabi in priletno aromatično diši. koše mm draži in nfnjio prav nanl«. ga priporočajo skoro vsi zdravniki in pri vsaki hiši radi rabtjo. V nrlfjtnnlnnTl steklenicah 'zelenih; z navodilom vred se po M VtaarlOV steklenica s 100 grami dobiva
povsod.
Pazite, da Lvsoform zoprni duh in pot hitro odstrani t
Za desinfekcijo ust se izdeluje Lvsoform s poprovo meto (steklenica po
K 160).
Poučno, od odličnega zdravnika spisano bnainro o »Zdravju in de-sinfekeiji« Vam pošlje zastonj kemik Hubmann, referent »Lysoformwerke« na Dunaju XX, Petraschgasse 4.
Kupujte Lvsoform samo v originalnih steklenicah s Mi ored ničvrednimi
Gospodu dr ju. Ivanu Raipm, asistentu Franc Jožef ove bolnice ob priliki njegovega godu naj-iskrenejše čestitke!
Jfvaleina pacijentinja.
919
Od danes naprej vedno sveže
pivo
1 h litra vrček  po 20 vin, steklenica litra čez ulico ravno tako 20 vin.
priporoča £37
Anton Maver
hotel ».Vega", Spod. Slika 2t
kocke
H  za gove jo juho
so kocke poznavatelja. Izdeluje jih edino le
Liefe*
-cv;>
družba največja izdelovateljica mesnih izvlečkov na svetu, in dajejo po svoji sestavi iz najboljšega mesnega izvlečka pravo govejo juho.
Nič ne pomaga!
Vie vpitje Je glas vpijočega v puščavi. Kor prave angleihe
gramofon® «or^mM
gramofonske gslošde
dobite iz prve roke
BenF~  celino v mog; tr^ovšnia
Caruso, Slezak, Dcmut'n, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c. kr. osi. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana*
Glavni zastopnik: The Graniophone Co. Llmitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Cornpnv Berlin.
Velike godbene automate vedno v zalogi.
I10V9ST!   Samalgraiofi Klavir:wmm napere. RT!
3513        Od dobrega najboljše!
Listna delavnica za popravila. Ceniki franko;
NOVI
Đearsoan.
je zaradi \ gih prednosti občudovati.
Prednosti: hoja je nrijetna. graciozna, b.-er. šnrea. ▼a-
rojtjo w lastni živci in živci okolice. Prihrani se mnogo
denarja na čev. računih, ker je novi Berson gura. pod-
petniV stanov, od nsnja in čevlji ohran. okliko in eieg.
"'"-••—<• v~-wvw.......v- M------ ....      MIM ■IIMIIII
Št. 4421.
903
Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada, vsako po 63 K na leto.
Pravico do teh ustanovnih mest imajo Kranjci, ki so v času od l. janl 1648. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri kateremkoli orožju avstrijske vojske.
Prošnji je priložiti:
1. ) rojstni list.
2. ) potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času od 1. jan. 1849 dalje vsled vojaške službe,
i) spričevalo dobrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu,
4.) dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnosti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne.
Tudi je v prošnji izrecno navesti, ali vživa prosilec že kako drugo in« validsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidščino in v kateri višini.
Mm protalt, ki ae bedo natanko odgovarjale vnem toni pa. oo ipiek mm ko oziralo.
Prošnje je vlagati ae vštetega 10- aprila 1914 pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Mastni magistrat IJab^ansU,
1914«
kat si
optik - spMlallsl, •ptttai zavod x eloktričnim
Bodita previdni pri i
oonik.
iskapa aaal, kar la apaaialist vam lahka določi pravilno atela k« Vaa atrakavniaika p astre*«.
Nova ttekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Želi radi nabiranja umetniških razglednic korespondirati z 18—20 let staro go-
spod i č do, ki ima isto veselje.
Dopisi na: Romeo & Julija S. M. Tb .54 T*. Polj L — Fisella. 889
Sprejme se tako] dobro izurfen
čevllarskl polit
Plača na kon;
Štefan Rančan, čevljar, fitiia.
proda se ali pa da v najem
I •
poleg malega posestva (V4 grunta) pol ure oddaljen od državne ceste ter bodoče postaje Domžale-Blagovica
Natančnejše Dodatke daie „POSO-
jilniea in hranilnica v Moravčah."
kvalitativno najfinejšo in nogam naiboli oritejno obutev ja dame in gospode.
Trave ruske galo$& tramat  i. d, oriooroča
Agio taloga čmtim/[nton Aouafa  jL/ub./ana, Š*l*nburgova ut ?.
V soboto, ine 7. marca.
V soboto, 9ne 7. marca.
Restavracija na glavnem kolodvoru
Veliki enkratni
(Jas. Schrev).
zadnji varieteini
kem
Sprejme se spretna
prodajalka
sa Spo ceri J O z daljšo prakso.
Ponudbe na  mravni*tvo »Slov. Naroda«   nod   „Spretna proda jalka 870". 8?o
Učensko službo
vsakega obrta, v mestu ali na deželi, iščem za mojega varovanca, 15 let starega, krepko zrašenega in zdravega dečka. 912
Cenjene ponudbe z dopisnico na Franc Jonke v Ljubljani. Gradišče št 3.
Išče se
kolar
a j vi
Gdč. Irma Blame, nemško-anjleška subretka, gdč. Erika Waldea, nemško-italijanska pevka, gdč. Selvea, kabaretistinja, g. Aamalle Usger, koncertni mojster, g. Edvard VAlkel, znani humorist
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnin« 1 K.
fotografske aparate
kakor rudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v za'o 'i 23a7
foton?anrifaktura in drogerija
■.Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov ▼ LJubljani, Selenbnrrjova nlica 5.
Temnica na razpol^o Zunama naročila r. obratno Došto. — Zahtevajte cenike
Danes kakor vsak dan
fe nastavljeno slovito originalno monakovsko
SALVATORSKO PIVO.
K o1^ Ini udeležbi vabi
MU
Josip Sckrey
rostavraci|a na glavnem kolodvora
kateri bi bil pripravljen prevzeti ko-larsko delavnice v sredini mesta Sarajevo (Bosna) z vso kolarsko oskrbo lesa in vsem kolarskim orodjem. Poleg tega 3 novi kolarski stroji z električnim obratom. Delavnica je na najboljšem glasu v Sarajevu in Bosni.
Točna  pojasnila  daje gg. interesentom   sedanii   posestnik   delavnice:
Martin Pastnhovič, kovaški mojster in hišni posestnik. Podtekija uiica št. 15, Sarajevo, Bosna. S90
Irifinl pW$t Jinntfti nnT araje I 4'—. sedaj K 3*— triiaal piafte JonepUoi" preje R 2*50, sedaj K 2-—
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
a
co
KO
3
10
S3 P*
cp
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največjih tvomic tu in inozemstva Favorite, Columbla, Jnmbo. Eden, Zono-phon, Avstr. gram. dr. ,,Angeli" itd. itd.
Nad 20.000 plošč v zalegi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd.
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjemu popust Ceniki brezplačno.
17*     * 4_ * v elegantni obliki priporoča
V1ZII11ICC Narodna tiskarna.
SANATORIUM • EMONA
ZA NOTRANJE IN
KIRURG _ PORODNIŠNICA
' L JUBLU^NA KOMEN6KEGA ULICA ^ \.
iCNE BOLEZNI.
Za pomladno in poletno sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
y knttdji zi iac n
Ceniki zastonj in franko
IM'""!!!!"""""'^
M H H H
m
H
S3
t Buiii»iiwuwmii»«n*w»
Avstr. amerlkan. s zaloga čevljev s Prešernova nL 52.
Jtasl 2rfQi po kakovosti, s prikžiosH m ekguri :: pakost tako kaflnreco.
EU 
13