t TRBOVLJE, 24. JANUARJA 1963 • ŠTEVILKA 5 # LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI 1 g P H • EKONOMIZIRANO POSLOVANJE £ JAVNE UPRAVE — stran 3 š • IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — p stran 4 | ® ŠEST DESETLETIJ VZTRAJNEGA | DELA — stran 5 Q Nova termoelektrarna Trbovlje II. — stran 10-11 | 1 \ / Najnovejše BEOGRAD: Včeraj popoldne se je pričel v Domu sindikatov VII. kongres' iLjudske mladine Jugoslavije. Prisostvuje mu 1800 delegatov in gostov. Na kongresu je 40 delegacij mladinskih organizacij in gibanj iz številnih držav. TRBOVLJE: Občinska konferenca SZDL bo v nedeljo dopoldne. Občinska konferenca SZDL (b) Hrastnik — Občinska konferenca Socialistične zveze za občino Hrastnik bo v nedeljo, 27. januarja. Na njej bodo obravnavali, predvsem gospodarstvo hrastniške občine. Delegate za to konferenco so izvolili na nedavnih konferencah krajevnih organizacij SZDL. Gospodarski razvoj okraja Na zadnji seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana so razpravljali o gospodarskem razvoju okraja v letošnjem letu. Tako naj bi se proizvodnja v tem letu povečala povprečno za 11 odstotkov, izvoz pa bi dosegel 13 odstotkov celotne fakturirane realizacije. Produktivnost v ljubljanskem okraju naj bi v letošnjem letu porasla za osem do devet odstotkov. Poudarek lokalnemu tisku Na zadnji seji Izvršnega odbora Glavnega odbora SZDL Slovenije so med drugim razpravljali o problematiki lokalnega tiska v zvezi z reorganizacijo okrajev. Ugotovili so, da se v letošnjem letu položaj lokalnih listov ne bo bistveno spremenil, pri čemer so poudarili njihovo vlogo pri obveščanju občanov in razvijanju družbenega samoupravljanja v občinskih okvirih. Zbori volivcev v Litiji Občinska konferenca SZDL v Zagorju 30. januarja (ma) ZAGORJE — Za ne»» deljo 20. januarja sklicana občinska konferenca organi-* zacije Socialistične zveze za-« gorske občine je preložena na sredo, 30. januarja. K»ni ferenca bo s pričetkom ob S., uri zjutraj v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju. I | | Kongres mladih 1 P Beograd je v teh dneh upravnih odborov in de- 17.000 mladine, kar pred--s]5 prizorišče delovnega dogo- laiiskih spetov je bilo v stavlja 46 odstotkov vseh g vora jugoslovanske mladi- večjih gospodarskih c-ga- članov. Ta odstotek pa je Iz Zasavja prisostvu- nizacijah okrog 15 odstot- vse vedno najmanjši v Ju- (ma) LITIJA — V naslednjih dneh bodo na področju litijske občine zbori voliv- STANE VOLK PONOVNO PREDSEDNIK ObO SZDL LITIJA (ma) LITIJA — Na prvi seji novoizvoljenega vodstva občinske organizacije Socialistične zveze v Litiji so konstituirali nov odbor. Za predsednika občinskega odbora SZDL Litija je bil ponovno izvoljen tovariš Stane Volk. cev. Na njih bodo razpravljali o osnktku novega statuta občine Litija, o predlogu družbenega plana litijske občine za letošnje leto in o realizaciji dohodkov in izdatkov proračuna ObLO Litija v letu 1962. Zbore volivcev na terenu bodo pripravili krajevni odbori in krajevne organizacije SZDL. Občinski sindikalni svet Litija bo pa pripravil zbore volivcev — proizvajalcev po vseh gospodarskih organizacijah na področju občine. ne. je VIL kongresu LMJ 5 kov, delegatov. Litijsko mladino vseh športna Taka je letošjjla zima ob Savi v manjših pa 20 °/o gostaviji. Prav tako je članov. V kulturno najmanjši odstotek mladih bo zastopal Anton Savšek, prosvetnih društvih pa je v Sloveniji vključen v te-delavec iz Industrije usnja, bilo v letu 1961 aktivno lesno vzgojna krzna konfekcije in lab- vključenih v Sloveniji nad društva. 'ke obutve, zagorsko Jože Ranzinger, učitelj na osemletki, trboveljsko Ivo Ifig-lič, elektromojster na rudniku Trbovlje-Hrastnih in hrastniško Nande Strnad, predsednik občinskega komiteja LMS Hrastnik. Organizacijo Ljudske tehnike zastopa Milan Rems, strugar iz Strojne tovarne Trbovlje, Osrednja tema kongresa in upravljanju. Vprašanje bo mladina v proizvodnji vključevanje mladine v reševanje proizvodnih problemov in njeno delo v samoupravnih organih postaja iz dneva v dan bolj aktual-tno in pomembno za afirmacijo mladega rodu. Razen tega bodo na kongresu razpravljali še o vseh tistih vprašanjih, s katerimi se mladi ljudje srečujejo na vseh področjih svo-'jega udejstvovanja. V organizaciji Ljudske mladine je vključeno do 25. leta starosti 46 odstotkov vsega prebivalstva v Jugoslaviji, v Sloveniji pa ‘253.186, ali 15,9 Ve vseh prebivalcev. Odstotek mladih ljudi v občinskih odborih je bil v Sloveniji leta 1957 najmanjši, in sicer 2,5 "/o. Mladih članov fS. - r..>, ^ g^!$!g!£K3' ( Začela se je javna razprava o osnutku litijskega statuta Pri poslušanja predavanj v šoli ZK v Hrastniku Se upravljanje vtika v vodenje? V nekaterih gospodarskih organizacijah je čutiti napačno pojmovanje upravljanja, predvsem v tem, da vodilni uslužbenci menijo', da je vodenje pred upravljanjem. To sicer ne izstopa kot izrazit problem, vendar je pojav toliko aktualen, da so v hrastniški občini govorili o tem komunisti, tehnična inteligenca in vodstveni kadri. Sklenili so, da se bodo močneje zavzeli za učinkovitost upravljanja In da se bodo borili proti vsem napačnim pojmovanjem upravljanja tako, da bodo intenzivneje iskali skupno rešitev v delovanju upravnih In operativnih organov. Odnosi na relaciji opravljanje — vodenje izstopajo predvsem v tistih gospodarskih organizacijah, kjer so že modernizirali proizvodnjo in kjer jo modernizirajo. Ker pa so vse tovarne v hrastniški občini v rekonstrukciji, bo potrebno naloge vodenja in upravljanja podrobno precizirati. Te potrebe pa ne bi bilo čntiti v takšni meri, če bi gospodarske organizacije že zdaj imele dobra pravila, ki bi govorila natanko o teh pristojnostih. Opažamo, da so najbolj nejasna pojmovanja okrog ieh zadev v vrstah visoko- VREME: VREMENSKA NAPOVED za čas od 24.—31. februarja J? Okrog 27. Januarja lahne ,£$ snežne padavine. V osta- 25 lem jasno in mrzlo. Ko- Ji nec januarja In prve dni izobraženih In tako imenovane nekvalificirane delovne sile. Oboji se namreč ne zavedajo dovolj svojih pravic in dolžnosti. Pri visoko izobraženih oziroma vodstvenih tovariših, je še vedno ohranjena miselnost, da so oni dolžni voditi in s tem tudi upravljati podjetje. Ker tako mislijo, se jim zdi, da se samouprava] organi, ki se trudijo vse bolj samostojno odločati, preveč »vtikajo v vodenje.« Podobno temu je stališče nizko izobraženih, ki se sprašujejo, »kako ima kdo pravico jih prisiljevati« v npr. večjo delovno disciplino, delovno storilnost in vse tisto, kar zahteva od proizvajalcev nov gospodarski sistem. Seveda tudi tukaj ne gre za neko prisiljevale, temveč za tako organizacijo dela, ki se naj izrazi v čira višji rentabilnosti gospodarjenja. Nedvomno je, da je vse to odvisno od dobrega vodenja, ki je možno tedaj, če upravljanje dobro usmerja razvoj podjetja. Za uvod v najširšo javno razpravo o osnutku novega statuta občine Litija sta pripravila klub odbornikov občinskega ljudskega odbora Litija in občinski odbor SZDL Litija predzadnjo sredo razoravo o osnutku novega statuta občine Litija in o nekaterih n nebistvenejših določibh osnutkov ustav FSRJ in SRS. Namen razprave je bil, odbornike občinskega ljud. odbora in člane p’einma občinskega odbora SZDL seznaniti z osnovnimi značilnostmi novega statuta občine Litija, ki je šel ob tej priložnosti v javno razpravo. Poudarjeno je bilo. da 6i bodo družbeno - politične organi-zariie Prizadevale organizirati tudi vrsto razornv o osnutku novega občinskega statuta tudi v okviru raznih Strokovnih- organizacij in društev; sčeer bodo na težile za orvanizacito poriobl;enih razprav, da bi teko dobili kar naivec predlogov in irment za dokončno formulacijo osnutka novega občinskega statuta. Računalo, da bodo precej obširno razoravUali o osnutku novega statuta občine Liti ia na zborih volivcev, ki se začenjajo zdaj in ki bodo traiali do konca meseca februarja. Sicer pa menijo, da bo javna razorava o osnutku novega ob*!nskega statuta tekla vseskozi do mesoca maia. Odborniki občinskega liud-skega odbora Litija in člani plenuma občinskega odbora SZDL so že na prvi razpravi prinesli vrsto predlogov, ki jih bo treba pri’ dokončni atutaj čaker | ogov Večje pristojnosti krajevnih skupnosti februarja burja. Dr. V. M, V okviru decentralizacije in vse večjega poudarka vlogi in nalogam krajevnih skupnosti ter prenosa nekaterih komunalnih služb k njim je bilo zadnje dni minulega tedna posvetovanje oziroma razgovor s predsedniki KS, ki ga je sklical svet za komunalne zadeve pri ObLO Trbovlje. V razgovoru je bilo podčrtano, da je potrebno hkrati s prenosom nekaterih dosedanjih 6lužb tudi materialno krepiti vlogo krajevnih skupnosti, tako, da bodo te lahko zadovoljivo izpolnjevale naloge v komunalnem živ-Iienlu ter potrebe, na katere jih bodo opozarjali občani .na določenem krajevnem območju. Predstavniki ObLO in sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, so že uvodoma dejali, da se bodo hkrati s službami prenesla na krajevne skupnosti tudi materialna sredstva, s katerimi bodo lahko krajevne skupnosti v sodelovanju s samimi občani opravljale najnujnej- še službe. V razgovoru je bilo tudi govora o možnostih, da bi skupnosti prevzele skrb za čiščenje In urejanje cest, za čiščenje glavne ceste od železniške postaje, ki drži skozi Trbovlje, pa naj bi jo prevzela stanovanjska skupnost Center. V zvezi s čiščenjem cest so načeli tudi vprašanje prekopavanja cest zaradi nekaterih nujnih gradbenih ali drugih del ter naglasili, da bi moral imeti vsakdo dovoljenje pooblaščenega organa za prekopavanje in da bi moral cesto nato tudi spraviti v prejšnje stanje V zvezi s čiščenjem cest je bilo domenjeno, da ObLO postavi nadzorni organ, ki bo nadzoroval dela na vseh cestah v komuni. Prav tako je bilo omonje-no, da bi prišlo tudi morda v poštev organiziranje skupnega podjetja za vzdrževanje cest s sosednjimi komunami (Zagorje, Hrastnik in Trbovlje). Udeleženci razgovora so so zedinili, da naj bi ostala skrb za urejevanje ln vzdrževanje parkov in zelenic v komuni, za sedaj še pri »Komunali«, ki ima za to usoosobliem strokovni kader, medtem ko ga niti rianovaniske skupnosti ni KS nimajo. O vsem tem bo naslednji teden razpravljal še svet za komunalne tn (^anovanjske zadeve. IMENOVANJA NA SEJI ObLO ZAGORJE (ma) ZAGORJE — Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora t Zagorju ob Savi so Imenovali za tajnika ObLO Draga Dotinar;a, do-sedpniega vršilca dolžnosti tairika. Zraven tega so razpustili šolski odbor na osnovni šoli Loke In razrešili urraviteUa, In sicer zaradi prikMoJitve te šole k osnovni šoli »Toneta Okrogaria«. Imenovali so tudi člane ko-mtsUe za spomeniško varstvo In vzporedno s peveča-n*cm števila članov odbornik« komiriie za prošnje ln pritožbe imenovali nove člane to komisije. — formulaciji osnutka sta1 zaradi aktualnosti vsekakor! upoštevati. Nekaj predlogov za spremembo osnutka novega statuta občine Litija pa so dale že krajevne organi-! zacije SZDL, in sicer iz razprav z zadnjih sej. (ma) Pravzaprav je vprašanje, kako sc lahko označi in imenuje ta otroška naivnost. Menim na minulo tombola ObZ DPM Trbovlje. Pripravili so več sto lepih ia » otroke privlačnih dobitkov od kozarčkov pa do servisov. In prodali so kartice za tombolo. Toda vedeli so, da otroci kaj radi malo preuredijo številke, ali pa jih vpišejo kar sami, samo do dobijo kako stvar. No in tako se jo uslužbenka nemalo začudila, ko so prihajali otroci, ki niso imeli na kartici dveh žt-’ gov temveč samo enega in na njem številko — seveda izmišljeno. Bilo jih je kar precej takih z doma narejenimi številkami in seveda, skušali j so jo prepričati, da je to pra-j va številka. Ne vem, ali je ali ni to otroška naivnost? OB ROBU O odnosu človek proti človeku smo že nekajkrat pisali. Vendar mnogi, predvsem v trgovinah, mesnicah ln uradih prav radi pozabljajo na to. V Radečah npr. zelo težko dobijo kmetovalci prodajalca v trgovini KZ, kajti trgovina je na enem koncu, skladišče pa na drugem. Za ureditev novega lokala pa Kmetijska zadruga nima denarja. Čakanje zunaj v teh zimskih mesecih seveda ul preveč prijetno. Potrošniški svet pri Trgovskem podjetju v Radečah je’ že nekajkrat razpravljal o odnosu prodajalca v poslovalnici številka dve do strank. Vendar epo-zorita niso doslej še prav niče zalegla. Radečani se upravičeno sprašujejo, kdo je zaradi koga? ‘ZaJcjJfhi TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Uti ja, Trbovlje, Zagorje ob Savi - Glavni urednik Stane 8USTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK, — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje, Trg revolucije II/II, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna Številka 20 din — Naročnina fz dostavnlno): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 72f din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »GO R ENIŠKI TISK«. Kranj — Nenaročenih rokopisov In t9*j tograflj ne vračamo J Ekonomizirano poslovanje javne uprave Medtem ko je lani občim-Kka uprava v Zagorju bila le ena izmed sedmih občinskih uprav v Sloveniji, ki so preizkušale gospodarjenje pona-delitve dohodka, gospodarijo letos vse zasavske občinske uprave po teh načelih. Samoupravljanj e v javni Upravi so namreč prevzeli z letošnjim letom med drugimi drgani javne uprave vsi ljud-®ti^ odbori. Čeprav je tak način gospodarjenja sprejet, Pa imajo občinske uprave še precej dela z uveljavljanjem ^ga sistema, ki zahteva po-leg pravil in pravilnikov še .temeljito proučitev organizacije uprave, kajti uveljavitev novega uslužbenskega sistema ne temelji samo na de-i«*i dohodka, temveč je Predvsem namenjena oblikovanju sodobne Javne uprave. Vemo namreč, da dosedanja delovna mesta v javni Upravi niso bila dobro ocenjena, zato je na marsikaterem delovnem mestu bilo za uslužbenca premalo dela. Sedanji način nagrajevanja po Uspehu in na osnovi vrednosti delovnega mesta bo imel 23 posledico plačevanje uslužbencev po opravljenem delu in še posebej bo ocenjena tudi kakovost tega dela. V tem smislu imajo že znatne izkušnje v občinski upravi v Zagorju in te izkušnje lahko koristno uporabijo tudi ostale občinske uprave v Zasavju. Osnovni namen tega uslužbenskega sistema je ta, da naj bo tudi občinska uprava kot vse druge delovne organizacije odvisna od gospodarjenja v komuni. Dohodek občinskih uprav naj bo torej ie določen odstotek iz skupnega dohodka, ki je dosežen z gospodarjenjem v komuni. To pomeni, da bodo tiste občinske uprave, ki bodo več in bolj vplivale na gospodarjenje v komuni in s tem zagotavljale vedno večje gospodarske uspehe, imele vedno več sredstev, s katerimi bodo gospodarile. Seveda bo obratno tam, kjer bodo komune slabo gospodarile. Kakšen bo delež posameznega uslužbenca v .gospodarjenju komune, je odvisno od njegovega znanja in sposobnosti ter seveda tudi od dobre in boljše organizacije dela v javni upravi. Osnovni odnos do gospodarjenja bodo pokazali uslužbenci z varčevanjem sredstev, ki so namenjena za potrebe javne uprave. Kot v hrastniški občinski upravi je najbrž tudi drugod,, da se uslužbenci že zdaj zavzemajo še za varčevanje s pisarniškim materialom, zmanjševanje honorarnega dela, nadur itd. Doslej je namreč bilo tako, da uslužbenec ni imel interesa za varčevanje, ker prihranjena sredstva ni mogel deliti v sklade, s katerimi bi sam razpolagal, kot je to zdaj. Sredstva za potrebe javne uprave so bila doslej zagotovljena ne glede na kakovost, količino in uspeh dela, temveč na osnovi predpisane sistematizacije. Tako se uslužbencem tudi ni izplačalo, truditi se za več in bolj- še delo, niti strokovnost in sposobnost, kajti plačevanje in napredovanje je bilo odvisno od službenih let in razredov, ne pa tudi od njihovega lastnega prizadevanja. Odvisnost dohodka občinskih uprav od dohodka komune pomeni torej več kot samo spremembo načina financiranja, odpravlja izločenost uprave iz gospodarstva, to pa pomeni, da bodo poslej v javni upravi prizadevno planirali, ravnali s sredstvi proračuna in sploh pazili na to. kako se obračajo sredstva, ki jih ustvarjajo v komuni gospodarske organizacije in drugi. (b) Letos precejšen porast proizvodnje Zasnove letošnjega družbenega plana hrastniške občine kažejo na precejšne povečanje proizvodnje skoraj v vseh panogah gospodarstva. Tako se bo vnovčena realizacija v družbenem sektorju gospodarstva dvignila predvidoma za 18.5 odstotka. Vzporedno z dvigom proizvodnje bo porastlo tudi število zaposlenih,, in sicer za 79 odstotkov, produktivnost pa za 9.6 odstotka. Med gospodarskimi panogami bo v letošnjem letu povečala svoj družbeni proizvod največ obrina dejavnost, in (o za 11 odstotkov. To povečanje gre predvsem na račun večje proizvodnje v obrtnem podjetju Sijaj in Usluga. V podjetju Sijaj so se konce minulega leta preselili v nove prostore, razen tega pa ima- jo vrsto ponudb za prodajo svojih izdelkov. V letošnjem letu beda okrepili tudi kooperacijo s Steklarno. Realizacija tega podjetja bo letos porastla od 78 na 225 mil jo-nov dinarjev. V obrtnem podjetju Usluga pa bodo dvignili vrednost proizvodnje od 155 na 275 milijonov dinarjev. Industrija v hrastniški občini predvideva za letošpje leto porast proizvodnje za 19 odstotkov. K temu bo pripomogla tudi Kcttvčna tovarna Hrastnik, ki je lani končala drugo fazo rekonstrukcije, letos pa bo izkoristila svoje nove kapacitete. .Steklarna bo kljub povečani proizvodnji nadaljevala z rekonstruiranjem svojih obratov. Tako bo najvažnejša naloga steklarjev izgradnja novega skladišča, ki zdaj nemalokrat za- O investiranju Ni naključje, da sta na Zadnji občinski konferenci organizacije SZDL v Litiji kar dva delegata podrobneje razpravljala o investicijski politiki na področju te zasavske občine. Tema izvajanjema prida jamo nekaj navsih ugotovitev. V dosedanjem investicijskem vlaganju, tako za potrebe gospodarstva kot tudi za negospodarske namene, je bila vrsta pomanjkljivosti. Pravzaprav se je doslej vlagalo razpoložljiva sredstva brez potrebnih predhodnih podrobnejših proučitev o tem, katere naložbe bi bile ekonomsko kar najbolj rentabilne oz. upravičene in pri katerih bi se tako naložena sredstva kar najhitreje obrnila. Ta henačrtnost bi v prihodnje pSmenila korak na-Zaj v pričakovanem nadaljnjem razvoju gospo- darstva. Korak nazaj pa dejansko ie sedaj predstavlja investiranje brez potrebnih zadostnih sredstev za rekonstrukcije, kar povzroča precejšnje zakasnitve pri izvajanju samih del, kar pa ima med drugim za posledico povečanje stroškov in poznejšo vključitev teh obratov .v proizvodnjo. Doslej na Področju litijske občine še ni bilo zaslediti primera, da bi gospodarske organizacije združevale sredstva za potrebe investicijske izgradnje v gospodarstvu, točneje za potrebe ene od teh gospodarskih organizacij. Tako bi bilo mogoče pravočasno zagotoviti potrebna sredstva in potem tudi v predvidenem roku dogo-toviti dela. Med drugim pa bi bilo mogoče z vej sred- stvi tudi laže nastopati na raznih natečajih za dodeljevanje investicijskih sredstev ip. Sicer so v Litiji v zadnjih letih dosegli pomemben napredek in uspehe pri združevanju sredstev za potrebe negospodarskih investicij. Vendar pa ti doseženi uspehi še ne morejo biti porok, da bodo tudi pri investicijah za gospodarstvo — ki so ključnega značaja za nadaljnjo ekonomsko rast same občine — dosegli podobne uspehe. Letos kaj takega ni mogoče pričakovati. Prav pa bi bilo, da bi že letos začeli z akcijo, da bi na zasedanjih organov delavskega samoupravljanja in občinskega ljudskega odbora razpravljali o tem in začeli z združevanjem sredstev za potrebe gospodarstva v prihodnjem letu. (ma) NA OSEM C IČ ERO vira redno in večjo prodajo steklenih izdelkov na trg, predvsem na tuja tržišča. V radeški Papirnici pa se resno pripravljajo na obnovo tovarne. V kmetijstvu bo porast v višini 6,5 odstotka. Hrastniška podjetja bodo v letošnjem letu še bolj izkoristila svoje izvozne možnosti. Tako predvideva družbeni plan porast izvoza za 62 odstotkov. Lani so podjetja izvozila za 854 milijonov dinarjev, letos pa predvidevajo milijardo 383 milijonov dinarjev izvoza (b) pomembIen OBISK IN PRIZNANJE (ar) TRBOVLJE - Pred dnevi je bilo v Ljubljani širše posvetovanje 34 profesorjev, inženirjev in strokovnjakov iz vseh republik Jugoslavije, ki so se udeležili prvega posvetovanja o temi »Oplemenitenje premoga in predelava istega v Jugoslaviji". Po končanem posvetovanju v Ljubljani so se njegovi udeleženci odpeljali v Trbovlje. Obiskali so Strojno tovarno kot največjega proizvajalca rudarske opreme. V tovarni so si ogledali proizvodnjo. Vsi so izrekli pozitivno mišljenje in priznanje za delo na osvajanju rudarske mehanizacije v jugoslovanskih rudnikih. V skupnem razgovoru so prinesli tudi vrsto predlogov, ki jih bodo v STT s pridom izkoristili in jim bodo služili za delo v nadaljnji perspektivi. POSVETOVANJE O STATUTIH (b) Hrastnik — Včeraj popoldne je bilo pri občinskem ljudskem odboru Hrastnik posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij o izdelavi statutov delovnih organizacij v hrastniški občini Posvetovanje je organiziral občinski sindikalni svet. SPOROČENO na 80-191 TRBOVLJE V primerjavi z lanskim letom se bo letos povečala v trboveljski komuni vrednost izvoza za celih 45 odstotkov. Mimo delovnega kolektiva STT bo začel v letošnjem letu izvažati nekatere izdelke tudi kolektiv Tovarne pohištva. Po doslej sklenjenih pogodbah bo izvozil za 40 tisoč dolarjev raznih omar v sodelovanju s »Savinjo« iz Celja. HRASTNIK V tovarni kemičnih izdelkov bodo v letošnjem letu povečali proizvodnjo vrednostno od 1 milijarde 350 m;li ionov dinarjev na 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Letos bodo izvozili na inozemska tržišča z 250.000 dolarjev izdelkov. ZAGORJE Računajo, da bo letos »Gostinstvo« povečalo fakturirano realizacijo za 6,7 % oz. na skoro 337 milijonov dinarjev, turistično-gostinsko podjetja »Medijske toplice« za 65,9 % oz. na 35 milijonov dinarjev in obrat družbene prehrane Rudnika na 25 milijonov dinarjev. LITIJA Na področju občine bodo vložili v nadaljnjo izgradnjo sadovnjakov na Gabrski gori, Pečicah in Kresniškcm vrhu ter za dograditev ostalih objektov skoro 100 milijonov dinarjev. Predvsem bo treba letos dokončati nedograjene objekte in zasaditi pripravljene površine za sadovnjake. ŽE ZDAJ PRIPRAVE NA LETOVANJE (r) ZAGORJE — Občinski ljudski odbor v Zagorju ob Savi je že imenoval komisijo za letovanje, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za letovanje v novi sezoni. Ena izmed važnih nalog komisije bo tudi ta, da organizira po šolah mrežo poverjenikov, ki bi že zdaj začeli zbirati prispevke staršev za letovanja. Računajo, da bo teko letovalo mnogo več otrok, kee bodo starši lahko vplačali denar za kritje stroškov letova-. nja v več mesečnih obrokih. > OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC (b) Hrastnik — V januarju so se pričeli po vseh gospodarskih organizacijah in ustanovah občni zbori sindikalnih podružnic, na katerih' govorijo predvsem o dosedanjem delu. V zvezi z reorganizacijo sindikatov bodo sindikalne podružnice dale poudarek predvsem skrbi. za kadre in svojemu nadaljnjemu delu v dveletni mandatni dobi. Čudno ali ne Naj tovariši iz Podjetja za PTT promet Trbovlje (in verjetno tudi ostalih tovrstnih podjetij v Sloveniji) ne zamerijo, če bo tekla tokrat beseda o njihovem poslovanju. Ze večkrat je bilo slišati od naročnikov PTT uslug pripombe, da so računi za storitve (zdaj ko je vpeljana avtomatska telefonska centrala) precejšnji. Seveda pa tako pripovedovanje — brez potrebnih dokazov — nikakor ne more pomeniti že obtožnice na račun plačevanja PTT storitev. Pred dnevi pa smo se tudi v našem uredništvu sami prepričali e tem, kaj vse sc lahko dogodi pri plačevanju teh Storitev. 10. januarja smo namreč prejeli račun za PTT storitve v mesecu decembru 1962. Po tem računu naj bi imeli v decembru kar za 26.160 din krajevnih telefonskih pogovorov. Ker vpisujemo telefonske pogovore, smo bili ugotovili, da je nemogoče, da bi imeli toliko krajevnih telefonskih pogovorov. Zato smo račun zavrnili in 17. januarja prejeli nov račun, iz katerega je razvidno, da smo imeli v mesecu decembru samo za 8420 din krajevnih telefonskih pogovorov. Torej pomota v prvem računu! Ali ne bi bilo bolj primerno, če bi' tudi podjetja za PTT promet ob mesečnih obračunih zapisala stanje števca iz prejšnjega meseca in novo stanje števca, podobno kot to že vrsto let delajo podjetja za razdeljevanje električne energije in podjetja, ki preskrbujejo potrošnike z vodo. — Ob tem bi bile pomote po vsej verjetnosti minimalne ali pa celo izključene. To je Opekarna na Bregu, obrat Gradbenega podjetja »Litija«. V njej bodo letos izdelali 1,400.000 opečnih enot (lani le 500.000). 20 zaposlenih bo tako izdelalo vso opeko, ki jo bo potrebovalo podjetje pri gradnjah Začetni start Nad milijardo 700 milijonov investicij (ar) TRBOVLJE — Vkljub proizvodnje v Strojni tovarni nalog. Se več; nova reorga- precej povečanemu planu zn leto 1963 vlaga njen ko- nizacija v tovarni je sp rest i- lektiv vse napore, da že takoj la dejavnost in se ta vse bolj v začetku leta, v prvih me- približuje tržišču, s tem na- secih, ' zasigura s pravilno činom dela se bo namreč! usmeritvijo proizvodnih ka- kolektiv tovarne hitreje pri-pacitet redno izvrševanje bllževal in prilagajal potre-1 Medtem ko so lani vložile novanjska gradnja ter neka- ska dela za nadomestitev planskih nalog. Kljub pove- bam trga. Nekateri sicer ne-’ gospodarske organizacije v tere ostale predvidene grad- ostalih manjših notranjih del čanemu planu se delovna kako bolj postrani glodajo na1 trboveljski komuni v inve- nje). sticije približno milijardo Po predvidenih vsotah za Šesto milijonov din, se bodo letošnje gospodarske investi- letošnje investicije po prvih zbranih podatkih planov go- milijonov dinarjev. cije je vsekakor na prvem mestu delovni kolektiv Rui- sila ni povečala, ampak je reorganizacijo v podjetju, os*a!a na višini iz leta 1962. toda kolektiv kot celota ji Toda nova reorganizacija v sledi in ukrepom, ki naj za- v višini 31 milijonov din. J. S. PRIPOJITEV »•OBNOVI- podjetju je odkrila marsika- gotove normalno proizvodnjo! (b) RADEČE — S prvim ja- tere rezerve, ki se bodo dale Tako z zaupanjem že sedaj j spodarskih organizacij zviša- nika rjavega premoga Tr- nuarjem t. 1. so se Kovinske s pridom uporabiti pri izviše- uspešno izvršujejo vse zada-J le za nekaj manj kot dvesto bovlje-Hrastnik, ki bo vložil delavnice iz Radeč pripojile vanju letošnjih proizvodnih ne naloge. k novo ustanovljenemu ____________________________________ ' v odpiranja novih premogov- Kot poudarjajo občinski nih polj ter za pričetek grad- podjetju »Obnova- v tem forumi, je možno pričakova- nje nove separacije nad 866 kraju. Delovni kolektiv tega ti, da se bodo gospodarske milijonov din. Na drugem podjetja je svoj predlog utc- je kolektiv tovarne meljil s tem, da je bila že v investicije povečale realno mestu za največ 2,5 odstotka, ker temelje vse investicije na lastnih kreditnih zmogljivo- mentnega mlina ter za fil- IZ DELO V NIH KOLEKTIVOV cementa, ki bo vložil v na- načrtu novoustanovljenega kup in montažo novega c e- podjetja »Obnova- predvidena priključriev kovinskih delavnic. Občinski ljudrki sebno ko-misijo, ki je že pripravila del osnutka statuta- te. delovne organizacije. V zad-i njem času pa so imenovali] potrebne komisije za izdelavo, osnutkov statutov delovnih’ . Predsednik občinskega sin- organizacij tudi v Lesni in-' sprejeJ :sklep o pri- tkalnega sveta v Litiji, Mar- dustrijj Litija in Kresnički; poutvi kovinskih delavnic k ^ Arhnaver je takole pripo- industriji apna. »Obnovi-. vedoval o poteku akcije za POČITNIŠKA HIŠICA NA BLEDU Zraven tega tudi ugotavlja-izdeiavo osnutkov statutov mo, da v nekaterih drugih — t delovnih organizacij na pod- zlasti manjših — gospodar- j skih organizacijah sploh šei ročju litijske občine. (ar) Trbovlje — Da tudi le- »Akcija za izdelavo osnut- niso začeli z akcijo izdelave; m *».»Sitssrsrs tovan5e tudi na Gorenjskem, ne ne poteka najbolje, saj v sindikalni svet v Litiji žei okvirni podatki za negospo- lijonov din. Z začetkom ob- darske investicije (vsa sta- USPEL SEMINAR ZA ČLANE NOVJ3 SKUPŠČINE ralovanja novega mlina se bo občutno povečala tudi bo podjetje Elektro-Trbovlje nekaterih gospodarskih orga- imenoval posebno komisijo,! ret^^prcTizvodnja %enienta mi!TK> svoiih po*;tn!ških hišic nizacijah pri tem niso niti ki bo pomagala manjšim go-' “ ti CnlnoTr tt«*« CVilrt!rv! _ _ .. v .11 _ _ti 0r.olritvr ivvitritiioopi lom Tl ter ob istem številu zaposle- IT na začetku p0tU , (ma) TRBOVLJE — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Trbovlje je pripra- ... c vil v soboto v Medijskih to- "akup S dilo počitniško hišico na Bledu takšne vrste, kakor je v Nekaj nad 137 milijonov Selcah. nih tudi produktivnost. spodarskim organizacijam pri | zbiranju potrebnih fiodatke'’! din pa bo porabil delovni kolektiv Strojne tovarne za 3*5 novih krvodajalcev (G) Trbovlje — V minulem plicah enodnevni seminar za 1,em bodo zaključili tudi re- jctu 1e darovalo kri v trbo-člane skupščine Komunalne konstrukcijo to'va£n® ter veUski transfuzijski postaji skupnosti socialnega zavaro- I>rcdo uredili še štvo posvetilo svojo skrb tudi ostale hotelske prostore I^p Jugoslovanskim pionirskim kopa m bazen v Hotemezu je igr vendar prireditve niso vp^Mnih ^eah n^i- potekle v takem obecgu kot f? 76 nekaj- Prejšnje leto. Krivda jepred-krat opozorili da bi ga na- vsem v tem ker ^ menih za široko uporabo. V igrišče, na katerem bi ^ralo biti prireditve, še ni bilo urejeno. Zaključni nastop ob letu telesne vzgoje mladih so postavili na zaključek letošnjega šolskega leta. Pionirska organizacija je med letom zaključila igre pod geslom danes in jutri« v obliki aka- v Radečah je organiziralo med drugim še letovanje" otrok, ki se ga je udeležilo' 43 mladih Radečanov. Delovna organizacija rdečega križa in če jih ne bo, bo v domu le 6 do 8 postelj, če nam. bo pa kdo pomagal, bomo zgradili malo večji dom, tako da j« ...uj Velja omeniti, da pionirske odbor Rdečega križa »Moj kraj dečah v minulem ko te v dolini žge sonce, tu gori te pa prijetno ohladi. Zlasti prijetno je od takrat, ko je zgrajena dokaj lepa cesta od bloka K-4 do doma na Kleku. Ravno pri tej in ostalih ce- pa tudi vprašanje vzdrževanja cest, ker ni potrebnih sredstev.« Veter je zunaj bril, najin pogovor pa je neprekinjeno tekel v topli sobi. Pogovarjala sva se o tem in onem in bo tudi do 14 postelj. Letos demije, kjer so sodelovali gledališki in literarni krožek, pevski zbor cicibanov in pionirjev, mladi telovadci in stah se je tudi začel najin tovariš Forte je načel tudi pogovor, menim, pogovor s vprašanje Doma. predsednikom krajevne skup- »Naš dom je sedaj mrtev, nosti Klek, Andrejem Forte- V njem ni nič več gostilne, v s eni sobi je le klub, ki se je oz. že spomladi bomo začeli z gradnjo in verjetno se bodo, če se ne bo kje kaj zataknilo, že letes prvi člani ZB s Kleka zdravili, pravzaprav šli na okrevanje v naš dom v — se je v Ra-obdobju zavzel in uresničil vrsto humanitarnih akcij. Tako so člani tega odbora večkrat obdarili socialno ogrožene z darili in obiskali nekatere' uiAijcv, uuaui rauvctutj lil — učenci glasbene šole. Pionir- ^udo bolne na njihovih do-, ska zadruga je zasadila 36 movih. Pomembno nalogo so’ sadnih drevesc v svojem sa- s* za(*ali tudi v zvezi s pro- jem st. »No, s to cesto še kar nekam gre, toda potrebno bi bilo urediti nekaj hudournikov, ki v deževnih dneh nanosijo precej zemlje ter ostalega materiala nanjo. Potrebno bi bilo zgraditi nekaj kaskad takoj ob domu in nekaj pri Temovicu, pa bi bilo to vprašanje rešeno. Zal pa ni potrebnih sredstev. Drug problem in želja nas vseh Klečanov je že večletna: ureditev hudournika, ki zasipa glavno cesto pod Ojstrim vrhom pri Šetincu in Bergar-ju ter v Globušaku. Rečem lahko, da so naše želje večinoma sukajo okoli cest in hudournikov. Nujno bi bilo urediti tudi cesto Klek-Planin-ska vas-Knezdol. To bi bilo kar dg^-o razvil, toda kaže, da ga bomo morali kmalu zapreti, ker nimamo kurjave niti sredstev, da bi jo kupili. Pravzaprav se vsa naša dejavnost, kot tudi drugod, suše in je večinoma odvisna od denarja. In tu se tudi skoraj vse ustavi. Če ga ni, ga pač ni.« Res je, marsikaj se da narediti tudi brez denarja, toda ne vsega, in če ga ni, se ustavi delo in čaka na boljše čase. »Edino, kjer se nam še ni ustavilo, kljub temu, da nismo dobili doslej še od nikogar niti dinarja, je gradnja doma za bivše borce z našega terena v Dolenjskih toplicah. Doslej smo zbrali že ' - ® ■ 7. —kmiiu zoran ze 2clo potrebno zaradi spravlja- 61 m3 lesa, od tega ga je že mja lesa, vzdrževanja vodovo- razžaganega 41 kubičnih meda za prevoz kmetijskih pri- trov. Vsi prebivalci sodeluje-delkov na trg v dolino in tu- jo v tej veliki akciji, 'priča-di za razvoj turizma. Potreb- kujemo pa, da nam bodo po-no bi bilo tudi razširiti ce- magale tudi gospodarske or-Kto od Kleka do Torija proti ganizacije. Ker še doslej ni- Cebmovem, da bi lahko po smo dobili nobenih sredstev, Tovarna papirja v Radečah . 6 ft Zasavski tednik • št. 5 • 24. I. 1963 * na <_• vanje v nas saamn drevesc v svojem sa- * ^ui v /.vt-zi s piu- Dolenjskih toplicah.« dovnjaku in ga spomladi tudi st°voljnimi akcijami za oddajo krvi. Odboru se je pri- [ javilo preko 160 Radečanov. V tednu »Rdečega križa«,1 tednu boja proti tuberkulozi je odbor priredil več predavanj, razen tega pa je razširil akcijo za zbiranje sredstev za izgradnjo otroškega okrevališča na Debelem rtiču. Odbor je priredil v zimskih mesecih tudi vrsto tečajev »Nega bolnikov na domu« po okoliških vaseh, ki so lepo uspeli. Tudi skrb za redno delovanje mlečnih ku-" hinj v šolah je pokazala na koristnost obstoja teh kuhinj,-kljub pomanjkanju materialnih sredstev. a>> NOVA CESTA DRTIJA — KANDRŠE (r) ZAGORJE — V zadtnjenj! času so spet nadaljevali z detli pri urejanju ceste med Dr- -ti je in Kandršami. Da bi dela kar najbolje potekala, efSt občinska ljudska odboirS Domžale Jn Zagorje ob Savi? ki prispevata sredstva za S dela, imenovala poseben Tradbani odbor. ' V teh dneh je dovolj časa urejujmo gostinske zmogljivo-ka razmišljanje. O marsičem, v os tl v sami Litiji. Kdo ima V Litiji bi npr. občan lahko prav? Za zdaj je težko reči, razmišljal o turizmu, čeprav gaj nobeden od teh predlogov *daj pozimi pravzaprav ni ne temelji na podrobnejših pogojev na področju tamkajšnje občine za razvoj turizma. Toda, saj turizem ni samo stvar zime, saj »cvete« tudi ■pomladi, poleti in jeseni. ; Res je, da je doslej največja litijska turistična atrakcija tradicionalni Karneval, ki privablja na pustno nedeljo, proučitvah možnosti za posamezen turistični objekt, niti na izdelanem investicijskem programu in na predvidevanjih, kje dobiti za vsa ta dela potrebna sredstva, ki pa jih v sami Litiji ni. Ob vsem tem se kaže pro-ceišnia pomanjkljivost: ni iz-jteto za letom, staro in mlado delanega dolgoročnejšega na-V to mestece ob Savi. Tedaj £rta razvoja turizma in vseh je Karneval osrednje gibalo, ostalih panog gospodarstva, Sicer pa radi v Litiji o tur iz- ki so v tesni povezanosti s mu razpravljajo največkrat v turizmom. Ce bi bil tak načrt tvezi z novo Zasavsko cesto, izdelan, danes po vsej verjet-j Nova Zasavska cesta bo jjosti ne bi bilo treba raz-kmalu prebita. Menda ni ni- pravljati šele o tem, kje kak kogar, Jd v to ne bi veroval, objekt graditi, oziroma raz-In Litija bi lahko imela od pravljati celo o tem, katera treh zakuskah občin te ceste kar največjo korist, področja pridejo v poštev pri vključena tudi Litija), ki bo .seveda v turističnem oziru, razvoiu turizma na področju Nebova) najtehtnejše predlo-Mnogi poudarjajo nujnost, da litijske občine v zvezi z bili- ge. In že zdaj je treba začeti bi bila ta cesta čimprcj zgra- njo dograditvijo nove Zasav- pripravljati sredstva za inve-jena, da bi lahko turizem po- gke ceste. sticije. Zato bi bilo morda Marsikaj utegne biti v litij- umestno, da prod izdelavo ekem turizmu že zamujeno, programa zaenkrat ne Nova Zasavska cesta bo kmalu postala stvarnost. In turisti bodo potovali mimo Litije — če ne bodo do takrat Z železniške postaje v Zagor ju odpremijo vsak dan na desetine vagonov zagorskega pre. moga, apna iz Industrije gradbenega mate riala in izdelke nekaterih drugih zagorskih podjetij , pač pa bi jih nekje zbirali, da stvar vseh Litijanov. Kajti bi potem laže izvrševati de- dograditev nove Zasavske ce* tlej zaživel tudi v Litiji in postal pomembnejša panoga gospodarstva. Mnogi pa že razpravljajo tudi o tem, kaj bi kazalo storiti, da bi v Litijo in njeno bližnjo slikovito bi vlagati nikamor sredstva, Te naloge niso samo 6tvar Turističnega društva, kot nekateri menijo, pač pa tudi pristojnega sveta pri občinskem ljudskem odboru in samega občinskega ljudskega odbora litija, so pravzaprav ste predstavlja eno od redkih turizma na tem področju. Ne možnosti za obsežen razvoj bi bilo dobro,, če bi to priložnost »izpustili iz rok«. To si v Litiji ne želijo! Marijan LIPOVŠEK ; okolico privabili kar največ urejeni primerni turistični gostov. obiekti, s katerimi bi jih pri- O turizmu se zadnje čase vabljali. Same naravne lepo-kar dosti razpravlja. Toda te pomeni to premalo. Tudi marsikdo ob tem tudi ugotav- samo gostilna ni več dovolj, lja, da ne temelje vse te raz- Treba je namreč poskrbeti za prave na skrbnih proučitvah kar najboljše počutje turista, in analizah vseh posameznih in pri tem niso izvzeti spo-pogojev in možnosti za razvoj miiriki, pa razglednice in še turizma. Mnogi npr. govorijo: nekatere druge 6tvari. Morda preuredimo grad Ponovlče v tudi lov in ribolov. Morda še rekreacijsko središče, 6aJ bi kaj. Seveda tudi zabava! In bilo zato potrebno le nekaj morda še sodoben servis za milijonov dinarjev, in turi- pooravilo motornih vozil, zem bi začet v Ponovičah kar Samo ugotavljanje bo za »cveteti«. Drugi spet pravijo: litijski turizem premalo. Cim-preuredimo grad Bogenšperg. prej bi bilo treba izdelati poln tretji: zgradimo motel ati droben proučen program raz-pa kako večje središče ob voja turizma (zdi se, da pro-bregu Save, nekje v smeri od gram perspektivnega razvoja Litije proti Zasavju. Četrti turizma bivšega ljubljanskega 'vneto zagovarjajo predlog: okraja ,v katerem je mimo Vse več SVEA elementov iz Zagorja Delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja iz Zagorja ob Savi sodi med tiste delovne kolektive v občini in Zasavju, ki so v celoti izvršili za lansko leto postavljene planske naloge. Predvideni načrt realizacije je prekoračen za 1%, ob tem pa jc bilo proizvedeno 6.166 SVEA elementov (ati 23% več, kol je bilo predvideno s planom) in razžagano 6.060 kubičnih metrov lesa (oziroma 440 kubičnih metrov manj, kot je bilo predvideno, in sicer zaradi zastoja ha obratu v Zagorju zaradi EttMr 1 s ' dotrajanosti žagarskih 'naprav). Čeprav je kolektiv že na začetka lanskega leta poudarjal, da je plan realen in da temelji na maksimalnem izkoriščanju vseh zmogljivosti in rezerv, si je vseskozi prizadeval, da plan preseže. In to je tud| dosegel. Enakih misli so biti zaposleni tudi pri sprejemanju letošnjih planskih obveznosti, ko so sc bili odločili, da bodo izdelali 8.009 kosov SVEA elementov in razžagali 8.000 kubičnih metrov lesa ter s tem ustvarili skupaj 340 milijonov din realizacije, ati kar 21% več, kot lansko leto. Iz podatka, da število zaposlenih v podjetju letos »kor« ne bodo povečati, izhaja. da temeljijo letošnja predvidevanja predvsem na boljši organizaciji dela in na povečani produktivnosti, kazno pa je tudi, da je letošnji plan Lesno industrijskega podjetja Zagorje ob Savi postavljen v okvir maksimalnih realnih proizvodnih možnosti. Po že doslej sklenjenih pogodbah in po povpraševanju za izdelki iega zagorskega podjetja na tržišču jc mogoče sklepati, da ni bojazni, sredstva okrog 14 milijor rf din, se ta Investicija že zčaj odraža v dvigu produktivno* sti in v povečani proizvodnji. k čemer je priporno ;!« tudi boljša organizacija c'e* la. Ob prizadevanjih, da bf dosegli na žagarskih obra ih -kar največjo proizvodnjo, se v zagorskem Lesno industrj* skem podjetju pripravljajo na novogradnjo žagarskega obrata. Za to imajo že pri* pravljeno vso dokumenta d* jo, za novogradnjo bodo pa nameniti vsa razpoložljiva sredstva po zaključnem ra* čunu za leto 1962. Tudi letos bo Lesno indu« atrijsko podjetje iz Zagorja ob Savi izvažalo rezan les. Planska predvidevanja so ostala ista kot lani, ko so računali, da bodo izvozili 2.600 kubičnih metrov rezanega lesa, izvozili so ga pa Ic 1.C90 kubičnih mclrov. Izvoz ni bil dosežen med drugim tudi zato, ker so pričeli pripravljati les za izvoz šele ob koncu julija. Letos vse kaže,' da bedo izvoziti mnogo več, saj so že do IS. januarja izvozili 209 kubičnih metrov lesa. Predvidoma bo Jo letos zraven rezanega trsa jelovinc izvažati tudi bul o* rezan les. Letos naj bi g« da plana ne bi izpolnili. Res izvoziti 500 kubičnih nteirovj Zimska podoba Litij je sieer, da na žagarskih obratih (v Zagorju in na Jesenovem) ne bodo zabeležili bistvenega povečanja razreza lesa, največ zaradi pomanjkanja lesne mase v okolici, prevozi lesa iz oddaljenejših krajev pa sc ne teplačajo. Ker so lani v oba žagarska obrata vložiti za osnovna del tega so ga že v prvih januarskih dneh. Tako b« iz* voz iz Lesno industrijskega podjetja Zagorje o-b Savi dosegel vrednost predvidoma okrog 93.000 dolarjev. V mizarskem obratu tega podjetja letos povečujejo proizvodni načrt — v prt« (Nadaljevanje na 10. str.) Samo zamisli niso dovolj Različna in pisana so pota do poznanstva. Zato ni nič čudnega, če pravi trafikantka Gizela Vrtačnik, da pozna, ali pa da je znanka 6koraj vseh Trboveljčanov. »Trafikantka sem že 25 let. Nikoli mi ni bilo žal, da sem si izbrala ta poklic, toda vseeno si želim, da bi imela malo višje osebne prejemke in ne le 16.000 din ter 400 dinarjev za leta službovanja. Vseeno pa sem, kar. J.« »Prosim, ali imate »Moravo- in znamkice ter koleke?« je pretrgala pomenek nova stranka. Ko-maj jo je postregla, že so prišle nove in nove stranke. Ko je tudi zadnja stranka zapustila poslovalnico nasproti Knjigarne, je nadaljevala: »Da, pa sem kar nekam zadovoljna. Zlasti sedaj, ko delam en teden dopoldne, drugi pa popoldne, torej 6kupno osem ur, tako da lahko tudi doma opravim vsa gospodinjska dela. Največ prodamo cigaret, ln sicer »Morava- in »Zeta-, približno 60.000 kosov na dan, ob plačilnih dnevih pa veliko več. Prav tako prodamo tudi precej šolskih potrebščin, čeDrav je blizu knjigarna. Mesečno pa prodamo tudi okoli 600 do 700 izvodov dnevnega, tedenskega in ostalega časopisja ter raznih revij in romanov. Jasno je, da so tako naše stalne kot tudi vso ostale občasne stranke za- dovoljne prav tako kot mi s tem, da sedaj nimamo več po trafikah in tudi v naši trafiki samo tobačnih izdelkov, teihveč tudi nekatere ostale vsakdanje potrebščine, kot: vezalke za čevlje, mila za britje, filme, zvezke, nalivna in kemična peresa ter ostale šolske potrebščine. Dobro je tudi to, da je ta poslovalnica preurejena, saj imamo lahko vedno dovolj zaloge in stranke ne 6toje več pred vrati kot prej, temveč v sami poslovalnici, tako da lahko, kadar je čas, tudi malo pokramljamo.« Mislil sem jo povprašati še o tem in onem, toda nove stranke so prihajale. j« na vasi gledali filme bodo na Dobovcu, Kleku, Partizanskem vrhu in y Čečah, pa tudi v klubih v Trbovljah, (ar) TRBOVLJE - Na po- vec, Čeče, Klek, Partizanski kot npr. na Dobrni, v Svo-dročju trboveljske komune Vrh, kjer nimajo še takih Zasavje in Svobodi Tiz- delujejo kar trije kinemato- možnosti kot prebivalci v ^Ije II. grafi, katerih programska po- dolini Da bi se tudi ljudem l- ,6pl?sn° UStreza M vasi v večji meri nudila P^^lj poskušal okusu gledalcev. Res je pa._________v____ _____na kratko obrazložiti vsebino okamera je zabeležila - v . i •• v* " » - »■» * 5 * da še nismo prišli tako dateč, ‘n da bi gledalci razumeli, da je fP°™avanJe umetnosti filma, sovjetski ali jugoslovanski DcIavska univerza v Tr- predvajanju filmov film prav tako dober kot bov,jah kupila ozkotračni minimalno vstopnino, ameriški in drugi. kinoprojektor »Iskra-. V Trbovljah je torej kino- Program s to aparaturo matografov dovolj, drugače predvideva predvajanje celo-je pa za vasi, kot eo Dobo- večernih umetniških filmov vzgoje in filma. Da bi se vsaj delno krili zadevni stroški, bodo pri uvedli NESREČA V TRAFOPOSTAJI Medobčinski sklad ,a premiranje mleka (k) Trbovlje - y soboto, 19. januarja, je pri obratni nezgodi v trafopostaji »Elektro-Trbovlje« izgubil življenje 45-letni električni navijalec ter oče dveh otrok Ervin Medvešek iz Trbovelj, stanujoč ▼ Dom in vrtu 25. Ponesrečenec je v celici menjal tokovnike. ,■i,° vselilo premalo, <*» ’ *»il0 mogoče z njimi P9*9 ‘ v,o potrebe šolstva. N* fkalrr|h šolah sicer . Pravilnike cljc šol, ker je bilo denarja kategorizaciji delovnih mest, dovolj le za osebne dohodke. opravljenih urah, oddelkih in številu učencev, potrebovali letos 137 milijonov din za potrebe osnovnih šol; za potrebe Glasbene šole, , .. , vzgojno-varslvenc ustanove, ‘u* U ,‘, 1* r pr°’ Delavske univerze in za Za- računski prispevek. Ob vsem Lansko leto je litijski občinski ljudski odbor namenil za šolstvo kar največ možnih .sredstev, upoštevaje Revija godb na pihala Ob 60-letnici obstoj‘a in delovanja Delavske godbe v Trbovljah bo v nedeljo popoldan ob 17. uri revija godb na pihala. Nastopilo bo sedem godb iz Slovenije. Ob jubileju so godbeniki izdali tudi publikacijo, ki prikazuje nastanek in razvoj godbe ter njene uspehe, dosežene na številnih revijah. UREDITEV TOSTAJALISCA (b) Radeče — Zaradi vedno bolj gostega avtobusnega prometa se v Radečah iz dneva v dan pojavlja vprašanje ureditve postajališča. Dosedanja postaja je na prostem in na križišču, kar 6e-veda tudi ne ustreza prometnim predpisom. Razen tega Radečani pogrešajo tudi omarice, kjer bi bili vozni redi avtobusnih, prog, ki imajo postanek v Radečah in pa parkirni prostor. ŽABJI BAL (b) Vrhovo — V Vrhovem pri Radečah bodo pripravili v zgodnji spomladi tradicionalni žabji bal, ki gp prirejajo ob pričetku sezone lova na žabe. Kot je znano, veljajo žabji kraki v Vrhovem za priznano specialiteto. POŠTNI PREDAL 82 savski zavod za prosvetno VESELO PUSTOVANJE delitvi ***« (Ki - m,- ‘r dl ^treba" spremeniti P«la«oško službo pa še na- (ma) ZAGORJE — Od No- mleko vega leta velja mogrede * niso ousioick unnvc sreusi zagotavlja 1 nagrajc- mod okrajem in občinami vendar ha, da je treba spremeniti odstotek delitve sredstev V daljnjih Mi,5 milijona din. Skupaj bo torej treba zbrali 153,5 milijonov din oz. 50% j. - >». j. jaiflsh -o..,, M, p.,,.,.E-teaM r? z» Polletni uspehi na šoli Ivana Cankarja liter mleka 60'dinarjev.8 Otv «- “ U?.°d' 'Omskom ln večernem času; nikjer ni* *Prav sredstev no vplival tudi na odkup pred Novim letom pa jc bilo tako obči"**! ?k,ad 7a Sl)]_ Litijl jo ob Savi ie Mnreiel m oka\, V, ča6U Jc dopoldan skoro nemogoče stvo n| ^llli sredstva bodo jc oo savi jo sprejel sklep namreč mleka v vseh proda- dobiti mleko o zvišanju cene mleka od 54 činski ljudski odbor Zagor- šolam na . srcost pe metov, da bi popravil oceni, je vprašal učitelja. T» .J« odgovoril nekako takole: • Seveda ; *e oceni pop«-«' " In To«** ‘' « še bolj vneto učil. Pozabil Je na Igro, na druSčin« ’ "• Vse, kar bi ga utegnilo motiti pri učenju. Kar hl»L min‘'vall dnevi. In napočil jc zadnji dan pred rodov«9 Konferenco. V rltTTrfji L*,**e* učllelj. Tega dne sploh ni Izpraševal. Tonek Je. " M‘ Jc bližal konec učne ure, pričakoval, da bo vl>r®'.i| 0 spoznal, da bo vsak hip zazvonilo, sc Je ojun**9 . n,‘kum boječe vprašal: »Tovori" nic boste vprašali? Zadnjič sle ml to obljubili!- is Toda ••HI Je bil z odgovorom dokaj skop: »Ne, ( ij.,1'. *><,ni (e vprašal. V redovalnico scin tl ic zapis«! 11 nl pečni enojkJ. Razredu se zahvali,« Tonek ^ v**1'! najraje sam in nekje daleč. Da bi lahko dobre * o tem. zakaj se Ima zahvalili razredu, da Ima dv^ij. ,A|I je bil on kriv, da mu je razred hotel o PMM<; \° n. /M ,i In da bi dodobra razmislil tud| za nos«. RRBB&RIEE.JIIDJ TO! Učitelju. * b,l »Potegnil za nm. Kako *n kako hitro včasih storimo nekaj, kar nc ,°of ‘»oli Več popraviti. Kako majhni smo takrat v «*** »»Jmlajših. so upoštevane potrebe po vestlcijsliih sredstvih za gradnjo in popravilo šol ter za stanovanja učiteljev, niti ne odplačilo 15 milijonov din posojila, ki jc bilo najeto za kritje izdatkov sklada za financiranje šolstva. Letos bo treba na vsak način nadaljevati z gradnjo šolo v Šmartnem. Za vsaj delno usposobitev šole za pouk bo potrebno 37 milijonov din. Lani Jc bilo za zavarovanje šole prisl vremenskimi neprlllkami porabljeno 13 milijonov din, od tega 3 milijon din Iz prispevkov kolektivov In samoprispevka občanov. Nemogoče razmere zaradi pomanjkanja prostorov za šolo v Šmartnem že vplivajo na zdravstveno stanje otrok ln učne uspehe. Kako zagotoviti sredstva, to jc zdaj osrednje vprašanje! M. L. NOVA PREMIERA ZAGORSKIH GLEDALIŠČNIKOV (ma) ZAGORJE — Dramska skupina DPD Svoboda Zagorje bo jutri, v petek 25. januarja, ob 19.30 uprizorila v Delavskem domu v Zagorju komedijo »Cvetje hvaležno odklanjam-. (Barrman, Moore, Torrvšc). Delo Je zrežiral Alojz Kukec, predstava to pa za abonma in izven. (b) Radeče — Radečani se zdaj marljivo pripravljajo na tradicionalno pustovanje. Za zdaj so sila skrivnostni, ker želijo,' ko: pravijo, pripraviti presenečenje. Z lanskoletnimi pustnimi nas-topl so uspešno gostovali tudi v Celju in okoliških krajih. Radečani tudi žele, da bi njihovo pustovanje dobilo čim večji oljpeg in posebnost. SPET IGRA NA PROSTEM Dramska sekcija Svobode v Radečah je za letošnjo sezono pripravila uprizoritev »Kukavičje gnezdo« v režiji Janeza Pešca. Radoški igralci pa bodo letošnje leto ponovno nastopili na prostem, kot so pred leti, ko so z uspehom prikazali za domom »Partizana« »Miklovo Zalo«, »Rokovnjače«, »Mlinarjevega Janeza« ln druge, I.ITIJANI SO GOSTOVALI V VELENJU (P. O.) VELENJE — Dramska skupina DPD Svobode Litija je v nedeljo gostovala v Velenju. V Kulturnem domu je nastopila z Gobčcvo opereto »Hmeljaka princesa«. Dopoldne so si pa gostje iz Litije ogledali Velenje. REŠEVALCEM KRIŽANK Uredništvo sc jc odločilo za objavo nagradnih križank. Pošiljajte rešitve križank najkasneje do ponedeljka do 12. ure na naš naslov. Eden od reševalcev bo dobil vsak teden lepo knjižno nagrado. NEPRIMEREN ODNOS USLUŽBENCA DO POTNIKOV Tovariš urednik! V četrtek, 10. januarja, se je peljalo z avtobusom SAP-Turist, ki vozi na progi Zagorje — Trata okrog 40 potnikovl večina teh je bilo rudarjev, ki so se vračali s popoldanskega dela v zagorskem rudniku. Večer je bil hladen in vsi potniki so si želeli biti čimprej doma. Na poti pa se je avtobus pokvaril. Vsi potniki so morali izstopiti Šofer in sprevodnik sta rekla potnikom, da gresta poklicat šoferja, ki stanuje le pet minut od kraja, k er se je zgodila nesreča, da bi on pel al potnike natrei. Šofer in sprevodnik sta se kmalu vrnila in povedala premraženim potnikom, da drugi šqfer noče peljati, n:ti noče dati ki uče avtobusa, da bi avtobus pelal šofei, ki se mu je pokvarilo vozilo. Čaka oči potn ki so se napotili k bliinii hiši, kjer stanuje šofer, da bi le-ta množico ljudi, ki ie vsa premražena čakala, odpeljal naprej. Šofer je res prišel iz hiše, vendar se je Začel takoj prepirati s potniki. Med tem se je nekdo spomnil, da je morda pod Trojanami avtobus, ki zaradi zametov ni mogel prepeljati rudarjev do Vranskega. Z mopedom st je odpravil do šoferja Korla, ki je takoj vstal in šel v pomoč. Potniki so izrekli mnrsi-kako krepko na račun šoferja SAP-Turista, ki ni hotel pomagati drugemu šoferju, ko se mu je pokvaril avto, kar bi pa pravzaprav kot človek in uslužbenec istega podjetja moral storiti. Ob tem so potniki tudi povedali, da so imeli vožnjo plačano do doma in da je avto pač last podjetja, skupnosti in ne last posameznika, da bi si kaj takega lahko privoščil. Upamo, da vodstvo poslovalnice SAP-Turist v Zagorju j početjem omenjenega šoferja ne soglaša 'n da bo v »Zasavskem tedniku• objavilo, kaj je storilo, da bi se v prihodnje kaj takega več ne primerilo! Prizadeti potniki KDAJ MOST V KRESNICAH* Tovariš urednik! 2e na več sestankih smo razpravljali o težavah, ki nastajajo zaradi tega, ker ni mostu čez Savo v Kresnicah. O tem smo razpravljali tudi na zadnji letni konferenci organizacije SZDL v Hotiču. Tam nam je predstavnik občinskega odbora SZDL Litija rekel, da je izgradnja mostu čez Savo v Kresicah stvar Kresniške in- dustrije apna in da se naj zato v prihodnje obračamo z željami in hotenji kar na to podjetje. Ker ne vem, če je res takr% bi rad pojasnilo. Najraje pa bi, da bi bil most kar najhitreje dograjen. Z. Č., Litija TRGOVSKI PAVILJON V SP. HRASTNIK Tovariš urednik! Ze večkrat smo se prebivalci Spodnjega Hrastnika vprašali, kako je z ureditvijo trgovskih prostorov v našem koncu mesta, pa se stvar menda še ni premaknila nikamor naprej, čeprav tu stanuje vedno več prebivalcev, posebno steklarjev. Razen tega pa prihajajo nakupovat v trgovine in na tržnico tudi go-spodine iz bližnjih vasi. Prav tako ne moremo pri velikem navalu, predvsem ob plačilnih dneh, zahtevati kaj več higiene v nekaterih lokalih. Zdi se mi, da bi bilo prav, da se glede prodajne mreže nekaj ukrene. M. S. Hrastnik Pri občinskem ljudskem odboru smo 6« pozanimali, kako je z ureditvijo trgovskega paviljona v Spodnjem Hrastniku. Potrebe po tem objektu so več kot jasne. O tem so razpravljali tako na zborih volivcev kot na eni izmed sej občinskega ljudskega odbora Hrastnik, ko je bilo govora o prioriteti gradenj objektov družbenega standarda za letošnje leto. Med nje spada tudi gradnja trgovskega paviljona za Sp. Hrastnik. Načrti za ta objekt so že v zaključni fazi, pripravlja pa se tudi tehnična dokumentacija. Potrebno bo še urediti z urbanisti vprašanje lokacije, nakar bodo takoj pričeli z gradnjo. ŠE SO POŠTENI LJUDJE! Tovariš urednik! V soboto bo poteklo štirinajst dni, ko sem na pošti v Zagorju kupovala znamke. Ob tem sem pozabila na posti denarnico. S pošte sem šla v mesnico, tam sem pa opazila, da nimam denarnice, nc v torbici in ne v žepu. Šla sem nazaj na pošto, spotoma sem pa mislila, da verjetno denarnice ne bom dobila več nazaj. Imela pa sem srečo. Denarnico je našla neka ženska, mislim, da je kurirka na rudniku. Ta jo je izročila poštni uslužbenki. In pri njej sem ° se„miaa,r 23 upravitelje pa ni popopolnoma uspel za- f?«™* Sol ut razrednike radi objektivnih in subjektiv- 7' m 8: razredov o poklicnem stih vzrokov. Prav tako w la- « Semf' ai izvedli tudi »Anketo o po- nar,]CI ?°1' 1f^.fe?ruarja ,v klicnih željah mladine«, s ka- Medijskih toplicah«, petero so zajeli 311 učenk in Pravdo zavodi za zaposlo-ki so dokončali vanl° 2 imenom, da pro- Tovornemu vlaku, namenjenemu v Zalog, se je pripetila nesreča, In vlak je obstal prav v Litiji. Lltljani so morali tudi tega dne pod zapornicami in skozi vlak na eno in drug® stran. Kaj vse bi se lahko zgodilo. Zadnji čas je, da se nekaj stori. Varnost občanov Zagorja ob Savi, bi morala biti vsekakor na prvem mestu. Poskrbimo torej za varnost, morda z ureditvijo ----- ------ prehoda za pešce nad tiri Vse več SVEA elementov iz Zagorja so učencev, (Nadaljevanje s 7. strani) li. Prav tako imajo zagotov- hlodovine, po kateri je uaj-merjavl z lanskim letom — ijeno prodajo proizvodnje več povpraševanja. Žagarska kar za 54*/». To predvsem na mizarskega obrata — t. j. osnovno šolsko obveznost. svctne, fela,^e tolJ efMmiajo račun preusmeritve proiz- SVEA elementov, ki jih je Ugotovitve ankete eo bile pre- s. P0™«1*11, umerjanjem vodnje pri SVEA elementih, na trgu še premalo, saj s« penetljive, saj ec je izkazalo, mladmo, kar Jim bo^nodvora- Uo sedaj so prt proizvodnji se r zadnjem času močno elementov uporabljali uveljavili, tako na Ravnah, ** vda tarr^^t^kofd^ vsakotfa^n^n totekenfšeh? *** v Mariboru, na Jesenicah. Bledu in v Ljubljani. proizvodnja bo pa predvid®" ma v januarju nekoliko manjša tudi zavoljo teg*> ker je žagarski obrat Jese" novo v generalnem popravila. Sicer pa: v Lesno indd" «» *a okvirne konstrukcije te- kov končalo šolske obveznosti doslej se je mnogokje žara- sonlt, zdaj pa prehajajo iz-« nitjih razredih, torej niso številnih problemov posve- ključno na porabo »ivokar dokončali obveznega osemlet- ca^° ,P°fcIlcnenra usmerjanju plošč« oz. furnirnih iverie. nega šolanja. To dokazuje, mla<*ine PremaI<> pozornosti. Na ta način bodo sicer zvi- srioS ’ss: « vm »vodajalc«. s rr svojih otrok, saj je šlo v ve- (G) Trbovlje - Komisija za delkov »stala ista. To bo čini primerov za učence, ki krvodajalstvo pri občinskem med drugim omogočila tudi po šolskem, času niso bili odboru Rdečega kriza je v uvedba nekaj novih strojev obremenjeni z nobenimi do- letošnjem letu naslovila na v Proizvodni proces v tem mačimi deli. Po anketi se je vse gospodarske organizacije »bratu. Lahko bi pa bistve- odločilo 144 učencev za vklju- poslanico za pridobitev novih nt> Povečali proizvodnjo fi- ffitev v uk, 168 za nadaljnje krvodajalcev. Predvidoma naj na,nih izdelkov — vsaj za _ ______ šolanje, 28 za zaposlitev, hi letošnje teto oddalo kri 100% — če bi ime« na voljo ni zasavslUh komun so‘se tudi rcdnc“skupno"ti‘, *jf*bf l»>icg eden se pa ni odločil ne za preko 750 krvodajalcev. Mod « ,“k»i prostorov. V pod- učenci 7. in 8. razredov se- mladinskih organizacij na*8" eno ne za drugo. podjetji, ki so poslala potr- ***» s® raeunaU, da se bodo znanjall „ osnutku zvezne lah spodbujale učence k ra*' Ob vsem tem šepa poraja dilni odgovor je tudi rudnik zc ’am lahk» PrescUli v ustave Na enem femCfl po. pravam Zavod podčrlaV», še neko vprašanje: če pri- Trbovlje - Hrastnik. Tu so «fost°rf’ ki jih zaseda po- svetovanj, ki jih je pripra- tudi to, da se ne sme pr«1' merjamo poklicne želje mla- na seji upravnega odbora šivalnica SAP-Turist, ven- ^-ii Zavod za prosvetno pc- časno prehajati iz danega; dinc s potrebami gospodarskih skleniU, da bodo izvršili hu- dar s Preselitvijo še zdaj ni dagoško službo Trbovlje, je okolja, ker so potrebni jas»> j ™ 0 maf1° akcijo v številu, kot je bilo domenjen*, da je po- pojmi in predstave, ker ie | vKijuotve v tik ali šole, to predvidela komisija za S prodajo izdelkov Lesno trebno eelotno snov pril a go- drugače snov zelo slabo i krvodajalstvo. Krvodajalci industrijskega podjetja Za- diti tako, da bo učencem čim roma mehanično pridobijo®* ' morale bodo na dan oddaje krvi do- gorje ob Savi letos ne bo te- laže dojemljiva. Izvajanje In ni trajna oziroma je «<*"' same bili tudi plačan enodnevni ž.av, saj imajo prodan že ves tega načrta je bito v giav- eu abstraktna. Nekaj težav je trenutno le strijskem podjetju v Žago*' s proizvodnjo na žagarskih ju ob Savi so že zdaj krep-obratih, ker kmetijske za- ko zgrabili za delo. Predvi-druge v tem vremenu ne dene planske naloge v celo-morejo dobavljati bukove ti izpolnjujejo. (ma) Razprave o osnutka ustave po šolah v Zasavju Prav tako kot ostali obča- bili organizatorji razprav ra*' kam z mladino? Jasno je, da bi tu precej pomagati tudi Šole, ki bi morale učence viš- dopust. les, ki ga bodo "etos razžaga- nem razdeljeno na razlago, razpravo ter individualni študij. Ze v začetku razprav so nastale po nekaterih šolah določene težave, saj so predavatelji ugotovili, da so SKAZA V REPUBLIŠKI REPREZENTANCI LJUBLJANA — V soboto; in nedeljo so bile v študiji telovadnici izbirne teki®0. učenci zelo aktivni pri prvem * V : delu, medtem ko se je pone- telovadcev, ki — ; kod zataknilo tam, kjer so želeli učitelji razvijati do nastopili 28. januarja n® 1 turnirju republik. upravljanja v organizacijah. gospodarskih T. 2*eorsW °b«nf se wlr*jno širi. Novi stanovanjski bloki So ul£Ice privatnih graditeljev mu dajejo vedno nov vit^ lovadci, ki so nastopili na birnih tekmovanjih, je zan®' sljivo osvojil prvo mesto Cc* _ Podčrtana je pa ludi po- rar. Na drugo mesto se j« Pa I treba, da mora biti izhodi- uvrstil, in si tako zagoto _ ! •Šče za razvijanje pojma udeležbo na turnirju roP11' delavskega samoupravljanja bilk, s 54,10 točkami tudi Zaiti zakonitosti družbenega šavčam Skaza iz Hrastnika, upravljanja ter družbenih Na posameznih orodjih J° odnosov učenčevo najožje dobil naslednjo ocene: P*^ okolje tor organizacija na skok 9,30, bradlja 9,20, krog' šoli in šolski odbori. Potreb- 9,10, parter 8,30, konj * T0~ no bi prav tako bito, da bi čaji 9,20, drog 9,00. ■ : V- HHi Gradimo elektrarne na zagotovljeni surovinski bazi V zadnjem času je bilo precej razprav in razgovorov o potrebi gradenj novih elektrarn v Slo-vejdji, med katerimi je bilo govora tudi o gradnji n°ve, moderne Termoelektrarne Trbovlje II. Za vsako gradnjo so potrebne utemeljitve in dokazi, ki govore v prid te ali one gradnje. Razlogi, ki govore v prid gradnje trboveljske termoelektrarne II, so predvsem zadostne zaloge premoga, ki ga je v revirjih za najmanj 80 let, nadalje zastarele naprave v sedanji termoelektrarni Trbovlje, predvsem pa vedno večje potrebe našega gospodarstva po električni energiji. SEDANJA termoelektrarna Trbovlje Do leta 1956 je bila Elektrarna Trbovlje največja ter-i jooelektrama v naši državi, i Njena instalirana moč znaša 36,5 MW. Zgrajena je bila v lotu 1915 z namenom, da bi pskrbovala rudnike in ostalo industrijo z električno energiji. Ze v letih 1937/1938 je bila ta elektrarna preurejena in montiran je bil v njej Prvi kotel za kurjenje s premogovim prahom, ki so ga do tedaj smatrali za odpadni Premog in 'se je premogov Prah odpravljal v Savo z v°do za pranje premoga na rudniški separaciji. V letu 1956 se je povečala instalirala moč elektrarne Trbovlje ,na 56,5 MW, kar je bila tudi dokončna maksimalna možnost povečave kapacitet v obstoječem objektu glede na sedanje parametre pare, kakor tudi glede na lokacijo, kjer se je leta 1915 elektrarna zgradila. Dosedanji kotli in naprave v sedanji termoelektrarni pa so zelo zastarele, pa naj bo to kotel Borsig 60 t/h, ki je bil zgrajen leta 1938 in bi ga bilo treba zamenjati z nekoliko večjim, vendar bi to bilo samo začasno, s čimer bi se samo nekoliko izboljšala ekonomika obratovanja elektrarne, ne bil bi pa še zdaleč dosežen izkoristek sodobnih elektrarn z večjimi enotami. Tudi kotel Borsig 100 t/h, ki ima nekoliko boljši izkoristek kot kotel 60 t/h, bo do tistega časa, ko bo aktualna izgradnja termoelek- trarne II, že zelo zastarel. Po vseh znamenjih sodeč bo leta 1968 verjetno za obratovanje v obstoječi elektrarni aktualen le še kotel Pauker 125 t/h, ki je začel obratovati leta 1955. Ker ima ta kotel znatno boljši izkoristek kot kotel Borsig, se bo za obratovanje tega kotla uporabilo letno le okrog 100.000 ton premoga. Brez izgradnje nove termoelektrarne pa bi postalo zelo problematično plasiranje drobnih vrst premoga iz rudnikov v zasavskem bazenu. Zaradi vedno večje potrebe po električni energiji ter izkoriščanja vseh rezerv zmogljivosti, ker bodo investicijska vlaganja zmanjšana, bo z nujnim deležem termo-energije v celokupni proizvodnji električne energije potrebno povečanje in modernizacija že obstoječih termoelektrarn, ki imajo zadostno surovinsko bazo v neposredni bližini. Splošno je znano, da je potrebno za proizvodnjo električne energije uporabiti predvsem odpadne vrste premoga in manjvredni premog, kar še bolj potrjuje dejstvo, da je v zasavskem bazenu potrebno zgraditi novo termoelektrarno. ZASAVSKI RUDNIKI KOT POTENCIALNA SUROVINSKA BAZA . TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE Prav posebna značilnost, ki govori v prid gradnje nove termoelektrarne Trbovlje II, je gotovo zadostna količina surovinske baze v revirjih. Izredno važno je, da bodo rudniki prav s tem popolneje izkoristili razpoložljive količine premoga, predvsem pa aavska dolina, kjer naj bi bila zgrajena nova Termoelektrarna Trbovlje 17 manj vredni premog, katere* ga pridobivanje je bilo do sedaj ekonomsko manj ugod-no. Pri dosedanji eksploata* ciji jam rudnikov v Zasavju so ostajale ogromne množine manjvrednega premoga, zato ker je tržišče zahtevalo le kvaliteten premog. Z izkori-« ščenjem vrst premoga slab* še kvalitete, ki so do sedaj ostajale v jamah, je treba čimprej pričeti, dokler je to še mogoče, namreč dokler še obstajajo rovi za tako eksploatacijo in praktično niso potrebne nikakc investicije. Tudi to je eden izmed močnih argumentov, ki govori v prid gradnje nove termoelektrarne Trbovlje II. Po vsestranskih analizah! proučevanju in ugotavljanja premogovnih zalog so ua razpolago rezultati, ki govore, da je v Zasavju premoga še za najmanj osemdeset let. Zraven kvalitetnega premoga, ki se je do sedaj izkoriščal, pa so v jamah še znatne zaloge manj vrednega premoga s kalorično vrednostjo nad 2500 cal/kg (torej enake vrednosti kot velenjski lignit). Ta premog je mož* no eksploatirati in po ustrez* ni ceni dostaviti termoelek* Irarni, tako da bi njena ekonomičnost ne zaostajala za drugimi termoelektrarnami. Študije na obeh rudnikih! v Trbovljah — Hrastniku In v Zagorju, so pokazale, da razpolagata oba rudnika s 100 milijoni 228.000 'tonami premoga kategorije A, B ih C, torej dokončno ugotovljenih rezerv, pri tem pa niso upoštevane zaloge C2 ali domnevne rezerve, ki znašajo tudi okrog 100 milijonov ton* kakor tudi ne rezerve škrilja* stega premoga. Znatne so pa rezerve Skriljastega premoga,' ki ga doslej zaradi slabšo kakovosti niso ekspioaUrali! •>*- . ■ (Nadaljevanje na IZ. str.) Ji Gradnja nove termoelektrarne (Nadaljevale z 11. strani) niti ga niso prištevali raed premogovne rezerve. Pri računanih eksploatacij-ekih izgubah in pri letni produkciji obeh rudnikov v Tišini 510.009 ton te vrste premoga zadoščajo te zaloge za obratovanje oziroma za oskrbo TE Trbovlje za doi^okoli osemdeset let. Surovinska baza premoga v zasavskih revirjih zajema tudi rezerve skriljastega premoga kot rezultat novih raziskav in novih izračunov. Uradni atesti rudnikov datirajo iz leta 1960 in v celoti soglašajo z novimi izračuni. Proizvodne kapacitete zasavskih rudnikov bodo znašale po predvidevanju na obeh rudnikih v letu 1965 tele množine: Rudnik Trbovlje - Hrastnik L389.9S9 ion. Rudnik Zagorje pa 1,040 090 t, kar da skupno 8,426.000 ton premoga. Ta pa ni všteta proizvodnja oz. pridobivanje skrilja-ve ga premoga, ki se lahko začne eksploatirati v zelo kratkem časa, če je na razpolago stalni potrošnik, v tem primeru nova TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE II. Redna proizvodnja na Rudniku Trbovlje — Hrastnik bo ostala enaka sedanji, medtem ko se bo na Rudniku Zagorje predvideno povečala ca cca 300.000 ton, kar bo rezultat vlaganj v rekonstrukcijo proizvajalnih sredstev. Kot že rečeno, bi proizvodnja škriijavega premoga znašala 319.000 ton letno, katero množino bi oba rudnika lahko izdobavila Termoelektrarni II. Za to dodatno pridobivanje premoga so potrebna le minimalna sredstva, še več: pridobivanje škriljaslega premoga jc tehnično kot ekonomsko nujno povezano z »redno« proizvodnjo kvalitetnejših vrst premoga, se pravi skril jasli premog se doslej ni pridobival, ampak puščal v jami, poslej bi se pa odi *-paval, kakor sc odkopavajo kvalitetne vrste premoga. S tem načinom lahko zasavski rudniki v celoti izkoriščajo obstoječa proizvajalna sredstva in si z minimalnim vlaganjem sredstev zagotove navedeno, večjo proizvodnjo. Pridobivanje skril,iastega premoga je poceni, če se odkopava istočasno s kvalitetnimi vrstami premoga, če bi se pa Ktkopna polja zaprla, prido-»ivapje škriljaslega premoga na samostojen način ekonomiko ne bi bilo več utemeljeno. Nasprotno pa iz narodno-tospodarskega stališča ni »mestno puščati Jc manj-■"redne vrste premoga neiz-toriščene, posebno če je zanj »otrošnik v neposredni bližini, t tem primeru nova ter-noelcktrarna t Trbovljah. RAZPOLOŽLJIVE KOLIČINE PREMOGA ZA TE TRBOVLJE Dosedanje ugotovitve so pokazale, da zasavski rudniki lahko izdobavijo letno trboveljski termoelektrarni preko 1,100.000 ton raznih odpadnih premogov, od katerih odpade ca. 700 tisoč ton na kvalitetno slabši premog, ki je doslej ostajal neizkoriščen v jamah, je pa dosegljiv in njegovo pridobivanje ne sta-'ne več kot samo odkopavanje in pa njegovi odvozni stroški. Ta manj vredni premog bi bil na razpolago novi Termoelektrarni Trbovlje II, ki bo locirana zraven sedanje, torej v neposredni bližini rudniške separacije, kar je v zvezi z minimalnimi transportnimi stroški za premog. Doslej se ti dve vrsti premoga nista pridobivali oziroma komercialno sploh nista bili interesantni. Ti dve vrsti premoga sta torej znatno slabše kvalitete in sta glede na železniške prevozne tarife ekonomsko uporabni predvsem v neposredni bližini rudnikov. Z realizacijo projekta, namreč s povečanjem proizvodnih kapacitet v Termoelektrarni Trbovlje II, bi omenjeni' dve vrsti premoga dobili svojo uporabno vrednost pri sedanjih prodajnih cenah premoga. S tem bi tudi premog slabše vnste dobil svoj gospodarski pomen, tako za proizvajalca kot za potrošnika, torej za našo celotno družbeno skupnost. Termoelektrarna Trbovlje je bila do sedaj 6talni potrošnik premogovega prahu. Samo v lanskem letu ga je elektrarna porabila iz Trbovelj 264.000 ton, iz Zagorja pa 60.000 ton. Perspektivno je predvideno, da bi Rudnik Trbovlje — Hrastnik od celotne proizvodnje premogovega prahu rezerviral cca 90.000 ton za potrebe cementarne in drugih potrošnikov. Rudnik Zagorje za 34 900 ton. Vsa ostala količina premogovega prahu, to je 275.000 ton, bi ostala na razpolago TE Trbovlje. Z realizacijo projekta > ke-mokombmat Velenje« in s tem' z uvedbo daljinskega plina je pričakovati padec porabe premoga Orehovca, ki je bil do sedaj glavna surovina za proizvodnjo generatorskega plina v železarnah. POTREBNE INVESTICIJE ZA ZAGOTOVITEV DOBAVE PREMOGA Da se pa z asi gu ra določena količina premoga za TE Trbovlje, je treba izvršili še določene priprave. Ker je pridobivanje škriljaslega premoga vezano z odkopavanjem dosedanjega komercialnega premoga, bi bile za škriljasti premog praktično potrebne 6amo naprave za njegovo mletje in skladiščenje. I-.ve-sticijska vlaganja v te so minimalna, saj znašajo le 1.393 din t premoga. Po podatkih iz XII. koukur/.a pa znašajo pri odoiranjn rudnika ali pa povečanju njihovih sedanjih kapacitet tl stroški preko 6009 din na novo pridobljeno tono kapacitete. Podatki o surovinski bazi premoga v zasavskih rudnikih in pa malenkostni stroški za pridobivanje manj vrednih vrst premoga opravičujejo in utemeljujejo potrebo po gradnji nove Termoelektrarne Trbovlje II. Prednost te gradnje izvira še iz dejstva, da Jc s povečanjem kapacitet v novem objekta TE Trbovlje zraven dosedanje elektrarne zasigu- Spet so pripeljali nove tone pre»v»«a z obrata Kisovec na novo separacijo v Zagorju ran odjem drobni b vrst premoga in pa tudi kalorično manj vrednega premoga, ki se v zasavskem bazenu doslej ni eksploatiral. S prodajo manj vrednih premogov za potrebe nove termoelektrarne se bo precej povečal dohodek obeh rudnikov, s tem pa tudi narodni dohodek. GRADNJA nove TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE H UTEMELJENA Investicijska izgradnja 1 c.r moelektrarne Trbovlje II [° lokacija samega objekta le izbrana tako, da bi ta n0,v objekt stal v neposredni 9l‘ žiui rudniške separacije v Trbovljah, prav lak'o bi °°.v objekt stal ob Savi, kjer J na razpolago dovolj hladil0 vode za samo elektrarno, °® dalje niso pulrebni novi dc ponijski prostori za pre®®?’ ker s«) dosedanji dovolj v*>' ki. Iti še več: odpadni P1'"*' iz elektrarne se bo upor*0” ljal V bližini nahajajoč' lovarni zidakov za tedcl*' opeke iz elektrofilirskega P'" pela, prav tako se bo ta Pf. pel lahko uporabljal za 'fi,s‘v pavauje odfcopnili prazni" jami rudnika. In še neko prednost I" ' :,-k- [S"č la gradnja nove Term«1' trame Trbovlje II. nn‘or , da bi bil la nov obj" opremljen s sodobni®' 11' pravaini, ki bi preprečevs zaprašeranje zasavske dol'" Rogled na staro elektrarno Zanimiv zimski šport ne, posredne in nept*sr‘?^I’t okolice s prahom iz eiek*ra ne. To je tudi močan -*rg meni, ki mimo ostalih f*v ri za gradnjo nove TE T' 9" lje II, ki je gospodarsko P vsem utemeljena ia ,,e 1 samo v prid gospod"1-'!v Zasavja in ElektrogosP'’"®" ske skupnosti Slovenije, te več je življenjskega P0,nc za rudarstvo. Nova termoelektrarna gospodarsko utemeljena Po tekmovanju so skakalci skakali še za rekord skakalnice. Najdaljši skok je siceB dosegel Janez Brilej z dodii-i no 41 m, vendar pa ni preskočil rekorda skakalnice — 42 metrov. Omeniti včlja tudij da je na tekmovanju med dragimi nastopil 11-letni Viki Rozina, član SK »Kisov ec-f ki je skočil kar 31 metrov. OKRAJNO PRVENSTVO J Z ZRAČNO PUŠKO (do) HRASTNIK — V I. kolu okrajnega prvenstva z zračno puško se je v drugi skupini srečalo SD -Rudnik« z ekipo »Olimpije- iz Ljubljane. V vsaki ekipi je tekmo* valo po 10 strelcev z 20 diabo* lami. Ekipa »Rudnik- je v tj kolu dosegla 1.649 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: Drago OstrovršniJO 178, Stevo Savanovič 176, Edi Kirn 173, Jože Kovač 173 -* vsi SD »Rudnik«. J 137. »Seveda, In srečo imaš, da sem bil prav danes v tej hiši, sicer bi bit verjetno ti že mrtev.- — »Kakor Alfredo?- — »Kdo je to?- — »Moj najboljši prijatelj, ki smo ga pred nekaj dnevi pokopali.- — »Je bil tudi on doma iz Ticci-na?- — »Ja, in prav tako dimnikarski vajenec kot jaz.- Doktor Casclla je Giorgia zamišljeno gai mu je vstati in rekel mojstru Rossiju: »De-gal mu jc vstati in reki mojstru Rossiju: »Be-ček jc slaboien, dva ali tri dni ga morate pustiti počivati.- — »Ne vem, kako bo zaradi dela,- je Jecljal mojster, ker sc je spomnil svoje žene. Zdravnik je prikimal: »Boste že morali urediti, sicer bo omagal in takrat ne bo več pomoči. Jutri ga pridem pogledat,- in v notes sl je zapisal Rossijcvo ime In naslov. Seveda doma le ni šlo vse gladko. 138. Mojstrova žena je hudo nergala, da bo morala zdaj skrbeti še za tega »postopača«, ki itak nič ne dela. Toda končno ji. je mojster zagrozil, da ne masa nobene sramote, saj jc dovolj, da je zdravnik izjavil^ da v vsem Miiann ni tako shiranega otroka, kot je Giorgia in da bi rad spoznal tisto ženo, ki ga tako slabo hrani. To je ženi končno zamašilo usta in pustila je Giorgia pri miru. da jc lahko zaspal. — Drugi dan se je v ozki in umazani ulici ustavila lepa kočija. To Jc bil za vse prcbivaiee velik dogodek in glasno govorjenje in ugibanje ljudi je Giorgia zbudilo iz spanja. Doktor Caseiia je tokrat dečka natanko preiskal. Dolgo mu je trkal po prsih in poslušal, ogledoval je tudi buške po telesu in rano na glavi. Medtem je prišla tudi gospodinja in hotela vedeti, kaj je Giorgiu. ŠPORTNI TEDNIK Avto-moto sij or ing (ek) TRBOVLJE — Minulo soboto je pripravilo trboveljsko AMD propagandni av-to-moto šijoring. Kljub prejšnjemu mrazu se ga je Udeležilo 10 smučarjev in štirje motoristi ter dva avjft-■nobilista. Proga je bila dolga 2.500 m, tekla je pa od Dimčka, po Gimnazijski cesti, ob občinskem uradu, Fricu in oo Dimnika. Zaradi nesmotrnosti in ne-Pažnje bi že ob začetku šijo-ringa kmalu prišlo do nesre-ko je motoristu, ki je bil zasavsko prvenstvo v AVTO-MOTO SlJORJNGU (ek) TRBOVLJE — V sodelovanju s trboveljskim smučarskim društvom ter ostali-mi zasavskimi društvi pripravlja AMD Trbovlje zasav-®kd prvenstvo v avto-moto šijoringu v Trbovljah, ki naj bi bilo dp konca tega mese-c*. Pričakujejo, da se bo prvenstva udeležilo 40 do 60 Kušarjev in členov AMD Trbovlje, Zagoi-je, Izlake, Hrastnik in Radeče. Tekmovalci bi bili razdeljeni v dve skupini: člani in nriadinci, AMD pa pripravlja v sodelovanju z ostalimi denarne nagrade za prvopiasl-rane, želi pa tudi, da bi člani AMD obdarili smučarje, ti pa voznike. na poskusni vožnji, zaprl pot osebni avtomobil, tako da je motorist zbil na tla štarterja, ki pa na srečo ni pretrpel nobenih poškodb. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini: smučarji-motoristi in smučarji-avto-mobilisti. Najboljši čas je dosegel voznik esebnega avtomobila Cirar s smučarjem Stanetom Kmetičem 2:53,4. V skupini: motoristi-smu-čarji je zasedel 1. mesto voznik Spajzer s smučarjem Milanom Siršom 2:57,6, 2. Spaj-zer — Jan! Bizjak 2:58,2 ter 3. Kmet — Oto Špiler 3:03,0. Kot edina mladinka se je šijoringa udeležila Marjana Ulrih, ki je zasedla z voznikom Jagerjem 4. mesto s časom 3:13,5. Odprto strelišče v Hrastniku (do) HRASTNIK — Strelska družina »Rudnik- iz Hrastnika je nedavno tega organizirala tekmovanje zasavskih strelskih družin v počastitev otvoritve novega sobnega strelišča v domu Izvenarmad-ne vzgoje. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa »Franc, Fakin« Trbovlje 1.287 krogi, ki je tudi prejela prehodni pokal »rudarsko svetilko«. 2. »Rudnik« 1.242, - 3. »Ernest Draksler« 1.162. Med posamezniki je bil najboljši A. Kruševar (»F. Fakin«), 271 od 300 možnih krogov. PAPIRNIŠKE IGRE (b) Radeče’ — Organizator tradicionalnih športnih iger papimičarjev Slovenije bo letos poleti radeška Papirnica. Do tega časa bodo usposobili Radečani nov športni stadion, razen tekalne 'steze. Veleslalom na Oj strem uspel Prijeten zimski šport K-Jstšh TRBOVLJE — V nedeljo je bilo na Ojstrem nad Trbovljami meddruštveno tekmovanje, ki ga je organiziralo smučarsko društvo »Trbovlje«. Tekmovanja se je udeležilo približno 70 tekmovalcev, ki so se pomerili na 1250 metrov dolgi progi z višinsko razliko 350 m in 25 vratci. Rezultati: člani: 1. Uršič (Celje) 1:134; 2. Košič (C) 1:13,5; 3. Cetina (C) 1:14,2; 4. Dolanc (Kum) 1:14,4; mladinci: 1. Krelj (C) 1:22,1; 2. Zupan (Trbovlje) 1:23,0; 3. Dolanc (T) 1:25,8; pionirji: 1. Pavel Glavač (Kum) 1:43,0; 2. Peter Glavač (Kuml 1:44,7; 3. Skušek (Trbovlje) 1:54,2. Smuški skoki v Kisovcu ZAGORJE — Blizu 50 snu- štvenem tekmovanju v sitto-i čarjev-skakalcev se je v ne- ških skokih na 45-metnskl deljo pomerilo na meddru- skakalnici v Kisovcu nad Za- ____________________ gorjem. Ob ugodnih snežnih razmerah je tekmovanje spremljalo blizu 500 gledal- cev. Med člani je bil najboljši Janez Brilej, član ljubljanska »Enotnosti« z 207,3 točkami, pred Smolejem z Javornika in Majdakom iz SK »Šaleška dolina«, Velenje. Med mladinci pa je bil najboljši Ja* nez Železnik, član SK »Kisovec« z 158,5 točkami pred Ze-i pom iz SK »Šaleška dolina«.; VAŠ OBVEŠČEVALEC MA{jI OGLASI | KINEMAXografov Izgubil se je bel, velik mesarski pes. — Sporočit; Albinu Žerku, Trbovlje, Partizanska 3. Nisem plačnik dolgov moje žene Helene. — Leon Cestnik, Trbovlje, Tončke Čečeve 14. Prodam skoraj novo italijansko harmoniko, 120 basov, tri registre v primu in dva na basih. — Vinko Vidmar, Dol pri Hrastniku št. 31. PREKLIC Podpisani preklicujemo in obžalujemo dejanje, ki smo ga storili dne 26. XII. 1962 proti Karlu Tepešu iz Dor-stena II, Burgsdorf št. 49 n se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe. — Janko Urlep, Hrastnik 373, Gvido Urlep, ml., Hrastnik 347, Ivan Flajs, Hrastnik 265. Kino Delavski dom v Trbovljah: 25. do 28. jan. ameri-l ški barvni CS film »Človek z zlatim pasom«; 29. do 31. jan. madž. film »Majski mrazi«. Kino Svoboda — Trbovlje H: 25. do 28. jan. ital. barvni CS film — spektakel ob 17. in 19. uri »Drakut maščevalec«; 29. in 30. januarja poljski cin. film ob 17. in 19. uri »Samson«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 26. in 27. januarja ameriški film »Nekateri so za vroče«; 2. in 3. febr. italijanski film »Nevarne žene««. Predstave: v soboto ob 17. in 19.15 uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 25. jan. francosko- italijanski CS barvni film »Parižanka«; 26. do 28. jan. italijanski CS film »Kako je lepo živeti«; 30. in 31. januarja francoski CS film »Francozinja in ljubezen«. GIBANJE PREBIVALSTVA TRBOVLJE Rodile so: Olga Kepa iz Zagorja — dečka; Alojzija Frajle iz Trbovelj, Ret je — dečka; Terezija Cestnik iz Trbovelj, Vrhe — dečka; Hedvika Strehar z Jagnje-nice — deklico; Kristina Vodopivec iz Radeč — dečka; Danijela Krznarič iz Zagorja — dečka; Ana Ferlič iz Zagorja, Ravenska vas — dečka; Elizabeta Felzer iz Pirana — dečka; Stoja Rokvič iz Trbovelj, Planinska vas — dečka. Poročili so se: Franc Cešnje-var, rudar iz Trbovelj, Neža 7, in Ana Robek roj. Miklavčič, druž. upokojenka iz Trbovelj, Neža 23; — Vladislav Gašperut, varilec iz Trbovelj, Neža 26, in Marija Hruševar, uslužbenka iz Trbovelj, Kol. 1. maja 16; — Marijan Tau-sel, strugar iz Trbovelj, Ul. 1. junija 7, in Vekoslava Trobiš, gosp. pomoč, iz Trbovelj, Ul. 1. junija 7. Umrli so: Peter Obed, upokojenec iz Trbovelj, Novi dom 32 — star 76 let; Leopold Odlazek, upokojenec iz Trbovelj, Trg. rev. 3 — star 66 let; Jožefa Artnak, gospodinja - iz Trbovelj, Žabjek 8 — stara 61 let; Ivana Ovnik roj. Matko, upokojenka iz Trbovelj, Kol. 1. maja 17 — stara 72 let. ZAGORJE OB SAVI Rodila je (izven bolnice): Joža Škufca iz Zagorja, Cesta zmage 32 — deklico. Porok ni bilo. Umrli so: Anton Grošelj, delavec iz Kisovca 44 — star 18 let; Marija Sester rojena Guzaj, gospodinja iz Zagorja, Kopliška 13 — stara 71 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV TRBOVLJE išče za popolnitev prostih delovnih mest sledeče sodelavce: Eknomista za delovno mesto referenta za zaposlovanje Socialnega delavca z zaključeno višjo šolo za socialne delavce ali drugo srednjo šolo s pogojem, da je kandidat pripravljen na izredni študij na ustrezni višji šoli Referenta za poklicno usmerjanje s srednjo strokovno izobrazbo s pogojem, da je kandidat pripravljen na študij na VKŠ v Kranju Osebni prejemki se urejajo s pravilnikom Zavoda. Prednost imajo kandidati iz Trbovelj. Ponudbe je poslati na Zavod do 15. feb. 1963. « I ] 1 Znamka i 15Zd!n | i i 1 Zasavski i | (j •j TEDNIK ! i TRBOVLJE P. P. 82 Cv- let; Pavla Krečan rojena Repovž, gospodinja iz Lok 14 pri Zagorju — stara 84 let. ČETRTEK — 24. januarja 8.20 Zvoki z južnega morja; 8.55 Za šolarje — Večer pri Fejakih; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Ali smo v perutninarstvu kaj napredovali? 12.15 Ansambel Srečka Dražila; 14.25 Za vaš oddih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Turistična oddaja; 18.10 Prvi večerni ples; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 25. januarja 8.40 Sejem plošč; 9.50 Štiri ljudske pesmi iz Nove Škotske; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Rastlinske posode; 12.15 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Plošča za ploščo; 14.05 Za šolarje — Pripovedka o bratcu; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.30 Holandske narodne pesmi; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Iz repertoarja zabavnega orkestra RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 28. januarja 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 Za šolarje - Lišček; 9.45 Trio Avgusta Stanka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Petnajst let naše semenske potrjevalne in kontrolne službe; 12.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne v priredbi Ubalda Vrabca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Zborovski suiti; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Kitara in ham-mond orgle; 18.45 Okno v svet; 20.00 Novo v studiu 14; 21.00 Za komec tedna ples; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA - 27. januarja 8.00 Mladinska radijska igra — Miljenko Mažur: Slepi potnik; 8.27 »Drobne pesmi velikih mojstrov«; pomnite, tovariši..— Ka* rel Leskovec: Fant je ostal v hiši; 10.30 Matineja narodne in domače glasbe; 11.50 Deset minut pred dvanajsto; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Koncert pri vas doma; 14.15, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Veseli ritmi; 16.00 Humoreska tega tedna — Jo Hans Rosler:, Zakonske radosti; 17.15 Ra-r— dijska igra — Paul Willems: Kožuhar; 18.30 Športna ne* delja; 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK - 28. januarja 8.55 Za mlade radovednež^, 9.25 Gašper Dermota poj? slovenske narodne; 110® Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Pomen zdravstvene zaščite za napredek živino^ rejske proizvodnje; 12.15 Zadovoljni Kranjci v S°~ 6teh; 14.05 Mariborski oper-ni pevci pred mikrofonom; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15, Od melodije do melodije;, 17.45 Igra ansambel Jožeta Privška; 18.10 Kvintet Mi”, lana Vitka iz Maribora;, 18.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Dosežki; astronavtike v 1962. letu; 20.00 Simfonični koncert orkestra Radia Sarajevo. TOREK — 29. januarja 8.40 Izlet na Havaje; 8.55 Za šolarje — Kako so naši pradedje tlačanili; 9.45 Poljske narodne pesmi; 110® Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zaključki iz poljskih poskusov s peso; 12.15 Poje Ljubljanski oktet; 13.39 Pl' havci med seboj: 14.35 Kadar bom Vandral.. . 15.15 Klavir in veliki zabavni orkestri; Koncert po željah poslušalcev; 18.43 S knjižnega trga; 20,15 Radijska igra — Rhys Andrian: Strastni mislec. SREDA — 30. januarja 8.05 Pot v vesolje. . . 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kakovost mleka se začne v hlevu; 13.30 Lepe melodije; 14.05 Za šolarje — France Bevk: Pastirci; 15.15 Zabavna glasba na šestih strunah; 18.10 Od popevke do P**" pdvke; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Giacomo Puccini: TOSCA; 22.15 Jugoslovanska zabavna glasba. OBVESTILO NAŠIM NAROČNIKOM! V današnji številki smo priložili »Zasavskemu tedniku« položnice za plačilo naročnine. Prosimo vas, da nam — v kolikor to sami želite — nakažete po položnici naročnino najkasneje do konca februarja. Po 1. marcu pa bodo začeli pobirati naročnino pismonoše. Naj vas samo še opozorimo, da je naročnina na »Zasavski tednik« za celo leto (skupaj z dostavnlnb) 720 din, za pol leta pa 360 din. Uprava »Zasavskega tednika« ~ Kaj nam Selite povedati s tem? Ne razu-Wem vas. Kako nama boste vrnili Izidoro, ki 6e ni izgubila, temveč poročila? — Poslušajte me! je spregovoril mladi mar-Vajina hčerka je prosta in neomožena. Ona vaju kliče, da prideta k njej in vaju pričakuje. Preden bo minila ura, bo vaša hčerka ponovno v naročju svoje matere in očeta. Tako imenovana baronica de Querjean ni vaša hčer, temveč Je neznanka in vaša sovražnica! Vzela je le ime Vaše hčerke in se pretvarjala pred vami samo *ato, da bi se dokopala do vašega zlata in premoženja. Ona je navadna pustolovka, ki je bila *e obsojena na smrt. To je 'ciganka, po Imenu Parme n! Težko dihajoč, vsa strta sla sc spraševala Vojvodinja in vojvoda, ali sanjata, ali je Renč duševno neuravnovešen, ali pa je vendar vse resnica! Markiz je nadaljeval: •* — Vem, da se vama zdi vse, kar pripovedujem, neverjetno. Zdi se vama, da je vse to ne-, mogoče. Vse to vem. Tisti, ki kaj takega trdi, •bora biti nor ali pa mora imeti dokaze. Nor ®iscm, zato vam bom prinesel dokaze! Rene je začel pripovedovati stvari, o katerih Vojvoda in vojvodinja nista vedela ničesar. Njegovo pripovedovanje je bilo tako jasno in logično, da je razsvetlilo lemo, v kateri sta doslej tavala vojvoda in vojvodinja. In verjela sta v pripovedovanje Renčja. In > je ta govoril o neverjetni podobnosti med njuno hčerko in pustolovko, ki je bila otrok i mladostnega greha, je vojvoda sklonil glavo, kot da bi v spominih iskal Usti čas, ko se je to *Sodilo. KAVIER DE MONTLPIN 60 Maščevanje in ljubezen Oba sta premišljevala. Končno je spregovorila vojvodinja: — Renč, moj dragi, dobri Renč, je rekla vsa v solzah, hvala vam, tisočera hvala, da ste nama vrnili ukradenega otroka, in hvala vam, da vam lahko rečem: moj sin! Četrt ure pozneje je vojvodova kočija odpeljala vse tri v Renčjevo stanovanje. Med potjo je Renč prosil vojvodinjo in vojvodo, da ne smeta Izidori črhniti ne besedice O dogodkih, katerih žrtev je bila. Toda kako naj Izidori pojasnijo, zakaj ni v hiši svojih staršev, temveč v Renčjevcm stanovanju? Rešitev je našla vojvodinja. — Izidora, je rekla, ve za napoved vedeže-valke. Ve tudi, da ji je v enaindvajsetem letu starosti grozila smrtna nevarnost. Lahko jo bom Prepričala, da smo potem, ko se je ona pogreznila v dolg spanec, vprašali vedeževalko za svet, 'n nama jc odgovorila, da jo lahko rešimo v odsotnosti matere v hiši zaročenca. Končno se je kočija ustavila pred Renejevo hišo. — Ali smo prispeli? jc vprašala vojvodinja, katera je imela občutek, da ji bo srce razneslo ®d veselja, strahu in sreče. Namesto odgovora je Renč prvi izstopil in Ponudil roko vojvodinji, da je laže skočila na Pe-mljo. Nekaj minut kasneje so Izidorini starši prestopili prag Renčjcve sobe. Na srečo je Izidora še spala, tako da ni videla solz sreče v očeh svoje matere, ki se ni mogla premagati, da ne zajoka, ko po tako dolgem času spet vidi svojo hčer. Na Izidorinctn obrazu Jc Vojvodinja videla sledove trpljenja. Tedaj se jc Perina približala vojvodinji: — Spoštovana gospa, v imenu vaše hčerke vas prosim, bodite hrabri. Gospodična Izidora se bo kmalu prebudila in ne sme videti, da ste jokali. Vojvodinja je obrisala solze in nestrpno čakala, kdaj se bo hčerka prebudila. Cez nekaj časa je Izidora počasi odprla oči. Najprej je zagledala vojvodinjo, ki je klečala Pfed njo in stegnila roke proti njej. ' Presenečena in vesela Je Izidora vzkliknila in vrgla svoji materi na prsi. Končno sta bili spet skupaj! Cela ura je bila posvečena sreči tega sestan-**■ Mati jt bila vsa iz sebe od sreče in veselja. In šele ko jc spet držala pravega otroka v Paročju, je spoznala veliko razliko med tem nežnim in vdanim dekletom ter med tisto robato in zlagano Izidoro. Vojvoda de S.meuse je prijel pod roko Renčja in ga odpeljal malo stran od matere in hčerke. — Sin moj! mu je dejal, kaj boste sedaj napravili vi? Vaše plemenito in velikodušno ponašanje vam daje pravico, da sami odločate o vaših dejanjih. Kaj ste se odločili? — Spoštovani vojvoda de Simeuse, ali še bolje: moj oče, ker sami želite, vas prosim, da dovolite, da vas tako kličem. Povedati vam namreč moram, da živim v zelo težki situaciji, kajti v očeh javnosti je tirta pustolovka, Id se je oklicala za vašo hčer, tudi baronica Querjean. Za nas bi bila malenkost razkrinkati ta dražestno ženico podlega barona Querjeana, ker bi nam pomagala policija, če bi jo prosili za pomoč. Sodišče v Nantesu bi namreč takoj spoznalo to ptičico, če bi jo odpeljali tia. To sodišče jo je namreč enkrat že obsodilo. Zdi se mi in mislim, da ste tudi vi mnen5a, da ne smemo vzdignit* toliko prahu, kajti že s*mo to, da bi se tudi vaše ime vlačilo po sodiščih, bi b!lo nerodno. — Popolnoma se strhvam z vami, dragi Renč! je r»^no odgovori! vojvoda. — Dobro! tedaj mi morate dovoliti, da sam dokončam Psto, kar sem začel. — Vi žel:le narasti barona Quer>eana? ga jc poč as: vprašal vojvoda. — Brez strahu In premici ievan5a! Jaz sem več'i In močnejši in tudi pravira je na moji strani. Zanna>te vame in H" hr4,e se zame! — Na i bo, mol sin! je vzkliknil vo-vo;'a. Toda vedno imej pred očmi. da prinado? Izidori in ona tebi in da ne smeš po nepotrebnem iskati nesreče. Po krai*em presledku je Renč deial: — G««rpod vojvoda, vi razumete t-ko kot jaz, da p>hče razen nas, k<*r nas je tu, pe sme vedeti, da je Iridora živa 1n da se ne sme povrniti v ppiačo srvoi'h st-r*cv. dokler v t-sti b'?i še gospoduje baronica Qucr;can, lažna Izidora. Vojvoda *e s kimanjem glave pritrjeval njegovim besedam. — Se to peč morate, je nadarieval Renč, OdnotnvaH iz Pariza, s «—bnj pa ed-elflte todi vojvodinfo in Iz'dom. Mo’o zaročenko sfcrPte na enem izmed na*bnU pdd«I’en!h posestev od Pariza. Paz!fe nanio noč in d-n in čolcaUe, dokler ne Pridem in vam rečem: »Tukai sem, mo^a naloga te onravljena. sovražnik ’e uničen!« Ze se je danilo, ko ie Penč de R!enx. stn'>č ob oknu, nlodal za k"čHo, katera mu je odevala Iz*doro. Čakal je, dokler se ni več slišal ropot koči’e. Tedaf je žanri okno In se umaknil. Perina .ie stala nasproti okna. Nekdan*a |astn!ca Rdeče hiše in Renč sta se pogledala in oba sta v istem trenutku vzkliknila: — In sedaj maščevanje! OSNOVA ZA MAŠČEVANJE Da dosežeta svoi cilj, sta morala na neki način pridobiti Morale^a. Poročilo o tem. k-trien j«, ta cfran, Je zadostovalo, da si je Renč lahko takoj ustvaril podobo o njem. Brat baronice Ouerjean je odšel vsak vexer s polnimi ženi ponarejenih zlatnikov v neko krčmo v ulici Daurhin, v kateri je bila lepa gostilničarka Serafina. Zvečer tistega dne. ko je vojvoda odpel’al Izidoro, sta stopila Perina in Renč preoblečena v krčmo, da ju ne bi nihče spoznal. Gostilničarka, ki sta ji dala Renč in Perina nekaj denarja, je oba odecl*ala v sobo zraven sobe, v kateri so kvartali. Iz te sobe se Je lahko opazovalo, kal se dogaja v igralni sobi. Renč, ki jc bil utnrien in neprespan, se je takoj usedel in zadremal, Perina ie pa skozi okence opazovala Dudi v sosedni sobi. Ob enajstih zvečer se je Perina obrnila k Renčju in mu nekaj zašepetala: — Tukaj je, ravnokar je vstopil! Renč se jc takoj vzdignil in pogledal skozi okence. Perina je opazila Renčjevo gesto z roko la njegov obraz, ki jc izražal stud. — Kaj vam jc, gospod markiz? — Poznam tega reveža, ji je odgovoril. Videl sem ga dvakrat: prvič ko me je iz zasede napadel v dvoboju, drugič pa s plesa pri baromu. — Torej borit; nocoj dosegli, kar želite? — Sedaj vem vse, kar sem hotel vedeti. Pojdiva! (Dalje prihodnjič) N. Tatar: J| Ukleti partizan Bataljon je dohiteval četo, ki je nosfU ranjence. Vse bolj pogosti so bili sledovi bombardiranja. In spet mnogo mrtvih kot prt Milinkladah in Hrčavki. Komnen je gledal v vsako truplo, kak« da bi nekaj iskal, ali pa da hoče obdržati v spominu te prizore pustošenja to grozo, j Toda tokrat se njegovi upi niso i^oJnlHJ Ta bitka je zahtevala življenja od vseh! T«? da s Komnenom je usoda, kakor da mu hoč« vzeli ostrino duha, napravila norca, harLe-kina... Ob poti so ležala trupla žene in d vek otrok: Ranko je bil celo brez polovice obraza... Po telesu žene in enoletnega Baje j« pa bilo na desetine majhnih luknjic. Nepoznana žena ni izpustila iz rok otročička niti v trenutku smrti.' Komnen je gledal vsako truplo, kakor so ga glodali. — Odmakni se! Beži! Naprej! je vpil tovarišem, ki so spremljali zajete Nemce. •) Komaj so se odmaknili od ujetnikov, J« zaregljal Komnenov puškomitraljez. S prvim rafalom jih je ubil polovico, potem pa ponovno napolnil magazin. S hrbta so ga prijeli borci in mu odvzeli orožje. Vpil je nekaj nerazumljivega. Bil jo na robu blaznosti. Pet preživelih nemških ujetnikov je gledalo za trenutek v njega« potem pa spet na ubito ženo in oba otroka* — Tam je moja bluza... Na otročičku.. ^ Prinesi mi jo! je dejal, ko so ga spustili. { Borci so ga začudeno gledali. In ko Ji kurir prinesel okrvavljeno vojaško bluzo, j« slekel vojaški plašč in jo oblekel, nato pa aa je ponovno opasal in odšel brez besed proti severu. Borci so iskali odgovor na vprašam nja, ki so jih mučila. Toda to je bilo le i« kratek čas. '• — Na Juriš! Naprej, tovariši! je vzklikal Komnen. i, Bataljon je prihajal Iz zadnjega obroča« korakajoč za svojim komandantom. (j Komnen pa Je obstal šele izza Milinklad, da si previje rane. Štirje streli so napravili štiri lažje rane. Od njih bodo kaj kmalu samo še praske. Toda človekova ranjena duša se ne bo zacelila nikoli... Ali se bo na njegovem obrazu sploh kdaj še pojavil nasmeh? Ob vsakem počitku Je zapri oči. Prod njim so se vrstile podobe bojevnikov. Mnogih se sploh ni več spomnil. In potem je prišla Jela... Ni bila v«S lepa, njene oči so prazno gledale v nebo. .j In potem še Ranko. Čudno, fantek bojev? nik brez polovice obraza... \ Pa še drobtinica strtega življenja v drob* nem telescu malega Baja... •! Po obrazu so ec mu zakotalile solze. Borci so ga za trenutek pustili samega, da ne bi bili v napoto svojemu komandantu, medtem ko je sam iskal odgovor na večno vprašanj« življenja in smrti. j KONEC U Grof bo ostal pometač i »Nikakor nimam namena del sem le, da sva si neka.( v sorodu, vendar pa niseift nikoli obiskal gradu svoj® prednikov. Kar se pa tič| tega’, da bi sedaj spremeni* svoje življenje, ni govora*. Prav nič me ne mika, da M se ukvarjal s politiko. Zelo srečen sem tak kot sem. Elke Sommer v jugoslovanskem filmu »Otoki« posaditi si na glavo krono in sedeti v lordski zbornici s krznenim ogrinjalom na ramenih.« Te čudne besede je izrekel cestni pometač londonskega South Enda. A še bolj čudna je novica, ki so mu jo malo pred tem sporočili. Kajti 61-letni Ftederick Cecil Ho-bart-Hampden, po poklicu cestni pometač, ki trenutno čisti sneg na londonskih ulicah, je od 4. januarja naprej osmi buckingamski grof. Njegov bratranec, zadnji potomec te grofovske družine, je umrl in po angleških zakonih je njegov naslov prešel na Hampdena. »Nikoli ga nisem srečal«, je izjavil grof — vrtnar »Ve- EKSPLOZIJA MLADEGA KEMIKA Nepričakovana eksplozija v hlačnem žepu je pred dnevi na dvorišču neke kolnske gimnazije povzročila požar, katerega žrtev je bil mlad dijak omenjene šole. Mladenič je v odmoru eksperimentiral x glicerinom in pergamentom. Kasneje je kemikalije brezskrbno spravil v žep, kaj kmalu pa je prišlo do eksplozije in ognja. Mladeniča so z opeklinami tretje stopnje prepeljali v k ' ko bolnišnico. ŽRTVE LETALSKE NESREČE V ROKAH INDIJANCEV Divji Indijanci v porečju Amazonke so se baje polastili 24 od 47 potnikov letala, ki se je zrušilo v pragozdovih okoli tega veletoka, pišejo brazilski listi. Vest so razširili svojci pogrešanih letalskih potnikov. Ti namreč trdijo, da živi v neposredni bližini kraja, kjer se je zrušilo letalo, več divjih indijanskih plemen. Oblasti bodo skušale raziskati, koliko resnice je na teh vesteh. Doslej so odkrili le trupla 23 potnikov. Pivo jim daje pogum UMRLA JE CHITA Iz Združenih držav Amerike poročajo agencije 4 smrti svojevrstne filmske zvezdnice Chite. Kdo med nami se je ne spomni iz fil-1 mov o Tarzanu, ko nas je pozabavala s svojimi dejanji skupaj s Johnyjem Wels-mullerjem? Bila je stara 34 let. Slovita šimpanzovka ima zagotovljeno mesto v sva-, shingtonskem državnem muzeju. Seveda, preparirana. »Avstralski nogomet nudi največjo priložnost za pijančevanje«, so izjasdli predstavniki abstinentov med melbournskimi pristaši te igre. Morali bi jim skoraj pritrditi, kajti na neki odločilni tek- Z MAGNETOM PO KOVANCE Obiskovalci Rima kaj radi mečejo kovance' v »Fontano Trevi«. To naj bi jih — tako vsaj upajo — znova privedlo v Rim. Rimska občina nima nič proti temu »običaju«, saj pridno pobira denar — in tega se nabira precej — iz vodnjaka. Pa je prišel onega dne Giuseppe Ricci na misel, da bi se še on nekoliko okoristil s tem »običa--jem«. Denarja v vodnjaku se je lotil kar z močnim magnetom. Uspel ni, kajti policija ga je kmalu aretirala. Občina pravi namreč, da je ta denar njen in zato naj se ga nihče ne dotika. mi, ki jo je obiskalo 187.000 (!) gledalcev, so našli po zaključku prireditve več kot 120.000 praznih konzerv za pivo. Ker ta količina seveda ni bila porazdeljena med vse obiskovalce in ker so bili nekateri mnogo bolj žejni kot drugi, je razumljivo, da je'dobršen del obiskovalcev spil precej več, kot je bilo to potrebno le za pogasitev »povprečne« žeje. Tisti »na bolj šibkih nogah« so šli kajpak močno na živce onim, ki ne pijejo ničesar. Se prav posebej zaradi tega, ker so na pol polne ali popolnoma polne konzerve zelo pripravne za bombardiranje nasprotnih igralcev in »sovražnih« navijačev. Nekateri stadioni so pred nedavnim povsem ustavili prodajo piva, izkazalo pa se je, da praznih konzerv od piva po končani tekmi ni obležalo na sedežih in pod njimi nič manj kot sicer, kajti navijači nosijo konserve piva kar v ducatih s seboj. V bodoče bodo posebni nadzorniki pri vstopu na stadione pazili tudi na to, da bi gledalci ne nosili piva s seboj. Ce bo kontrola uspešna, je danes kajpak še težko reči. Patina našega časa V A Š A KR IŽANKA Rešitev jz prejšnje številke — Vodoravno: 1. cementar, 8. epitel, 9. risan, 10. n, z, . 11. etin, 12. peh, 13. Togo, 14. Oton, 15. lom, 16. non, 17. Savo, 18. in, 19. Marat, 20. ranina, 21. Amundsen. Vodoravno: 1. potrpežlji- vost, 9. prepolovitev z nožem, 10. skupno ime za gozdne produkte, 11. enojen, 12. nabirane v vrste, 13. odme-' tavati sneg, 14. zelo cenjena vrsta kostanja, 16. enakopravnosti, 18. vojaška formacija, 19. fizikalna enota za delo, 20. vrsta vozička, 21. pritrdilnica. Navpično: 1. kita, venec, 2. migljaj z očesom, 3. odmevati, 4. nasprotno dokazana trditev, 5. prosto napisano v prozi, 6. gledati nazaj, 7. živinski krmi pripadajoči, 8. narejena v' tkalnici, 13. kaplja, 14. hladno orožje, 15. prestolnica nekdanje balkanske države, 17. »bit, pijan. *. 1 i % Ir s c A i lO « X •i n /4 X % .» X ff Id * v Kot gobe po dežju rastejo na nekdanjih njivah in travnikih visoke, moderne stolpnice. Ljudje željno ogledujejo njihovo rast in gojijo vroče želje. Nekoč so Zajčevi, Jazbečevi, Medvedovi, Petelinovi dobili stanovanje. Veselili so se in veselili in začeli živeti mimo, srečno življenje, dokler... Pri Zajčevih: oče Zajec se je nekega večera pozno ponoči po vseh štirih priplazil v svoje stanovanje v tretjem »štuku« s potolčeno glavo. Pa ni bil pijan, kje pa! Le na hodniku je bilo temno kot v rogu, a oče Zajec ima povsem normalno razvita čutila. Medtem ko mu je boljša polovica polagala mrzle obkladke na glavo, je ščebetala: »Luči ni na hodniku? Seveda ne! Mi že ne bomo plačevali za druge, da si bodo cele noči svetili. Mar mi ponoči hodimo domov? In naj bi za elektriko plačali toliko kot Jazbečevi, ki cele noči skačejo po stopnicah gor in dol? Nikoli! Pri Jazbečevih: na klepetu je gospa Medvedova. »Samo malo« je zagostila, sedla in obsedela celo popoldne. Pa ni ena tistih, ki bi se vtikala v tuje zadeve. »Pa vendar, ti Petelinovi! Kaj mislijo, če stanujejo na podstrešju, da jim ni treba čistiti hodnikov. Saj tudi oni hodijo po njih, mar ne? In sedem jih je. Kar preračunajte, kajtžna tla napravi 14 nog. In jaz naj bi čistila za Petelinovo, da se mi bi ona potem za hrbtom smejala? Ne! Nikdar! Pri Petelinovih: Otroci vpijejo drug čez drugega, ko strogemu očetu Petelinu tožijo, da je ubil šipo Zajčev Tonček, ko se je z njimi žogal. Stal je pri vratih in ni ujel žoge, ki jo je vrgel Petelinov. Žoga je padla v šipo in ker šipa ni železo, se je razbila-Kdo je kriv? Tisti, ki vrže žogo, ali tisti, ki je ne ulovi? Kdo bo plačal šipo? Oče Petelin razsodi: Krivi so Zajčevi mulci. Oni naj plačajo, mi že ne bomo! Pri Medvedovih: Zajčeva Metka je nesla drva. Pred Medvedovimi vrati ji je padlo poleno na tla. Ni ga pobrala. Medvedova, ki je skozi linico opazovala, kdo bo šel mimo, je odprla vrata, pobrala poleno in ga vrgla v Metko. Poleno je zletelo v Vrabče; va vrata. Medvedova je smuknila hitro nazaj k linici in videla, kako je Vrabčeva pripeljala Metki zaušnico. Metka tuli in vsa hiša steče na mesto nesreče, le Medvedova se hahlja za vrati. Ogenj v strehi. Sosedi so nemi drug do drugega. Luči V hodniku ne gorijo, stopnice zanemarjene, otroci posedavajo ob oknih in žalostno gledajo na dvorišče sosednega bloka, kjer jc jfse živo. ■ P* i