V Trstu, t soboto 16. maja 188' J,
Tečaj Xf,
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
------------1* O pc
leto j« «» gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta l gld. SO kr. — Posamezne Številke ne dobivajo ori opravništvu. in v trafikah v Trst« po kr., v Gorlol in v A|dov«6 nI no • kr. - Aarrontnt, reklamacije in imerate prejema Opra valit v«, vi« Terreate, »Neva tiskarna*.
h. m, d't*"1 , M MHjajo llradalitva .vla Terriate. .Nuova Tipogrnfla;. vsakmorabltl rtankiraii. Rokopiai o-e; noaet.ne vrudnonti •» ne vračajo. - Jnttralt (razne vrate naznanila in poslani,te) ah zaračunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami »e plačuje za vnako beaedo 2 kr
Volitve v državni zbor.
(Konec.)
Žalostno, a resnično je, da se •tukaj v Trstu sistematično dela za liijenje Iredente in da je tukaj magistrat, ki je ob enem tudi politična oblast, kakor drugod c. k. glavarstva, ono sredstvo, ki najbolj pospeSuje načrte Lahonov.
Ko to pišemo, priSlo nam je na misel, zakaj nek vlada, ki bi lehko tukaj ustanovila posebno politično ob-lastnijo I. instance, vse agende cesarskih oblastnij puBča v rokah mestnega magistrata; saj so one agende le oddane in niso nobena postavna privilegija mestnega zastopa. Prav tako mislimo, da bi vlada, kadar so jej znani manevri pri sestavljanju volilnih imenikov, no dala sestavljati zadnjih brez kontrole vladnih organov.
Mi imamo tukaj c. k. davkarski urad, ki ima vse davkoplačevalce zaznamovane. Temu uradu naj bi se ukazalo napraviti izkaz davkoplače-Talcev in na podlagi tega izkaza naj bi se potem kompilirali volilni imeniki. Tako se godi drugod; zakaj bi se ne tudi v Trstu, kder je kontrola bolj potrebna, nego kodar koli drugod v Avstriji.
Mnogo, mnogo volilcev je lotos reklamiralo svoje volilno pravo; videli bomo zdaj, kako jo zvije magistrat, da doseže zopet svoje namene; skoraj gotovo mnogim odbije volilno pravo brez pravih razlogov; potem bo treba rekurirati na mestni zbor, a konečno morda celo na najviSe državno sodiSče. Ubogi davkoplačevalci bodo imeli torej najbrže trnjevo pot, predno dosežejo svoje svete pravice.
Letos je sicer zapaziti živahnejše delovanje proti magistratovem nakanam; ali borba je tako težavna, daje konečni uspeh posebno nam Sloven-
PODLISTEK.
Narodne pripovedke.
Iz Spodnje Štirske. IX.
Enkrat je živela neka lena, katera je imel i dva sina in edno hčerko. Nekega dne rečeta sina materi: Midva greva orat, opoludne naji ne bo domov, naj prinese južino na njivo hčerka; ona pa pravi, da ne zna poti, na to rečeta brata: Midva ▼ reževa brazdo s plugom od doma do tiste njive in tuko nuju gotovo moraš najti.
Ali ta čas, ko je mati južino pripravljala, vreza! tudi vrag eno brazdo. Mati da južino hčerki, da jo ponese bratoma, katera sta uže gotovo težko čakala, bil je namreč vroč soparen poletni dan in sitni obadi 8o jima brenčali krog ušes, da sta se jih teško branila.
Ali hčerki zagleda dve brazdi, in toraj ne ve, katere bi se držala; premišljuje nekaj časa in ua zadnje se napoti po tl*tej, katero je vrag vrezal, po dolgej poti pride do vraga, ali zdajci mora ona pri njem ostati za kuharico.
Proti večeru prideta sina gladna in že j na domu; pokarata mater, ker juna ni južine poslala; mati prestrašena pravi, da jima je južino po svojej hčerki poslala, ona
cem le z največo požrtovalnostjo ro<lo-. ljub o v mogoč.
Kakor rečeno, borba bo huda posebno pri volitvah za državni zbor; najhujSa bode v III. volil, razredu, kder bodo Italijani proti Nabergoju kandidirali Leopolda Mauronerja; temu kandidatu bode pomagal magistrat z vsem svojim aparatom, bodo pomagala pod roko sama Lahonska stranka in bodo pomagali tudi mnogi takozvani patri-jotični Lahi in tudi nekateri Nemci.
Ali i od naBe strani se dela in se bodo delalo z vso močjo, da se odbije silni nanad. Ko bomo imeli popravljene volilne imenike v roki, pokaže se, da je v III. volilnej skupini za državni zbor flV, mestni razred in vsa okolica) najmanj 5000 volilcev, od katerih bode spadala blizo polovica na okolico, polovica na mestni IV. razred. Od teh pride na volišče najmanj 1500 meščanov in 1600 do 1800 okoličanov. Od meščanov utegne dobiti Nabergoi najmanj 500 glasov, od okoličanov pa do 1200. Mauroner torej pri vsej silnej agitaciji vendar ne dobi zadosti glasov. Ali ta račun je le potem pravi, ako se okoličanov res udeleži najmanj 1600 volitve; ako pa bi bili zanikerni in ne bi prišli v kolikor mogoče velikem broju na volišče v Trst, potein bi postala zmaga našega kandidata jako problematična. Mi računimo trezno, ne varamo se s zmagami, katere so še v božjej roki. Ali to smemo uže danes trditi, da vendar pojde, da le okoličani store svojo dolžnost, in poslušajo društvo Edinost, ki jih prav uči.
Mi torej vsem volilnim odborom v okolici uže danes silno priporočamo, naj uže zdaj zbirajo okolo sebe vse moči, nobenega poštenega volilca naj ne puste iz vida, pa tudi volkove v jančjej koži naj dobro nadzorujejo. Gorje nam, ako ta pot propademo z
dva pa trdita, da nista žive duše uikder videla. Najatarši brat gre pogledat, p i tudi on zagazi po onej »vražjej« brazdi ter zadnjič pride tudi on do vragove domačije. Tistikrat pa j.i bila sestra sama doma, vrag se je nekam napotil, morebiti je uže »vohal«, kako bi spet mogel kako zalo dekle v svojo mrežo vloviti in svojo družino si množiti, ker to je njih posel. — Ko ga sestra zagleda, veli mu, naj hitro odide, da ga vrag ne skonča; zdajci pa se vrne vrag in jej v»li: Ti imaš nekoga krščenega pri sebi. Hitro ga je morala pred nje»a privesti, in ko ga vidi, reče jej, naj mu prinese skledo »olova« —kadar si je vrag nabasal želode.:, reče njenemu bratu: 2 iaj greva metat moj meč; prvi ga požene vrag tak močno, da ga dva dni ni bilo nazaj, zdaj pa ga da njenemu bratu, naj ya tudi on zuhiti, on ga zahiti ali naglo je natla pal. — Zdaj pa reče vrag: Greva se metal; zgrabi našega znanca in ga zabiti tako močno, da je duri stri f, njim.
Ko se starši brat ne vrne, gre iskat mlajši njega lu sestro; pa tu ii on prav tja pride in tudi temu se je prav tako zgodilo. — Ko mati vidi, da nema več sina ne hčeri, vsa žalostna prosi Boga. da bi j*j dal vsaj taket-a sina. kaktt je palec; Bog se nje usmili ter jej podari sina in ime mu |e bilo »Palček«.
Posebno Čudno pa je bilo še to, da se je naglo razvijal; prvi dan po rojstvu je uže hodil, drugi dan nže govoril, a tretji dan pa je už* krave grial na pašo, in kadar je gnal na pašo, zlezd je volu v uho in
Nabergojom, Lahonstvo potem Se bolj povzdigne svojo glavo in ne bode se strašilo nobenega sredstva, da uniči nas stražnike slovanstva ob Adriji. Društvo Edinost gleda zadosti po svojej moči, odbor tega društva se ne boji nobenega truda, nobene nevarnosti, on bodo stal v boju vedno v prvih vrstah. A dolžnost, sveta dolžnost vsacega Slovana v Trstu in okolici je, da odbor podpira, da mu olajša pretežavno nalogo. Težko delo bode, ali toliko veče zadoščenje, ako zmagamo.
O volitvah v mestni zbor denes še nočemo govoriti. — Reklamacij bede tudi za mestni zbor na stotine, posebno v III. in IV. razredu in najbrže utegne delo vzrasti magistratu tako čez glavo, da se bodo mestne, oziroma deželnozborske volitve morda kesneje vršile, nego se denes računi. Cas bi bil, da Slovenci osobito v IV. razredu kompaktno nastopijo in postavijo tudi nekoliko svojih kandidatov. Ako pa se dela in stanovitno dela, utegnejo Slovenci v tem razredu cel6 popolnoma odločevati. — Le nemarnosti manj, pa v«č politične zrelosti in zavednosti, pa mora iti.
Volitve so pred durmi, Tržaški Slovenci sklepajmo svojo vrste; čast si napravimo, ako smo previdni in pogumni.
Volilcem i volilnim možem v Istri.
(Jže mesece i mesece napada se na naše raoie v protivniškib nam novinah talijanskih I nemških.
Te dni so se tiskali v talijanskih novinah proglasi. Ti talijanski proglasi so se tiskali tuii posebe na velikih papirjih i s debelimi črkami. Prilepilo se jih je po zidovih v mestih i vaseh. Poslalo se jih je uradom i posameznikom.
Kaj se je dogodilo, k čemu vse to, kaj hočejo ti proglasi ?
Volitve za državni zbor se Imajo vršiti. Nirod ima izvoliti može, koji bodo v
tam z bičem pokal. Kadar pa so pasli akupuo pastirji, svadili so se mej seboj in pričkali, dru«! pastirji mu pravijo, naj le tiho bo, drugače ga vrag vzame kak njegova brata. »Palček« žene čedo domu, pa ker ni mogel, ker je bil majnen, teči tako, da bi čedo dohajal, spet zleze volu v nho in tam poku z bičem, kikor je sploh navada, da pastirji na pašo in domu grede, zadaj za čedo pokajo. Kadar domu prižene, praši mater: Miti, ali sem Ime: jaz brate? mati p* mu reče, da ni imel bratov. Drugi dan zopet žene čedo na pašo, tu ii zdaj se je s pastirji prepira', in pastirji mu pravijo, da pride vrag po njega, kakor je prišel po njegova brata in sestro. Z iaj on premiŠliava, kak bi on mogel to od matere zvedeti — in zakaj mu to taji — premišljava nekaj časa, popraska se malo za usešora in pravi sam pri sebi: Smentano, uže imam dobro pomoč. Žene spet domu čedo kakor prvi dan; doma zopet pravi materi: Mati 1 spodaj pod našo hišo ji velik kup cekinov. — Da, sinček moji Kaj nama koristjo, če pa do njih na moreva; on pa pravi; CJže prideva. — Jaz hišni vogel privzdignem, in vi zlezete ponje notri. On res vogel privzdigne in mati se zmuzne notri pod vogel; kadar je pa inati uže na pol pol voglom, hitro »Palček« vogel ua mater spusti in sedaj praša: Matif eein imel jaz brate? —Imel si imel, ljubo dete, dva brata io eno Re*tro. Zdaj palček zopet privzdigne vogel, pol katerim je mati čepela, da se skoraj na pol mrtva privleče izpod vogla, in sedaj
njegovem imena v carevem gradu Dunaju govorili 1 delali fkup^j z moli iz drugih dežel.
Pred dvanajstimi leti prvi krat, pred šestimi leti drugi krat eo «y v,š le takov« volitve po vseh deželah našega cesarstva, ter tudi v Istri.
Zunajne občine pazinskega, voloskega i lošinjskega okraja so Izvolile oba krut D.r« Dinka Viteziča. To je bil prvi moi, koji j« na Dunaju pozdignol pvoj glas t kori«t ieterskih Slovencev i Hrvatov, koje se do tedaj tam skoro se znalo nI.
Zagovarjal je slovenski i hrvatski jezik v šoli, uradih i javnem živenju.
Odkrival je rane našega naroda I krivice, koje mu se gode.
Predlagal je naČ ne, kako bi Be imele zdraviti te rane l odstranjevati krivice.
Vsako priliko je porabil, da se zavza-zame za dobro duševno 1 telesno naŠe«a zapuščenega I siromašnega naroda. Za svoj osebni Interes ni nikdar delal; še celfr •lelovaje za narod delal je naravnost proti svojim osebnim I rite reso iu.
Skoraj izide debela knjiga, koja bo.lt vsakemu i za vsa vremena sve ločila, kaj je on za narod govoril i koliko delal.
Vselej je branil pravico v cerkvenem, narodnem i državnem oiiru.
Mrzel je krivico, ljubil je pravico, i za to je bil preganjanjan — ne od narodi, nego od njegovih protivnikov.
Lani i letos se je delalo proti njemu z raznih etranl ; mrzka sredstva se je rabilo proti njemu; najoodleje spletke se je iz-m sijalo, da se uniči v njegovih izborni-kih zaupani«, koje v njega imajo.
Olje čiste vesti. On odgovarja na vse to. ne sladkimi i laskavimi besedami, ampak se Bvojlm neumornim i uspešnim delovanjem.
Njegovi (zborniki ne bodo se dali zapeljati ne spletkami, ne varkami, ampak se bodo gotovo ozirali na njegovo neutrudno delovanje I pokažo mu svoje zaupanje s tem, da ga zopet izvolijo svojim zastopnikom na Dunaju.—
Volilci zunajnih občin okraja kopers-kega, poreškega i puljskega niso bili tako srečni pri volitvah, kakor oni prvi.
Pred dvanujstemi leti so dali naši volilci svoj glas velikemu pokojniku biRkupu Juriju Dobrili. Kako je on ljubil naš narod, pokazal je v svojem Živenju i na smrtnej postelji. Glavna skrb mu je bila. da bi odgojil kolikor več mož, koji bi sčasom vodili narod po dobrih stezah. Sara je povae skromno živel, a vse, kar je prihranil, dalje za odgojo duhovnikov i drugih. V svojej oporoki je zapustil vse svoje premoženje za podpore ubjge mladine iz
mu mati pripoveduje, kako se je zgodilo z njegovima bratoma in sestro.
»Palček • pa reče materi: Mati! tudi jaz jih pojdem iskat. Mati žalostna misli, da zdaj še tega sina zgubi, zadnjega otr< ka, katerega je od Boga izprosila, joka in tarna, a vse nič ne pomaga. Sin se le napoti bkat brata in sestre. Malo se je uže poznala brazda, bila je uže semtertj t vsa zametana, le tu pa tam se še |e poznal sled, vendar je prišel po tej brazdi tja, kder so bili sestra in oba brata, oni ga ne poznajo, ker ga še niso nikdar vi-ieli, rodil ee je namreč Še le, ko so prvi bili uže v suŽnosti. On jim pa razlol1. z-kaj je prišel, rekel je, da hoče rešiti vs* in je odvesti domu. Sestra pravi: Težko nai reŠ š, ker skoraj pride vrag, v čegar oblasti smo mi vsi, in bojim se, da ti kaj žalega ne stori, ker si jako majhen. Ona ga sknje pod pisker. Kadar pa pride vrag domu, tudi zdaj reče: Ti imaš krščansko dušo pri sebi, in z groznim glasom zatuli, naj ga takoj pokaže. Palček to začuje, prevrne pisker, skoči na stol in reč«: Tu sem, kaj pa češi Vrag ga konnj ugleda, pa se močno nasmeje in prarl njegovej sestri, naj mu da jesti. Palček je jedel, ker presneto mu je že pfskalo po želodci, da bi lehko pajki predli v njem, tako prazen je bil.
On j« povžil dano mu jed hlastno, a vrag p« ni nič jedel, ko povžije, reče mu vrag, zdaj pa se malo oddahni, zjutraj bova meč metala. Prvi ga zahiti vrag tako močno na viš, da ga 6 dni ni bilo
EDINOST
tr
poreŠke i t ž.Ške biskupija. Za to se zna po rsej Istr, o tem svedoči konvikl v Trstu.
On ni imel nikake osebne »vrhe In osebnih interesov. 0;i je delti i žrtvoval vse svoje za narod.
Pre<i dvanajstimi leti pa narod povsod menda ni poznal : Gotovo ni poj mil ime-riitosti volitve. Bila |e ona prva volitev. Ni poznal svojih protivnikov, Dal s- j-zapeljati. Nekoliko glasov več j* dobil Dobnim protikandidat talijanske stranke.
Pred Šestemi leti so volili naši moži deželnega šolskega nadzornika Antona ▼ it. Klobča, moža p'ezaslužneu'a za šol Rtvo v Primorju. I proti njemu so se vz-dignoli naši protivnik). Posebno se j>> prigovarjalo, da ni domačin. <ia ni iz Istri. V- Čina volilnih mož se j-5 dala pregovoriti. Ni Izvolila Klodiča, ampak njegovega protikandidata, talij uiski stranke, Talijana.
Dokler Talij mi volijo Talijana za svojega zastopnika, stvar je povse v redu. Ali da Slovenci i Hrvati volijo Talijina, to je najmenj rečeno, čudno in nenavadno.
Kn ni voda. Vsak pravi človek čuti več za svoj narod, nejo za drugi, ter prema temu dela.
A brez zamere : ali je zastopnik zu-najnih občin okraja koperskega. poreškega i puljskega šel ke laj mej narod, da izve za njegove potrebe? Ali ke bij ustno ali pismemo polagal svr jim volilcem račun o svojem delovanju? Ali j-a on keibij razlacal program svojega delovanja pred izbornik) ? Ali je kedaj v žestili letih spregovoril v prid Slovencem i Hrvatom, njegovim izbornikom? Kolikor je nam znano, moramo o igovoriti na vsa ta pra-Sanja z nt.
Zastopniki talij in?ke istprske stranke niso v obče v zboru govorili, a zadnji čas so se zavzimali za visoko pravno šolo v Trstu, talijansko, mej tem ko mi Slovenci i Hrvati nemarno povsod ni ljudskih šol, i nobene srednje.
Talijanska stranka bode tudi ta krat napenjala vse svoje sile, da zmaga njeni kandidat.
Zato oni napidi na naše može, za to oni proglasi, omenjeni v začetku ovega članka
Kakov Ima biti ta njeni kandidat, to kaže najbolje odbor, koji postavi kandi-d tu. Ta o bor je odbor društva «societa politb'a istrianas.
Temu društvu j* po njegovih pravilih glavni namen, Uriti talijansko kulturo t talijanski jezik v Istri. Ono hoče z.istop nilca, koji bode branil kulturo, tradicije, jezik. Ono hoče, da se razprše grožnje ineletarjev ptujcev, koji da bi hoteli na vstk način za svoje osebne interese lišiti Istro njene omike, njenih tradicij, njenega jezika.... i napraviti je hrvatskom, se ve da tudi slovenskom.
Kakor'da se mor« pohrvatiti i posloveniti ono, kar je hrvatsko i slovensko I
Heci mu da ti nereče/
Jezik večine prebivalcev Istre je jezik hrvatski i slovenski. On se oz vaj a po ister skih hribih i dolinah uže tisoč i več let. Njim se tudi v Istri opravlja služba božja sto i sto let. Njega so duhovne i posvetne ohlastnije v vseh prošlih stoletjih priznavale.
Se-iaj, / devetnajstem veku, da se ga zataji I Da oni, koji ga branijo, hočejo nekega pohrvatiti ali posloveniti 1....
Oni, koji Sire v Istri talijansko kulturo i talijanski jetik.
Koji bežt ko shiijo v saborskej diorani govoriti hrvatski.
Koji se nečejo odirati na ono, kar se hrvatski ali slovenski govori, samo ia to, ker je hrvatski ali slovenski govorjeno.
doli, ko doli padne, srdito ga popadne Palček, in zahiti ti ko močoo, da ga pol leta ni bilo nazaj.
Kadar pa je pudnol meč is višine jezen zgrabi Palček vraga in ga tak močno na tla telebi, da ni mogel VBtati in se zvijal, kakor kača, ko jo ubijaš. Hitro zgrabi Palček meč in reče vragu: Ako mi ne daš moje sestre in mojih bratov, koj te usmrtim. Ker si vrag ni mogel pomoči, reče Palčku, naj le vzame brata In sestro, da le njega 6e živega pusti. Tudi si naj vzemo, kar koli hočejo in morejo nesti. Veseli se zdaj vsi domov napotijo k svoje j materi, katera se je močoo razveselili, ko ▼Idi vse svoje otroke Se live, katere je uže vse za mrtve imela, ker niiolo je uže veliko let. mati je bila uie postarana in vsa izpremenjena, ker preveč je žalovala za svojimi otroki, sedaj pa vidi vse pred seboj, zdrave in čvrste.
Mater je to tako prevzelo, da je od tega zbolela In tudi v kratkem umrla. Otroci so zdaj močno žalovali po materi; radi so pozneje hodili na materin grob molit za rajno. Starši brat je prevzel posestvo ter zadovoljno Živel na tem svetu, sestra se jeomožila daleko proč k nekemu bogatemu meščanu. Palček pa ni imel miru, on spet odide po svetu iskat sreče; kako se me je potem godilo, to nam ni znano. Vsi vragi so se močno bali, in oprl-bili odslej Palčki. Oj, da bi se tudi nas tako bali vsikdar, posebno v snrtnej uri!
Oni koji prebivalce Istre pred volitvami nazitajo Istrane, a po volitvah Italijane.
Oni, koji v knjigah i novinah \ovtjo Istro talijansko dei'lo.
Oni, koji pravijo, da ima v Istri pravico samo talijanski jetik.
Oni. koji smatrajo Slovence i Ilrvate ia brezpravne ljudi, ter jih naziva jo »Sčavt*.
Oni, koji delajo na uničenje hrvatskih občin samo to, ker so hrvatske.
Oni sploh, koji taji Slovence i Ilrvate. ali v kolikor jih priznavajo, delajo da jih telesno in d u Ser no uničijo'.
Oni hočejo lišiti večino prebivalcev Istre njih omike, nj h tradicij, njih jezika... oni Jo hočajo napraviti talijanskom.
To su ineŠ'tarji, to so, ako ne emisa-sarji, gotovo komisarji družbe interesov, koji niso naši.
Kaj i kakov je bil pokojni Dobrila, to je pokizal se svojimi dejanji, koja sh nikdar ne pozabijo, i koj i najjasneje kažejo, da lažejo oni, koji pravijo, da rodoljubi v Istri delajo za svoje osebne interese.
Ni o deželnem Šolskem nadzorniku se ne more reči, da je kedaj delal za svoje osebne interese. A tako gotovo ni ob onem možu, kojega rodoljubi postavijo za kandidata,
Hodoljubom v Istri i njih kandidatom je nloga:
Zboljšati stanje slovenskega i hrvatskega naroda v Istri.
Pretrgati verige, v kojih je okovan.
Osvoboditi ga jarma njegovih protivnikov.
Prebuditi ga.
Podučiti ga o pravicah, koje ima on i njegov jezik.
Pokazati mu, da ni ščavo, ampak svoboden državljan.
ter v vse te namene vporabiti vsa zakonita sredstva.
Rodoljubi isterski so uže dosegli u-spehov — kar najboljše kaže trzanje protivnikov.
Narod spoznaje več i več svoje protivnike, njih spletko i varke, njih sredstva i namene, ter se daje vse manj loviti v njih mreže I zanke, v kojih bi ga hoteli uničiti.
Narod sve več i več spoznaje tudi rodoljube, njih namene, koji i pri svopj o-sebnej Škodi delajo za zboljšanje stanja narodnega.
Narod več i več spoznaje, kde j« vera, a kde nevera, kde je zlo, a kite dobro; kdo dela za njegovo častno živenje.
Ali je večina to uže vpoznal a, to pokažejo predstojeće volitve.
Volilci naj pridejo volit v popolnem Številu volilne može; naj porabijo pol dneva ali jeden dan za svoje dobro.
Volilni moži naj bodo pošteni moži. koji se niso nikdar izneverili svojemu narodu, i naj izvolijo poslance, koje njim priporoči Edinost i Nafta Sloga.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nai cesar je 14. t. m. obiskal črnogor* sko knjeginjo, ki se je na Dunaji mudila. Prišla je t j i iz TeineŠvara, kder je bila pri pogrebu kneza Aleksandra Karadiorgieviča.
Hrvatski sabor je bil 13. t. m. jako buren. Poslanci stranke prava so silno ostro govorili zoper predlogo, gledć pokritja tro-škov za vdušenje rabuke v letu 1883. Ban je odgovarjal in saborska veČina js njegove izjave odobravala, ko je ude opozicije dol-žil, da so prav oni z nezaslišanimi sredstvi skušali ljudstvo bujskati. Ban je sklenol svoj govor z izjavo, da v sprejetji predloge vidi poroštvo, da se Hrvatska prizadeva, če tudi s žrtvami, varovati mir in red. Načelnik je potem predlagal, naj se poslanca Pilasič in Bakarčič za 31 sej izključita iz sabora, ker sta ga razžalila.
Srbski cerkveni \bor se snide 13, septembra, volitve se bodo vršile v prvej polovici meseca uvgustu.
Ogrska poslanska \bornica je 13. t. m. sprejela predlogo, gledć p'eskrbenja potrebnega denarji za upravo državnih že-leznie in fabrilc, v splošnjej in podrobnej razpravi.
Želsinisa i\ Mostara e Metković se odpre 12. junija. Minister Kallay se dotične slavnosti udeleži.
Vnanje dežele.
Srbsko ministerstvs je odstopilo; kralj je naročil Garašanlnu, naj sestavi novo mioisterstvo.
V angleikej spodnje j ibernici je 12. t. m. izjavil Gladstone, da je ruski poslanec dogovor mej njim In angleškim rninisterstvom glede avfgaoskn meje poslal ruskej vlad', da ga odobri. Zdaj so poravnane vse pre-pirne točke. Dogovor j« pridržan razsodbi ruske vlade.
Po vestih od 13. t. m. se angleški in ruska v|a ia oavfganakem praš.inji nisti še popolnoma zje iinili. «Agence Havas* poroča, da ruski odgovor, ki je prišel 12. t. m. zvečer v London, v načelu sicer ni zoper mejo, kakor je bila določana v Londonu, ali protivi se nekaterim posameznim točkam, ki zadevajo večidel pašnike. Upa se sicer, da se tudi to nasprotje poravnsi, ali zarad zadreg, katere dela vladi parlament, mine skoraj gotovo še več dni, pre-ilno se doseže p 'razum. Dalje se iz ena-cega vira poroča, da ruska sicer odstop: od zulfiitarske meje, ker pa si s tem odreže važno c^stn, ki drži v Herat, zato zahteva odškodnino, in sicer, da se njej o Istopi več pašnikov, katere zdaj rabijo Turkmeni. — V angleškem parlamentu je skoraj v vsakej ?eji na dnevnem redu avfgansko prašanje in vlada ima pri tem težavno stanje. 13. t. m. sta v zgornjej zbornici odgovarala ministra Granvillein Kimberley na razne interpelacije, poslednji je Izjavil, da se na avfganskej meji napravi več močnih utrdb, da bo angleška vojska lahko postopala ofensivnc, ali zelo nevarno bi bilo, ako bi se v Ileratu napravila angleška trd njava.
Poročila od 14. t. m. pravijo, da se dogovori glede avfgaiiBke meje vrše vspeŠno in da se utegno k malu dokončati.
Italijanom utegne rogoviljenje v Afriki kmalo začeti delati sive lase. Angleška vlada je namreč v parlamentu naznanila, da svojo vojsko proti konci tega meseca pokliče iz Sudana; potem ostanejo Italijani sami v pustih krajih, kder jim noben dobitek ne blešči. Od vseh krajev obdani od sovražnikov, ne bodo se mogli dolgo držati; treba se jim bode umaknoti in zapustiti Afriko, ali pa vojsko tam silno pomnožiti; za poslednje pa ne bode denarja in tu h Italjani nikoli ne dovolć. Se tudi so dežel jako lakomni, da bi se njih vojska za nič in zopet nič v Afriki gonohila in italijansko kraljestvo gmotno uničevala. Italijanska ekspedicija v Afriki ni mogla imeti druzega namena, nego da Angležem, v vojni zoper krivega proroka pomaga; ker pa Augleži zapuste Suiian, morajo ga tudi Italijani zapustiti, ali pa sami začeti vojno zoper Mabdija, nič druzega jim ne ostane, prvo pa ni častno, in drugo ni mogoče; in tako se je ujela Italija v proglo, iz katere se ne more otet'. Tista italijanska zbornica, katera je nedavno izrekla vladi zaupanj", prepriča se v malo dneh, kako zelo se je prenaglila, da pa odvali sramoto od sebp, izlije svoj gnjev na ministre in sedanja italjanska vlada pade.
DOPISI.
Iz okolice 14. maja. (Toča). Ubogo ljudstvo I ta glas prihaja iz ust vsakterega. ki se na polju pokaže. Ubogi mil toži ti kmetič, ki z poveŠeno glavo po opustošenih poljih hodi. Upanje, da rnu Bog podari, če tudi ne dobro letino, pa vendar toliko, da ne bi bil njegov trud ves zastonj, šlo je po vodi. Šiba v podobi toče, in to nečuvene, oklestila je tako mladje po trtah, edinih drevesih, iz katerih okoličan kaj vdobi, na bo ttž*o Intos več kaj z njimi, po mnenju kmetov oškodovane so celo za prihodnje leto.
Toži res in jadikuje uboŽni okoličan, ker ni imel uže dolu-o dobre letine, pa mu je tu ti to leto ni upati, ampak zauašati se bo moral le na zaslužek. Tega je pa sedaj prav malo, radi česa mu bode morda celo trpeti. Bes ubog je kmet, kojemu uima vzame pridelek in se nema s čim preživeti I Zato bi morala občina ali viada kaj za ljudi preskrbeti, ko jih slaba ura ali kaka druga Šiba doieti. Kmet je tedaj skoraj obupan; ne ve čes * bi storil, otožno hodi tja in sem in riepre bikoma, ko ga potreba — poman)k nje kdanjega živeža — prisili, naloži na pu-estvo dolgov, katerih se ne more potem nikdar več ali pa le z velikim naporom odkrižati.
Toliko zgornji kot spoinji okoličani bodo to poletje in sploh vse leto zeld potrebni zaslužka, vzlasti pa oni, ki ne znajo druzega rokodelstva, nego zemljo kopati in kamenje sekati (takozvani »rna-lovarji«); treba jim bode tedaj kde pri-tlužka ponuditi; naj bi se vsaj jedenkrat l»-li graditi železnica Trst-Hrpelje in v delo jemali potrebni okoličani.
Ni res mnogo kar donaša polje okol -Čanu; ali vendar hudo ira zadene, ako mu vzame ono malo pridelki, s katerim večinoma poplača male <ioigove, ki jih čez leto naredi. — Tu naj bi se pokazala usmiljena in bratska roka, ki bi ubožcem pomogla in ne lovila jih za svoje hudobne namere — kot delajo sedaj lahonski Ciko-
rjaŠi, ki mu izpodkopljujo še ono iskro vere, ki kmeti navdaja z upanjem boljše prihodnosti, če tu li je večkrat hudo tepenT ter g.i ne tira v obupinje, kakor bi ga, ako bi frl brezveren, kakorŠ iega hočejo ti prenapeti prekliojavci narediti.
Pri tej priliki nuj opouriiin, da se mej neveonej^jm kmetstvom še nahaja tu> pa tam kako mrmranje, ki pa izhaja i z praznoverja češ: kak hudobnež ali k ika baba je točo naredila. To priča globoko nevednost, v koj"j šo nekateri kmetje čepe, in bi vendar uže čas bil, da se izpodrine in to s prepričevanjem ljudstva z lece. Niso niti babe, niti dedci, ki točo delajo, ampak Bog, in temu se ne sinemo protiviti, ampak se v njegovo voljo udati.
Benevolus.
12 IBarkovelJ 1?. maja. V nedeljo po blagoslovu je imelo naše »pevsko društvo« svojo sejo v diuštvenej krčmi. Te seje se je udeležilo mnogo naših rodoljubov, katerim je petje pri srcu in so Želeli piistopiti za podporne ude, ker na take načine je pričakovati kaj dobrega vspeha v našem društvu. Najprvo so zapeli pevci ■ Hej Slovani« in potem »Zrinjsko-Franko-panko«. Ta pesen je napravila veliko veselja mej našimi poslušalci. Zato gre vsa čast g. učitelju za trud, kateri je on imel pri tej pesmi, ker je nad polovico novih pevcev. Pa končanej pesmi so nam odprli roko blagodarni možje in darovali pevskemu društvu vsak po svojej moči ia sicer gospoda: Anton Pogorele, trgovec 15 f., Andrej Martelanc 5 fr. Po 2 for. ti le gospoda: Fran Pogorele, pomočnik, Ivan Martelanc. Janez Marija Ferluga. Anton B ilea. Po 1 for. ta ie gospoda : Joi. ZnidarŠiČ. Just Jež. Juri Šučmel. Luka Peitot. Anton Gombač. Fran R^bek. And. Birič. Janez Marija Ferluga. Jožef Lav-renčič. Urh Mreule z Belvedera. Anton Spanger. Fran Lapan. Mihael Martelanc. lomaž Sverca. Po 50 kr. g. Uršič Fran.
Vs f m tem možem izreka podpisani odbor srčno zahvalo in posebno gospodu Antonu Pogorelcu, ker on ji u i-, mnogokrat podpiral naše društvo. Začasni odbor pevskega društva v Bar-kovljl.
ISB Uonlovelja, 13. t. maja, — Včeraj zjutraj 12. t. in. ob 6. uri je jela pri nas silna toča padati. S prvega drobenja, potem pa lešnikove velikosti, pa tako nosta kakor povodenj. Ne le pri nas, te-muč vse na okolo je pobila. Trajalo je to silno vreme več nego pol ure. Da še celo listje z dreves je otresla in ogolila. Bil je prav čuden prizor po tem nesrečepolnem vremenu. Ubogi kmet! celo leto se moraš truditi in svoj siromaški kruh s potom svojega obraza makati; pa pride trenotek; in glej, ves tvoj up je pobit in tvoj trud zastonj. Pomilovanja vredno l
Pa kaj si mislite, kdo ueki je prizval včerajšno točo k nam ? Kdo pokončal naft* vinograde in sadne vrle?
Kdo drug, nego Slovenci. — Ko sem se o omenjenem vremenu ustavil v nekej hiši, slišal sem več možakov govoriti o tem in onem. Govorica je prišla tudi na denašnje bahajoče se Slovence lil kaj je izustil nekdo onih mož ikov: Slovenci, Slovenci cikorja! to nam daj6 Slovenci l Unozi Slovenci I ne vem ali smo vredni pomilovanja, ali pa čestitanja, da si drzevamo segati v pravice Božje,
Kako pa hočemo, da bomo v resnici napredovali, ko nas sami sini matere Slave zametnjejo? Pa mi se ne strašimo vs ike stvari. Zvesti ostanemo naŠej materi Slavi in vse moči bodemo napenjali, da bomo njo potpirali. Do zadnjega kanca kivibo-iemo obračali vsak trenotek v prido našej. slavu« j domovini. Živeli Slovenci I
— x —
Iz fttomna, dne 12 maja. — V cenjenem listu poslednje štev «Soče» od 8» t. m. se je nahajal mej drugim tudi nek d<>pis iz Komna, kojega g. dopisnik je vse svoje strune napel v obrambo v Komen privandranega mogotca gospoda Domenlka Gasparija; g. dopisnik poveličuje in povz-liguie omenjenega gospoda celo nad zvezd« — On pravi in opisuje mej drugim, koliko, da je g. Gasp. Komenskej občini in cerkvi koristil; meni se pa dozdeva, da je g. dopisniku «Soče» mogoče naj več koi isti), ker se z njegovim črnim frakom »vedno okolo njegovih mlinskih kamenov snče in iz istih prah ome taker se toliko za njegovo čast po'ouuje,
G. Gaspari je reB v Komnu napravil parni mlin in kovačnico, ali vs« to je napravil le sebi v korist in dob ček, s tem škoduje pa veliko našim domačim kovačem, koji so si poprej potrebni živež služili, zdaj pa morajo brez dela okolo hodit', in si isteg i, če hočejo svojo drnžmo preživeti drugod iskati.
Menltn tudi, da nafii pradedje uže stoletji niso nezmletega žita uživali, saj imamo v bljižnem Peklu, T)ornbergu, Pie-vučini, Batujah in še bbžnj« mirne, koji so vse kraško in še drugo žito v tuoko zdrobili.
Da si je g. D. G. kos vinograda dal napraviti, povod k temu dal mu je nek drug g. ki ga je Se pre i njim imel, a niti istega napravil ni ebČini, auipuk le sebi
EDINOST
na kor.st. 0 ičina pri njem ni št) za kozarec vodj ko'isti imelu. Škode pi, rekel bi milijon kozarcev, kajti koliko jo je iz-vozaril on iz občinskega kila, da j) njegov pinii mlin leto dni gonila, to boi* le sam Bog vedel, torej to ima občina na korist, ki si mora s trudom vodnjake napravi) da on vodo — kar mu pa neč^m oponašati, kaiti Bog nam jojeonilo podelil — na svojo korist in dobiček ral,i. Cerkvi, mhlim tudi, aa ni še ene mašu* obleke — niti eue knjige iz svojega daroval, in če bi bil kaj 7.i božjo čist nanravil a!i onl-elil, piač 1«) mu gotovo ne o iide, kijti k lor kaj zi božjo ali cerkveno čist štor, nadejati s.* ima gotovega plačila, če ne tu;aj na zemlji, gotovo pa tam nad zvezdami, to nas uuša sv. vera uči.
K t se je bralno društvo v Komnu ustanovih, pravi omenjeni g. dopisnik na daljn, bil je g. Gasp. mej prvimi, da je k istemu pristopil — kdo pa ne bi bil ? ter i-temu društvu lepo sobo odstopil. Res da je g. Gasp. ud bralnega drufitva in da je sobo za 72 f. (beri) dva in sedemdeset forintov društvu v najem dal ne p. z istonj prepustil, in tudi to je njegov iobićek, G. dopisniku «Soče» bo le mogoča znano, daje 24. aprila praznovala vsa naši vas svojega posebnega pokrovitelja. p itrona nase fare sv. Jurija, kako vsako drui.o leto — oni dan namr.-č si j odločila občina svoj poseben praznik, isti dan ni noben občan, niti njegova živina v domačem polju delal! kuj pa g. Gasp.? on je mogoteil isti dan je on vsejedno svoj« kopač* v svoj blizo cerkve ležeči vinograd najel — ker pa domači niso hoteii storiti povab 1 je pa tujce — in niti župan niti drugi niso ga mogli od tega oivmoti, še v čisu služne božje ne, njegov mlin m kovačnica sta delala isti din na vse kriplj' in vse ua njegovo korist in dob ček G. dopis. omenjenega dopisa «8oče» bi bilo moralo biti tako početje nekoliko man
Čestitem g. čitateljem Eiinosti bode gotovo še o spominu nek dopis v tem listu iz Komna, kako je g. Gasp. lanska leto — o vojaških vajah, ki so se v našem ooli Žju vršile, kruh iz Nabrežiue od nekegi svojega rojaka priskrbel ter domači m pekom, kojin Komen, in prav pridnih, ne pogreši, hotel zgubo napraviti, katero je pa moral sam naj bolj trpeti. On teiej iŠČe iu kuje vse le sebi na korist in do biček, še celo delavce, ki mu razna dela opravljajo, dobiva izmej onih nesreČnežev, ki so za kako malenkost kaznovani in v zapor dejani, za prav malenkostno plačo, kajti ubogi gre da razna domaČa in poljska dela opravlja, samo da mej čsteritni zidovi vedno ne tiči, in da č sti zrak uživa. Gospo iu dopisniku «Soče» bodi tedaj to v pravi in resnični dokaz, da bole vedel drugi krat g. G. k j bolje opis iti. pi tudi njemu, da ne bide več v drugih lvčeh In mej drugimi poštenjaki in iskrenimi rodoljubi prepira in nesloge iskal.
Komenčan.
Domače in razne vesti.
Inieoovanje* Cesar je imenoval kuratt kolegijalnoga kapitola v Piranu, č. g. Jikoba Mikaliča za kanonika sokate-draluega kapitola v Kopru,
Tržadlti občinski svet je imel v Čet teli deseto letošnjo sejo. — Pre ino se je pričel dnevni red, interpebral je svetovalec g. Nabergoj, zakaj ni bil k zid njej i pre Izadnjej seji povabljen. Zupan dr. Bazzoni je Izjavil, d t tega mora biti kriva le neskrbnost podredjem!) organov I u da uvede preiskavo. A.ko bi Nabergoj bil Ra skovich, gotovo ne bi se bila pripetila taka neskrbuost; to je u is grdo i nesramno, da s« sovraštvo tako očitno ra2odeva; res radovedni smo, kaj preiskava na dan spravi, — Potem se je sklenolo, naj se razdele zemljišča «vile Murat.» Na to je prišla m vrsto prošnja Trebčanov za donesek k troškom za nove zvonove; predlagal seje prestop na dnevni red. A. svetovalec Živin se je potegnol za to, da se prošnja usliši in ko je Še dr. Vidakovicb predlagal naj ee dovuli 460 gld., sprejel seje ta predlog. Sklenolo seje dalj«, naj se število učiteljska pomnoži za enega učitelja in eno učitelpco ter naj se zi novi mesti takoj razpiše konkurz. Društvu tržaških deto-milov se je dovolilo 1200 gld. podpore. Nazadnje je prišel na vrsto računski sklep mestnega daci, ki seje odobril, magistratu pa naročilo, naj se pri vis.ikej vla I i potegne za to, da dac še prhoinja tri leta da v najem mestu proti man H) poprečnej od-Ikodnini, nego se je dajilo do sedaj.
Volllcem, kateri so svoje volilno pravo reklamirali, bole došla te dni rešitev dotiču h reklamicij na dom; ako kedo dobi kiki tako neugodno rešitev, naj j » prinese precej r naši uredništvo, da mu nap avnno priziv ali rekur? — i u to vse brezplačno.
Vabilo. Še enkrat vabi društvo E ličnost vse rodoljuoe ni vehk> veselico, ka-iitera bode jui-» popoluine ob 5 ud v vrtu Jn salonu »all'Aurora«. — Kedor le more priti naj na zam idi te velikanske veselice. Torej, jutre vse, kar je našega, v Bošketo, k Aurori I
Izlet Tržaškega *Sokola» v KVt larlž. Siabo deževno vime je b lo sicer v čet: tek; i p: i vse ;i tJm *•* je priv mnogo SjKoiov in drugih T žiških ro.io-ijubov vdeležilo izleta v K: ž. Ka iior znano je bil magistrat prepovedal ta izlet, a n -mestništvo ie p-ep >ved mag'st atovo z -•rglo in cSokol» j ■ veselo iziet-l m kr š p višave. Ali magistrat sj je hotel maščevati. Križ mi so hoteli iti »Sokolu« nasproti z L'odbo. pi žindarji so godbo ustavili, K-> <o potetn hoteii godci Sokole pozravii' pred gostilno, kder ^o bil*, z >pet jih je ustavil okrajni aomi-ar, z.č ti so hoteli potem cesarsko himno, ab tudi te jim niso pustili c. kr. žandarmi. Na to pa so p^vci šli na pomol gostilne in so zapii cesarsko h'mno, žandarji so na to vzeli »Stellung« in nobeden sj ni upal ust i vi i pevcev. Neki > je pot-m hotel govoriti, magistratu i komisar ga je ustavil in ko je nadaljeval, hoMa ga je žandarmeriji actirati. ali končal je svoj kratki govo • -e živio Pi ane J >ž t in žand inni so gi pri miru pustili. Magistrat je rekvirira! žtnd irje \z vse okoiice in Trsta, da straži Sokole; k malo Id bilo več žmdarjev. nego Sokolov. Ko se je Sokol vrnol, hoteli so Križani spremiti ga splamenicimi ali tudi to so jim zabranili ž.indurji. Ali ni to krasna ilustracija našh zmedenih razmer? Triester Taghlatt pravi, da jh najbrž-* magistratovim vaškim pot^ntatou; vino Cikorije preveč Šlo v glavo; da torej ne vedo, kaj delijo. Zaniarji pridejo v konflkt z uajsvetijimi čut', katere morajo gijlti in magistrat zavira to, kar ce=. kr. oblastnije dopuščajo. Ni treba komentari.
Zattlužen odgovor. Predsednik isterskega lihoisk"ga političnega društva (Societa politica Istriana) je pisal vsem Istrskim županom, mej njimi tudi gosoodu Kastelcu, občinskemu glavarm v Materiji to le p ismo :
Onorevole Podestdl
II Cunizio elettorale tenutosi ieri Parenzo per iniciativa della Societa pob tica Istriana. proclnnaudo i candidatl pro-posti dali i Presldenca della Societa stassa, iia con voto unanim« addotate le seguenti misure:
a) che in generale tutti i patrlotti prezenti e>i aderenti, nessuno eseluso, si presiino con ogni mezzo pella buona liuscita deli •dezioui de^li elettori eletti nelie comun rurali; h) che in particolare in ogni coinune eletiorale avesse a sostituirsi un comitato elettorale coll'incarico di prestarsl perche Ih elezioni stesse riescano ovunque uniformi, e d I tenera esattameute inforinata la Presidenza della Societa politica Istriana di quaisiasi risultato od insorto ostacolo alTmcIie questa possa formirsi un qualro esatto ed eveniualmente p ovvedere a tempo ii risuhato finale corrisponda ai nos ti voti. iuteressando speci.ilmente gli O lorevoli Podesti 'lei capo luoghi per la effettuazione di tale debberato.
Partecipando un tauto la flrmata non dubiia punto chel'Onorevole Podesta sara per corrispondere, ločene cal iamente anehe gli raccotnan ia, pronta ad idenmzzarle delle eventuali spese e con tutta stima si seona
Dalla presidenza della Societi politica Istriana Pisino 12 inaggio 18-45.
II Vico preaidenta Dottor Amoroso
AH'Onorevole sitrnore Kastelich Gasparo Pode8ta
Matteria.
Na to je vrli rodoljub odgovoril takole :
Materija 14. maja 1885. Vzgledno predsedniŠtvo »Societa politica Istriana« v Pazinu.
V rešenje Vašega lista od 12. t. m. s kojim mi naznanjate sklep Vašega zboru v Por-Ču od 11. t. m., zadevajoč p>ed stojeći volitve kmetskih občin v državni zbor in sicer:
a)	da spioh vsi patrioti navzoči in družljivi nijedan izključen si pomuj i z vsakimi sredstvi zi dober izzid volitve volilnih mož kmetčkih občin;
b)	da v vsak^j volilni občini se ima ustanoviti volilni odsek z nalogo po m uja ti se, da postane volitev enolična, 1 <» da ta poroča pre isedmŠtvu societa polit. Isl' iana o l vsakega uspeha ali zadržka, da si za moiv ona pri lobiti n it mčnosti, oziromi o p-avem času pre videti, da usp^h odgovarja V.iŠim glasovom, priporočeno posebno občinskim ghivarjam za svriio te določb«. kar ste toliko prijizui, da tudi siučijn'-stroške pomračiti sle obljubili, poip'saoi občinski glavar, katerega je slovenski mati porodila iu kiten nikoli do hladnega gr<w» ne ho se svojemu n »rodu izneveril, obžaluje, tla uzgleina societa politica Istrima se je toliko zmot 1 a ter njemu gor omenjeni list poslali m sicer v ti kraj, kder italjan-ka ptlliznenost mesta gotovo ne najde. Sicir pa meni ni znan«, da bi nz gledna societa polit ca Istriana se svojim nasvtom tukajnemu slovenskemu narodu k blagostaniu k d • j pomagala, in tuli se vmvaljujein za ponujeco o l^ko inino, kt*re (uk jš-ii narod ne potrebuje.
Mi iu naši sobratt istersk* Hrvati imamo naŠ' slavno društvo E linost. katero nam je uže marsikaj koristnega sv -iovalo, tedaj naš narod bode se le po načelu in nasvetu tega društva Eiinosti ravnal ter po sklepu
od n i 1 >00 navzočega občin-tva dne 10. t. m. v L i daru volili hodemo v d' žavoi zbor za i ašeg i poslanca mnngozaslu|.;ega g spoda Ir. D,nko V.tez ča.Se spoštovanjem Kaspar Kastelio občin, gl ivar. Moško in taktno postopanje g. Gaspe j Kis!eica, kateremu je bila ponujana od mnogih volilcev kandidatura, naj služi v vzgled.
Cikorije zvijače. Sior Poldo, dr. Angeli, Primožič, Verzota e tutti auanti politični komedijanti iio iijo z iaj po Trstu po vsen luknjah starega mesta, vsacega. katerega s:-eč >j nadlegujejo iti ga praŠijo, ako je volilec. Te dni so tako ujeli dva Rojmčana, mej njima nekega Tušarja, pe-ij ili so ga v nek brlog v staro mesto, ali ko so mu razodeli, da je tam uradnija rikorje, ustrašil s^ je in odnesel pete.— Tudi toča je prav prišla C korjašem, napovedali so v »Gittadinu«, da Do<io nald-rali milodare za okoličane. — Prav je, da se okoličanom pomaga, ali pomoč mora biti krisiij inska, kar ena roka da, ne sme vedeti druga. Ali cikoijaši bodo dosti hrupa delali, pa malo dali. — Pametnih Jjudi ne bodo s tem slepili.
G>avna stvar |e, da se zahteva od vlade, da odpiše nekoliko na davkih; par forintov na vsacega — toni nobena pomoč. Društvo E linost v tem obziru stori potrebne korake brez veliko hrupa. — Okoličanom pa priporočamo, da se ne zanašajo čisto nič ni pomoč Cikorije.
Žolozolca Trst-lir pelje. Komisija za ogled načrtaue železniške proge se je včeraj sešla. Tižaški deželni odbor je poslal v to komisijo mej Slovenci zlogla snega Mauronerja, nekdaj Garibaldijevega orožnika, zdaj cikorjaškega kralja. Po perji se pozna ptič, po tac b volitvah pa tržaški dežeini o>ibor. Poleg vsega tega pa je g. Mauroner o železniških stvareh tako po iučeu. kakor novorejeno dete.
Hazsiava rož se je danes odprla. Ker j;; razstaviteij. g. Maron, čisti dohodek namenil Oonrodeluim zavo iom, zato toliko boij priporočamo našim bralcem, naj ne zamude ogleuati t^ lepe razstave.
TriaSke novosti t
Redka poltenost. Ladjetesalec Anton Frauzin je našel v ulici Stazione denarnico s 8 i r.. Katero je prinesel na vodstvo policije, uaj so izroči onemu, ki jo je zgubil. Pošten mož to!
Zadela je kap neko 45 letno okollčanko v hiši žit. 13.j ulica Fernera. Ubogo so prenesli v bolnico, kler je taKoj izdahnola svojo uušo.
Goljufija. Nek potepuh je ogoljufal vratarja niše Caccia v ulici Farnetto Št. 140. Pnšrl je k njemu z izgovorom, daje kmet na giuntu g. Caccia in da nema <ia di plačal dao od teleta. Vratar mu da zalite vanin 10 fr. 26 nov. in sedaj ni sluha ni uuba o njem. Ogoljufal je tudi neko drugo gospo za 5 for.
Policijsko. Zaprli so 30 letnega
Ivana V. iz l/.le m o4 letnega težaka Ve-koslava D. iz Sežaue, ker so ju uže enkrat po potiru odposlali pa sta se zopet vmola.— Hadi razzalenja straže so zaprli 48 letnega težaka Kajetana P. iz Trsta. —
letnega Dragotina S. iz Maniago radi ostudnega obnašanja po ulicab, bil je pa popolnoma pijan, tako da ni znal kaj je delal.
Izpred ftodnlje« Korektor in ured-^uik ne več izhajajočega lista L'Imparziale sta stala te dni pred porotno sodnijo, kar je luiparziale imenoval nekega Rosseggerja i e ieutovca. Ta mož se je čutil žaljenega in je toži oba imenovaua. Porotniki so izrekli, da je beseda Iredentar žaliva in soduija je onsodila jeduega in druzega na 3 me.sce zapora. Dr. Angel', ki |e eden prvih ludečkarjev, zastopal je tožnika in dokazaval, da je beseda Iredentar Žaliva. Mi no tr umo sicer tega, ali nek reporter j-i izrekel latinski stavek: »Ipsi se cou aemnaritu. Morda je prav zadel !
I"red porotami v Trstu se bodo ohrauovala šn ta le Hudodelstva: 18. t. m.: goljufija, tatvina in iznevt-rjenje, zatoŽe-nec Alojz i Skrb c; 19. in 20. t. m.: golju fiji, zi'toženec Fran Br.ut, in 21. t. m.: z žig, zaiožeiiec Jarne| Pt-rossa,
Ogenj na l«loydovej ladljl k A rff o Koje bila te um zaKoivena pred Aleks.iiidrljo ta ladija, vstal je opolunoč' ogenj na njej in nevarnost ju bila velika, Ker se je uneio tramovje blizo kotla. Mornarji angleške ladije «lris» iu franco.-kf vojne ladije «Sngnel:iy* so prišli ua pomoč iu ogenj zaduš I*.
Iz kopra nam p'Šej*; V volilno komisijo za o.žavni zb»r je odločen tuoi ur. Gimbini, mož, ki se je po javnih uli-oih'tepel z nij ik", ki je bil tu ii radi tega kaznovan, ki sploh nema niltakega za upanji pri veljavnih mnžeh, in tak človek bjde figuriral v komisiji in delal na škodo prave avstrijske Btrank". čudimo se, da d i jo takemu možu tolko zaupanja, kate rega gotovo ni vreden. Kaj niso imeli dru. zegi poštenega Avstrijci, da so izvolil: prvega Irredentarja, ki je povsod kut tak poznan.
Iz Mavhtnja nam pišejo: Dne 12. maja t. I. m«) 5. in 6. uro je toča sevsi-pila po občini Mavhiuji. Slivno, Šempolaj, Zgon k in naprej, pokončala popolnoma
vinski p'idel^k. Tolkl i je na i pol ure. Kar je, Še m * ti jk tlo, lovišil i j« p^ ,ine 15. t. m. mej 7. in 8. uro v jutro.
Politično društvo tt!o*a v
(Gorici je izd.ilo poziv m volilee velikega P't^e-tva na Gorišk m, iz katerega posnemamo to le: »Slog:* se je pomeč lo, daje po dolgem iskanji uobiia inoii, kateri zasluži popolno zaupanje ne samo Slovencev, ampak vseli veleposestnikov na Go— nškem, vseh onih državljanov, katerim je ležeče na tem, 'la Avstrija obstoji in da so za iovo>joi in srečni raznovrstni narodi, ki sestavljajo to staroslavno državo. Ta un ž je visokoroim gospod Sigmund grof Attems, kamornik Njegovega c k. apo-sti 1 kega Veličanstvi presvitlega cesarja in veleposestnik v Podgori. Grof Attems je mož. katerega podpisano društvo priporoča svojim slovenskim rojikom in vsem pravicoljubnim goriškim sodeželanom kot najboljega kandidata, kat-rega imamo zdaj za veliko posestvo na Goriškem. Njega treba je voliti, ali pa nikogar, ker me l svojima nasprotnikoma odlikuje sa kot svitlo solnce od blede lune, ki dobiva svetlobo od solnca. Grof Attems se no ponuja, ampjk prosili smo ga, naj bi poslanstvo sprejel. Nerad je to storil, vender odrekel se ni. ko je videl, da domovina zahteva to žrtev od n|ega. Grof Atteras je vzglednega družinskega življenja, ka-keišno se nahaja le v onih družinah, ki se držijo starih, lepih in poštenih navad. Grof Attems je izobražen mož, če tudi sa ne baha se svojim znanjem, ampak ja skromen in uljuđen. Grof Attems je eden najpretnoŽnejšili posestnikov na Goriškem in jako doser gospod u-, ki sam vodi svoja posestva in ne prepušča v .sega tujim rokam. Grof Atteius ne hrepeni po višjih službah, iiiipak je zadovolji n z vsakim mestom, ua katerem more služiti domovini in cesarju. Attemsove zvestobe do vladarja Iu države ni nam treba zatrjevati; o vernem grofu se to po sem razume In razžaljivo bi bilo, ako bi hoteli to še pouebe poudarjat'. O političnih zadevah je grof Attems dobro podučen in ve natanko, kam merijo težnje posameznih strank, in kaj je državi potrebno. Politična načela Attem-sova se popolnoma ujemajo z našimi načeli iu z načeli vseli poštenih in pravico-Ijubnih sodeželanov. Gro' Attems priznava narodno ravnopravnost v šoli in uradu, za katero hoče delati po svoji tnoČi.
Dolžnost je enaka vsem, glasovati za kandidata, ki |e sprejel program vsestranske ravnopravnosti, ki ne išče v državnem poslanstvu osebnih koristi, tirnveč boČa le domovini služiti, ki ga klije od njegovega zasebnega tlela na polje javnega truda. Plemeniti kandidat zasluži plemenito podporo. Nikdo naj mu ne odreka svojega glasa. Slovenci In spravljivi sode-želani, proslavimo se pred vso deželo, ako si izberemo tega spretnega, neodvisnega, značaj nega, poštenega moža za svojega poslanca.
Rojaki, sodeželani! 8. junija t. 1. naj bo le eden glas, ki bo prihajal iz naŠib ust: Sigmund grof Attems je naš kandidat, naš poslanec.,
Ta oklic tudi mi z veseljem podpisujemo. Pravo je zadelo društvo Sloga. Attemsi so pošteni stari plemiči, ki enako ljubijo Slovana, kakor Furlana; grof Sigmund je v resnici moi vreden, da zastopa v drž. zboru goriško veleposestvo, on je uže po odgoji ravnopraven, in se bode gotovo poteza) v državnem zboru za pravico in za prave koristi goriške dež»le. Slovenski veleposestniki« vsi, kolikor vas |e pojdite volit in volite grofa Sigmunda, Attemsa l
Tržno porodilo.
Kava — malo obrajtana, kupčija mla-bova po ii i jih cenah. — Prodalo seji 700 vreč Rio po f. 44 do 58, 400 Santos po f. JJ6.50 do 57. — Sladkor — živahna kupčija po viših cenah. D-nes stane sladkor v vrečah f. 22.50 do 24 50. — Sadje. — Pomeranče. iimoni f. 2.50 do 5.75, fige v vencih f. 15 do 10, rožiči I. vrste f. 7, opaša f. 16 do 17, cvebe f. 11 do 13, Elem$ f. 16 do 28, Sultanina f. 18 do 32.
Olje — namizno f.60 do 90, jedilno f. 42 no 48. Petrolje — stalno na f. 9.50 io 9.00. DomaČi pridelki — fižol malo obrajian, rudeči f. 10, bon1 ec f. 11, koks f. 12, maslo f. N2 do 94. Žito — brez kupčije, cene se sopet pomikajo nazaj. Se*9 — dobro konjsko f. 1.50, volovsko f. 1.80. Les — dobro obrajian.
Borano poročilo.
Đorsa z<<pet jako omahljiva; kurzi pri vsem tem jako trdni s tendenco, da gredo više.
Dunajska llorsa
dne 15. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 35 kr.
Zlata renta .... 5°/0 avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin
Napoleon.....
C. kr. cekini .... 100 državnih mark .
i h2	•	80	«
. 107	D	70	«
. 98	•	25	
. 859	•	_	C
. 2K8	a	25	»
. 124	•	60	•
—	B	—.	€
9	•	86	•
5	■	85	•
B D X H 9 > T
Mir99 ere4\
Tudi mene so po nekaterem prisiljeno vpisali v •Concoriio*, pa nisem bil pri nobenemu shodu tega druStva in tudi ne bom, ker noi»m n i anati 7anj. Jaz nisem ne Čič ne Lihon vedno ostanem zvest sin preljube mi Avstrije in svojega roda.
Škandela.
' Za takove članka je uredniStvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
Št. 183 o. š. s.
Stavbena dražba
bode dne 20. maja 1885. od 10—11. ure dopoludne pri c. kr. okrajnemu glavarstvu Sežanskem za oddajo stavbe novega Šolskega poslopja v Lokvah.
Klicna cena je 4048 gld. 66 kr., draž beni vadium in stavbena varščina po 200 gld. P'smene ponudbe se ne sprejmejo.
Naru, preračun stroSkov in stavbeni pogoji so pri c. kr. okrajnemu glavarstvu, pa pri županstvu v Lokvah v spregled razpoloženi.
V Sežani, 7. maja 1885.
C. kr. okrajni Šolski svet.
r
\ 2
1884.
zstava v Kalkuti (diploma 8 kolajno^.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedi njenih drŽav Ameriških.
DoseŽni uspeh: vsskorlna neraspo-lolnost, neprebavljU vost. kolika, gljlste, krvavica, (hemoroide), povračljlve mrzlice , vodenica pranloa, 1'no t. slabost, čiščenje krvi. Čisti polagoma in okreptuje zdravie. — Z vsako staklenico vred dobi se tuili navod, kako a* ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga 2 njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, slacličarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.	43—48
rvornlea s Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laazaro št 1
Hiša
po
o N
O
O 3
ca -»
w.
Čujte in strmite! 12.500 kaaadov ženskih
VKLNUIH »BT.
popolnoma, tudi za največje ženske v vseh modernih barvah, sive, rujave, čms, rudeČe, modre, bele, škotske, turške itd. jena razpolaganje radi preselitve Komad po \ te. po poštnem povzetji. Dobi se to pri agenturi za rute «zur Austria» DUNAJ, Oberdttbliug Mariengaase 5\ 31-E
Hiša
da x najem za
poletno stanovanje z gestemi lepimi sobami, lansko leto novo narejena v prav lepem kraju pod Stolom na Gorenjskem pol ure od Les^c O't'taljena. Natančno se izve pri Janezu Čopu v Mostah p. Lesce.
Čudo v industriji.
Le -4 for. (»O nvč izvrstna brnska in rajhenberška volnena roba za popolno
OBLEKO GOSPODOM
v »pomladnem In letnem časi.
Robe je za suknjo, telovnik in hlače popolnoma zadosti tudi za najvećega gospoda. Te obleke so v najnovejših in najlepših modernih barvah postavimo : sive, rrnave, modre, drapirane, črne, melirane, križaste, karirane in naškropljene. Vsaka obleka stane
samo 4 fr. 50 kr.
Denar takoj vrnem, ako so roba ne dopada. Uzori se ne morejo pošiljati. Naročila iz dežele se po poštnem povzetji izvršijo.
Pri vsen. tem je pa še za prodati okolo SOOO komadov 5 vatlov dolgih in 2'i, vatla Širokih najfinejših pravih potnih plaj-dov po fr- 3 50.
Naslov: Exportwaarenhaus «zur Aastrla«, Dunaj, Oberdobling, Mariengaase št. 31-E (v lantnej hiši}.
v jako prijetnem kraju v Logu blizu Ric-manj na progi, kder bode držala lelezniea Hrpelje-Trst z lepim vrtom in viuograoi, d& se v najem ali pa proda. S"b* so vse preskrbene s htflno opravo. Nitinčneie se izve pri G. B. Angeli mirodilničarju lesni tr^ ali pa tuli v Logu.
Bez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot wnarej*no.
.........Cvet zoper trganje
po d'. MaliCu,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revtnatitem, trganje po udih, bolečine t krtli ter iircih , oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo fasa če se rabi, pa mine popolnem trganj«, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu toper trganje po dr. Mali&u»> s traven stoječim tnameujem; 1 stekl. SO kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol,
6rsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr. [oristncjši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropl.	18—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele H se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jedrni zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le Jeden zavej.
Na očila iz dežele Izvišft se takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkozy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo In preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleannim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostib, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(8)
Prodajejo se v vseh plavnih lekarnlcah na svetu; za naročbo in poŠiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetit [OB, Rotiš, G. B. FaraboscM in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavoij želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
Tovarna v Požunu
C. k. prir. tovarna
L Tetto & G.
DUNAJ.
V Trstu Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih okl^k. za gospode in m pni niti Nukenj, obleke za dečke la majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantnejl in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka ju po najnovejši modi upravan to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvanredno fino vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 12—24 stalnej tovariškl oenl
Filiala pri
Al. Eisenst
v TRSTU Corso št. 709-2.
Tovarna v Prosulo ah
VELIKA
IZALOGAI
rumenega in v|sokoruiW»»ga vina in fiic*r novo od leta 4884. po S do BO «ol I. Hektoliter, proti p -I jut vi posode pri
A. Cvenkel-n
v Sevnici (Lb hlenvvald).
Piccoli-jeva
žeiodečna esenca
lekarne Plccell ja »pri
angelu« naDunajskej cesti v L J u b-1 J a n i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, boden je, krč, Želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.	.
Blaporodnl gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša žeiodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaua pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.	-
Josip Soedat, Župnik, Kamrje, pošta Crnlč«
Tuknj velja izrek: .Čast zaslužku*. Vaša žeiodečna esenca, katero smo jax in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav Čudovite moči, posebno pri telodečnih boleznih. A. Lupctinn, Župnik, Kršan na Primorskem
Podpisani potrjuje, da ima želodešna »senca ljubljanskega lekarniča*jaxPiccoli-ja hitre In prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki mo prosi za jedno steklenico Žeiodečna esence, kojih invim vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassisfi, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko.
Antirrhemnon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastilje aantonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper «list.e škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koŠčekov 5 gld.
Saliollne pastlls proti pr«hla|en)i najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Zeliičnl prsni strop. Ta iz zdravilnih zelišS izd- lani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-Sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašliu itd, Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kaksr vsa dra|a zdravila a« zmlraj friina doba v lekarni
Jih |>.T1 Iiiiifc*	^^ i I m m\■ j	^ ^^^^
I ANT. PLESGOVICH in
ajj	vbiralec in popravljavec orgelj
T**!	sovirov in armonijev.
iJl	Popravljavec mekanike vsakovrst-
T^j	nih munkainih instrumentov.
M	THST,
]WI Via Nuova št. 'JO, II. nadstropje
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HI T/tO in POPOLŠOMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pafi ni tako lenko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Škodljiva imes.
Edini Jeruinlemaki balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče ln želodčne živce hitro krepčalne moči pravlee prednosti nad vsemi dosedai v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delajočih snovih klneško robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n>'ga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiičenjo, je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega prebijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠcnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, clatencl in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Zalogei v Trstu v lekarr i G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Reden tore, O. Omeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zo»>i. v Tomlinu v lekarni E Pulisca.
-ja
«pri angela»
LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila izvršujejo ae a prva poito proti pov-zetju zneska.	,
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschi, Prendini, Ravasini ln Za-nntti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	28—30
•rdSBSBransaszrasHsasESEsaszsmraraj Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrhuje službe svak« vrste u Au- p striii i inozemstvu. Kupuje i prodava r kuč«%, po najugodnijimi pogodbami. E
Plazza Ponterosso br. 2. I. kat. [
LA FILIALE IN TRIESTE
dali' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
par eeMMerelo ad lodvstrla.
VERSAMENTI IN CON1ANTI Banconote: 3' 4°/o •"■»o Intaraase verao praavvlao dl 4 giornl 3'i, » » » i » »8 » 3*it •• » > » »30 »
Per le lettere dl versamento attualmente ln clrcolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 «u anauo interesa« veraa preavvlao di 30 giornl 3'[« • » ■ » » » 3 meal 3k[, » » » • • >6» Banco Giro: Ban onate 2'/»°/« sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lublana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons Antecipazioni
sopra Warrants ln contanti, interesso da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 8 mesi. • effettl 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per Importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	(0)—
teste Motor
Friedrich i Jaffe
Fabrik: Wi«rvUL Hauptalr 1Q9.
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivi zarud natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar Še preveč stanejo. Pečati i a roko so bolj tkonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat «Merkur»
kakor je tuknj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pećarov, a zaraa pripri ste konstrukcije in lahkote stane le fr 3.&0.
Novi pečet MERKUR z automatiSnem barvilom dobi f,e le v	64-20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
Y TRSTU.
Lastnik, drnfitvo .EUINOST«. — lzdatelj in odgovorniureunit: VIKTOH DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu