Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva la nprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-08 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun s Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 (J prav a: Kopitarjeva ulica čtey,6, Romunska obletnica Te dni bo preteklo eno leto, ko je 10. februarja 1938 romunski kralj z državnim udarom ukinil ustavo in uvedel nov režim, ki nosi pečat njegovega osebnega vodstva. Glavna oznaka novega režima je, da so bile vse obstoječe politične stranke razpuščene iin da je dobila nova 6tranka »narodnega preporoda« edino zakonito pravico, da se kot politična stranka organizira in razvije svoje poli-tično-vzgojno delovanje. Novi romunski režim je v razdobju prvega leta svojega obstoja pokazal, da ni bil zamišljen kot neka od prvega začetka v gotove predpisane oblike okamenela tvorba, marveč se je postopno razvijal. Saj je sedanja vlada, ki ji načeljuje še vedno patriarh Miron, že tretja vlada, ki je bila poklicana, da v okviru režima poskusi na najboljši način izpeljali notranje in zunanjepolitične misli kralja Karola. V razdobju preteklega leta so se t Romuniji pojavila nekatera pomembna notranjepolitična in zunanjepolitična vprašanja, ki so kraljevemu režimu naložila hude naloge in je predvsem tej okoliščini pripisati dejstvo, da je bilo treba skupino ministrov že trikrat premenjati in jo prilagoditi dejanskim razmeram. Na zunaj je češkoslovaška kriza v poletju in jeseni lanskega leta navalila pred romunsko vlado toliko hudih odločitev, ki jih ni bilo mogoče odlagati niti zamegljevati, da je bil pretres zunanjepolitičnih smeri — iu s tem tudi nova izbira mož, ki naj zunanjo politiko vodijo — neizbežen, ter je prišel do izraza v imenovanju Gregorja Gafenca za zunanjega ministra, ker je ta mož najbolj jasno pokazal smer, po kateri mora Romunija hoditi, če se hoče izogniti nevšečnostim, ki prežijo povsodi zaradi trenja med evropskimi velesilami. V notranji politiki pa se je nevarno dvignila tajinstvena pošast »Železne garde«, pol tajne, pol javne organizacijo nacionalističnih pretirancev, ki so se na zunaj oelanjali na neko tujo velesilo, da 60 imeli sredstva, da na znotraj z revolucionarnimi sredstvi pripravljajo prihod nacionalistične-fašistične diktature. V borbi za notranji red v državi se je notranji minister Calinescu, ki je kraljev najožji 6otrudnik, izkazal kot neizprosen varuh miru in reda, ki je z železno pestjo stri gibanje »Železne garde« in ljudstvo napodil v ograje edino dovoljene stranke »narodnega preporoda«. Pri tem svojem poslu je bil Calinescu prisiljen, da je v teku leta zaprosil pri kralju, naj mu tudi na nekih drugih ministrskih mestih preskrbi druge sotrudnike, ki bi se bolj ujemali z njegovo politiko tako, da bi postala vlada bolj enotna po miselnosti, bolj složna po udarnosti in bolj poslušna vrhovnemu vodstvu. Tako je novi romunski režim 8 pomočjo treh zaporednih čiščenj in premikanj v vladni skupini sami 6rečno prebredel največje težave in sme da-nee, ko obhaja prvo obletnico svojega življenja reči, da je odstranil na znotraj glavne ovire za preosnovo državnega življenja, na zunaj pa da si je priboril dostop na svetlejše tire zunanje politike, ki bodo Romunijo pripeljali iz nevarnih območij v bolj varno sožitje z velikimi Ln malimi narodi Evrope. Razvoj sedaj že eno leto starega osebnostnega režima v Romuniji pa je imel tudi to posebnost, da je častitljiva postava predsednika vlade patriarha Mirona postopno odhajala vedno bolj v ozad je, med tem ko je prihajala v ospredje zanimiva osebnost notranjega ministra Calinesra. Ni čudno, če je pri zadnji preosnovi vlade Galinescu mogočno udaril čez meje poverjenega mu ministrstva in je prevzel tudi ministrstvo za narodno obrambo ter ob enem postal podpredsednik vlade, kar je pri podanih okoliščinah istovetno z mestom predsednika ministrskega sveta. Ker je v mnogokaterih pokrajinah, v katere je nova Romunija razdeljena, mesto pokrajinskega poglavarja prešlo v roke vojaškega poveljnika pokrajinske edinice oborožene sile, je Calinescu v svojih rokah takorekoč zbral že vse vajeti državne uprave. Tudi vse vojaško sodstvo, ki edino sodi politične prestopke, je pod njegovim osebnim nadzorstvom. Tudi na drugih področjih opažamo, da ee postopno različne oblasti stekajo v čim manj rok. »Ministrstvo za oborožitev armade«, ki ga vodi Slavescu, ima tako obsežne pravice, da so mu dejansko podrejena ne samo Ostala gospodarska ministrstva, marveč tudi narodno gospodarstvo sploh. Človek nehote dobiva vtis, da bi romunski kraj rad razdvojenost in razbrzdanost dosedanjega političnega življenja, ki je bila za Romunijo značilna, ozdravil na ta način, da bi romunski narod vzgajal in vodil s pomočjo čim manjšega števila tolmačev svoje volje. Culi 61110, da bo sedanja vlada močne roke skušala izvesti splošne volitve, seveda v okviru stranke »narodnega preporoda«. Volitve bi bile potemtakem podobne volitvam v Nemčiji ali v Italiji, kjer državljana 6amo vprašajo, naj pove, če je za edino dovoljeno stranko, ali če je proti njej. Volitve naj bi tudi zajamčile trajnost režima in mu dale ustavni enačaj, ki ga sedaj že nima. Svoji romunski zaveznici želimo, da bi našla pravo pot do ljudstva in da bi, oprta nanj in na njegovo zaupanje, uredila svoje življenje tako, da bi bilo v blagor Romunije in v blagor miru v tem važnem prostoru Evrope. Vlada Dragiše Cvetkoviča prijazno sprejeta po vsej državi TL velikim zanimanjem pričakujejo izjavo vlade o bodočem delovnem načrtu Belgrad, 6. febr. m. Novo imenovana vlada g. Dragiše Cvetkoviča je bila tudi še danes predmet razgovorov v vseh političnih krogih. Kot je bilo pričakovati, je bila vlada Dragiše Cvetkoviča povsod tako v prestolici, kot tudi v notranjosti države zelo prijazno sprejeta, ter pričakujejo od nje, da bo rešila najtežja notranja politična vprašanja, ki jih je postavila na dnevni red. Vsi so danes zaradi tega poudarjali, da je treba vlado podpreti z vsemi močmi, ter ji omogočiti priprave za sporazum s Hrvati. Isto stališče zastopa tudi opozicija. Opozicija je to svoje stališče že danes javno pokazala s tem, da so njeni poslanci v skupščinskem veri-fikacijskem odboru glasovali za vladnega kandi- Deset let pogodbe med Italijo In Vatikanom V narodni skupščini je bilo tudi danes izredno živahno. V vseh poslanskih prostorih so poslanci živahno razpravljali o novo nastalem položaju. V narodno skupščino je dopoldne prišel tudi predsednik vlade in notranji minister Dragiša CTetkoVlž, ki je ostal dalje časa v razgovoru z narodnimi poslanci. V skupščini so se potem vodile debate, ki so se jih udeležili tudi minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantif, prosvetni minister čjrič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Milovoj Rajakovič, kmetijski minister Beslič, trgovinski minister Jevrem tomič, minister za telesno vzgojo ljudstva D,juro čejovič ter ministra Snoj in dr. Miijuš. Predsednik vlade in notranji ministet- Dragiša Cvetkovič je prišel v skupščino v spremstvu prometnega ministra dr. Spahe. Po konferenci, ki sta jo imela v skupščini, sta se oba odpeljala na predsedstvo vlade, kamor je prišel tudi predsednik senata g. dr. Korošec. Prva seja vlade Belgrad, 7. febr. m. Novo imenovana vlada je imela danes popoldne svojo prvo sejo. Na seji je gradbeni minister dr. Krek prečita! naslednje službeno poročilo: Danes popoldne od 15,HO do 19 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Dragiše Cvetkoviča, predsednika vlade in notranjega ministra. Seji so prisostvovali vsi ministri razen zunanjega ministra, ki še ni prispel iz Berlina. Predsednik vlade in notranji minister je pozdravil vse gospodo ministre ter jim priporočil, naj se s polnim zagonom lotijo svojih poslov in naj pazijo na to, da bo državna uprava poslovala brez napak in nepravilnosti. Naj sedanja vlada v glavnem nadaljuje delo prejšnje vlade, posli naj se razvijajo brez vsakršne prekinitve. Zatem je finančni minister podal poročilo o stanju državnih financ, stanju državne blagajne ter o predložitvi računskega predloga narodni skupščini. Vlada je sklenila, da pooblasti finančnega ministra, da takoj skupščini predloži predlog državnega proračuna, kakršnega je izdelala dr. Stojadi-novičeva vlada z nekaterimi manjšimi spremembami. Ministrski svet je sklenil, da pridejo v finančni odbor ministri: prometni minister dr. Spaho, ministra brez listnice dr. Kulenovič in Ante Maštrovič, minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič, minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, kmetijski minister Bešlič Nikola, finančni minister Djuričič in minister za pravosodje doktor Viktor Ružič. Voja Cvrkič, predsednik verifikacijskega odbora. aata bivšega ministra Voja C v r k i č a. Glasovanje je izpadlo v razmerju 11:9 za vlado. Z imenovanjem nove vlade se obširno bavi tudi prestolniško časopisje in mu pripisuje velik pomen. Tako »Politika«, kot tudi »Pravda«, ki sta doslej veljali kot opozicijski glasili, objavljata o novi vladi najtoplejše komentarje in izražata simpatije, da si je nova vlada postavila za svojo glavno nalogo reševanja naših najtežjih notranjepolitičnih vprašanj. Članek »Samouprave« „SIoga sodelovanja vseh Čemu toliko beguncev iz Španije Z bajoneti jih rdeči silijo na Gerono so rdeči z dinamitom razdejali in zažgali • • • Slovencev Hrvatov in Srbov - pogoj za napredek in varnost države" Novi vladi posveča uvodnik tudi včerajšnja »Samouprava«, ki je zaradi tehničnih ovir izšla šele pozno ponoči in ki med drugim pravi, da je nova vlada zrastla iz onega stališča JRZ, ki se glasi: »Sloga in sodelovanje vseh Slovencev, Hrvatov in Srhov so stalna potreba naše države ter pogoj za njen napredek ter varnost. Vse, kar more doprinesti k tej slogi in sodelovanju, je treba storiti, da bi se zagotovila napredek in varnost države, ki ležita vsem na srcu. JRZ je vedno pripravljena, da služi kroni in narodu tako, da se vsako naše notranje vprašanje, razen onih, ki so izven vsakega spora, skuša iskreno in odkrito rešiti na splošno zado-voljnost. Nova vlada bo delala z narodno skupščino, ki je bila izvoljena 11. decembra lani tako kot je treba — kar je čisto naravno pričakovati — in bo uživala popolno podporo vsega poslanskega kluba JRZ. V slogi in v popolnem soglasju bo JRZ kot vedno doslej, odločevala v vseh državnih in mednarodnih vprašanjih. Končno »Samouprava« poziva vsakogar, naj se ne pusti begati zaradi razširjenja raznih zlobnih vesti. Vlada Dragiše Cvetkoviča pripravlja za narodno skupščino obširno gradivo. V vseh političnih krogih brez razlike vlada sedaj veliko zanimanje za vladno izjavo, s katero se bo nova vlada predstavila narodni skupščini, senatu in javnosti. Predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič je e svojimi najožjimi sotrudniki že pričel seslavliati izjavo 6V0je vlade. Po zaprisegi novega pravosodnega ministra dr. Viktorja Ružiča, ki je prišel v Belgrad včeraj popoldne, so sedaj prevzeli vsd člani Cvetkovičeve vlade svoja ministrstva, razen zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, katerega za časa njegovega hivanja v inozemstvu zastopa prometni minister g. dr. Spaho. Rim, 7. febr. A A. DNB: Za deseto obletnico podpisa lateranske pogodbe med italijansko državo in Vatikanom dne 12. februarja bo v Vatikanu slavnostna seja italijanskih škofov ob udeležbi več .... ko 200 nadškofov in škofov. Na sejo pridejo tudi Novi kardinali pri tej priliki ne bodo imenovani, kardinali kurije. Pravijo, da bo pri tej priložnosti papež v posebnem govoru orisal škofom smernice njihove politike v posameznih škofijah. Konzistorij ho tajen, in papežev govor ne bo izšel v listih. Pariz, 7. febr. s. Na vprašanje, čemu beči toliko deset in deset tisočev civilnega ljudstva iz Španije v Francijo, ko za to vendar ni nobene dejanske potrebe, odgovarja dopisnik «J o 11 r Echo de Paris», ki je na francosko-španski meji, z naslednjimi zanimivimi poročili: »Rdeči glede mesta Gerone ne bodo mogli ponoviti laži, ki so jih raztrosili o po-gibelji mesta Guernice. Guernico so sami j)o-gnali v zrak z dinamitom, razvaline pa požgali, odgovornost za to pa so vrgli na nacionaliste, ki so bili pri vsej katastrofi nedolžni. Tudi v Geroni so ponovili svoj zločinski način borbe. Pred odhodom iz mesta so glavna poslopja tega lepega mesteca pognali v zrak, ostalo pa požgali. Toda odgovornost pade sedaj na nje, ker v Guernico ni padel od Francove strani niti puškin strel Tako je Guernica zgorela sedaj že v drugič, kajti tudi ob izbruhu upx>ra proti rdečini so boljševiki v juliju 1936 požgali vse cerkve, v katere so prej zaprli duhovščino in redovnike ... Kdor noče na beg , ga rdeči ustrele »Med tem ko so požigalci hiteli od hiše do hiše in netili požar, dinamitniki pa nastavljali svoje razstrelilne bombe in prižigali zažigalne vrvice, jo rdeče vojaštvo z nasajenimi bajoneti gonilo prebivalstvo iz hiš na ulice ter ga gnalo iz mesta proti Pirenejein. Nikdo se ni mogel zoperstavljati. Ljudstvo je moramo bežati s tem, kar je v zadnjem trenutku nagrabilo po stanovanjih. Izgon z bajoneti je bil tri dni potem, ko so civilno prebivalstvo z lepaki pozvali, naj beži proti francoski meji. Tisoče in tisoče žena in otrok — med njimi namreč jih je bilo več ko dve tretjini takšnih, ki so jih rdeči miličniki gnali s seboj že iz Barcelone in drugih izpraznjenih krajev Katalonije — se je oprijemalo vsakega zidu, da bi mogli ostati, toda rdeče patrulje so jih z nasajenimi bajoneti odgnalo iz mesta. Pri tej priložnosti jih je bilo mnogo enostavno ustreljenih, čc se niso pokorili. (Dopisnik pravi, da je na lastne oči videl posledice tega »izpraznjevanja« in žrtve boljševikov, ki so ležale okrog stolnice v Geroni.) V Geroni jih je ostalo prav malo. Redki, ki so se mogli poskriti po kleteh in celo po gnojnih jamah ali po drugih skrivališčih, so pozdravljali rešitelje, med tem ko se je drugo prebivalstvo z bajoneti in puškami za hrbtom pomikalo po križevem potu naprej proti francoski meji.« Ziirich, 7. febr. Dopisnik »Neue Ziircher Z e i t u n g« v Perpignanu blizu španske meje pošilja svojemu listu žive popise žalostnih dogodkov, ki se odigravajo na meji, čez katero sc vale stotisoči španskih beguncev. Ogledal si je mesto Perpignan, ki je zbirališče španskih beguncev ter takole opisuje svoje vtise: V Perpfgnanu: Rdeči vodje so si nakazali plačo za 3 leta naprej »Hoteli tega mesteca so že dalje časa prenapolnjeni od rdečih španskih politikov, ki so sploh tukaj imeli svoje stalne sobe, da 60 lahko hodili sem ter tja med Španijo in Francijo. Sedaj je v mestu že 64 rdečešpanskih poslancev in skoraj vsa Negrinova vlada. Samo A z a n a , rdeči predsednik republike, ki je pribežal čez gorske prehode v spiemstvu predsednika rdečega parlamenta Barriosa, se je odpeljal dalje v Pariz. V Perpignanu je zbrano vse, kar je v rdeči Španiji kaj pomenilo. Ni čudno, £e so se tudi francoski domačini tega mesteca spremenili v strastne komunistične agitatorje. Toda sedaj, ko se valijo vedno novi in novi desettisoči beguncev čez mejo, je postal položaj v mestu silno napet. Francoska (Nadaljevanje na 2. strani) Dragiša Cvetkovič na taboru v Komendi v razgovoru z dr. Korošcem. (Glej članek na 2. strani!) Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno, ponoči nekoliko mraza, zjutraj megla v dolinah in kotlinah. Najnižja toplota 7. t. m.: Tuzla —8, najvišja Dubrovnik 20 stopinj. Zagrebška vrem. napoved: Zmerno, hladno, Hrvatski listi o novi vladi g. Cvetkoviča Neresnične trditve »Delavske politike« Mariborska marksistična »Del. Politika« skuša polemizirati s »Slovencem« in pravi, da je g. Drin svoj Čas v »Času« napovedal, da bo vsemu svetu zasvetila nova luč iz katoliške stanovske Dollfusso-ve Avstrije... To je pa gola izmišljotina, ker Drin takih napovedi v »Časut, pa tudi kje drugje ni postavljal. Pač pa se je zavzemal za stanovsko misel in se zavzema še danes, ne da bi kdaj Dollfussovo Avstrijo postavljal za vzor korporativ-ne državne ureditve. Nasprotno, v svojih spisih je Drin vedno zastopal stališče, da je zamisel stanovske družbe le v demokraciji mogoča. — Tudi ni res, da je g. Drin kdaj v »Slovencu« pokopaval demokracijo. »SlovenČevi« čitatelji itak vedo, da je to izmišljotina. Pač pa je Drin v nekaterih člankih navajal tudi senčne strani demokracije, ker demokracija je ravno v tem, da omogoča in prenese kritiko tudi o svojem lastnem režimu. Dr. Kramer zopet popotuje Kakor poroča »Zagrebški list« od 8. svečana, je dr. Kramer zopet šel na politično popotovanje. List namreč poroča: »Olavni tajnik JNS dr. Albert Kramer je prišel v Zagreb (7. t. m.) ter je v spremstvu g. Vilderja obiskal predsednika dr. Mačka, nakar je z dr. Andjelinovičem odpotoval v Belgrad.« Križi v šibeniški gimnaziji Zaradi križev v novi šibeniški gimnaziji je nastalo veliko razburjenje med katoliškimi prebivalci mesta Šibenik. Kakor sedaj poroča šibeniški tednik »Katolik«, je ta zadeva ugodno rešena. List pravi: »Od ministrstva prosvete je prišla brzojavna naredba, da se morajo po vseh učilnicah šibeniške realne gimnazije postaviti razpela s Kristusovim truplom.« Narodno nezavedne Nemce vzbujajo Zagrebške »Novosti« poročajo: »Na pobudo predsednika sremsko-bosanske oblastne organizacije »Kulturbunda« je bila poslana skupina mladine iz Putincev v novo ustanovljeno šolo za nemško mladino v Irigu, kjer so se. udeležili 8-dnev-nega tečaja. Vodja tečaja, g. Keilhauer, ki je ob sodelovanju še nekaterih funkcionarjev imel tečaj s 40 mladeniči in nekaj dekleti, je vzbudil narodno zavest moških in deklet, ki so se bili že odtujili svoji narodnosti. Iriška mladina, ki je bil tudi za njo prirejen tak tečaj, je pred kratkim priredila svoj prvi narodni večer. Prvikrat so stali pred svojimi sonarodnjaki ter jim zapeli nekaj nemških pesmi ter pokazali nekaj nemških igrokazov. Iriška organizacija za sedaj ostaja pod vodstvom krajevnega odbora v Putincih. Nameravajo pa ustanoviti krajevno organizacijo v Sremskih Kar-lovcih.« Hrvatsko vprašanje in Bosna Zagrebški »Obzor« prinaša izvleček iz sarajevskega muslimanskega glasila »Muslimanska svi-jest«, kjer je g. Muhamed Baščavševič-Linga napisal svoje spomine na dr. Trumbiča. Pisec se je z rajnim Trumbičem pogovarjal zasebno leta 1037. Ker je dr. Trumbič mrtev, misli, da more sedaj dati na svetlo, kaj sta se takrat menila. Izvleček v »Obzoru« med drugim takole pravi: >Kdo je bliže poznal dr. Trumbiča, dobro ve, koliko važnost je dajal Bosni in Hercegovini in kako je imel muslimane rad... Dr. Trumbič se je zanimal za Bosno in Ilerregovino odkar je stopil v politično življenje... Kot odločni pristaš dr. Ante Starče-viča je v svoji mladosti imel muslimane za najbolj čisto hrvatsko vejo... Dr. Trumbič je v pogovoru naglasil, kako je Ante Starčevič močno ljubil muslimane, katere je visoko cenil. Zlasti pa je dr. Trumbič naglašal potrebo, naj bi bili Hrvati katoličani strpni do vseh posebnih verskih pravic muslimanov, svojih sorojakov ... Naglašal je tudi, da je vprašanje Bosne in Hercegovine vezano na pravilno rešitev hrvatskega vprašanja...« Zaradi dinarske rase Dinarska rasa je tudi postala jabolko spora in jrppira med Srbi in Hrvati, kakor smo že poročali. Zadevo je sprožil dr. Maleš, ki je v svojem članku v božični številki »Vremena« trdil, da so ljudje dinarske, rase pri nas poklicani za vladanje. Ker je hrvatska stran razumela, kakor da bi bil dr. Maleš trdil, da so Dinarci prav za prav le Srbi, so Hrvati začeli ugovarjati. Dr. Maleš se je branil, češ da so Dinarci prav za prav najbolj vidni v Hercegovini ter je med katoliškimi Hrvati naštel nekaj imen, kakor na primer fra Orga Mar-tiča, fra Didaka Buntiča in mnogo drugih. Sedaj pa odgovarja »Obzor«: »Tudi mi verjamemo, da bo »dinarski človek« tudi v prihodnje dajal sposobne in značajne javne delavce, kakršni so bili fra Grga Matič, fra Didak Buntič in toliko drugih Hrvatov. Prav tako pa verjamemo, da bodo tudi »panonski« Hrvati, knkor doslej, dajali sposobne javne delavce in močne značaje ter da med Hrvati-dinarci in med Hrvati-panonci ni in ne more biti nobenih narodnih razlik. Ugotavljamo, da vsi Hrvati, bodisi Dinarci, bodisi Panonri, vedo, da je banska Hrvatska danes jedro in matica Hrvatstva.« 0 razstavi italijanske knjige v Zagrebu O tej razstavi je nedeljski »Hrvatski Dnevnik« .irinesel uvodni članek, ki v njem med drugim pravi- »Kulturne vezi hrvatskega naroda z Italijo se niso začele šele včeraj. Pač pa so prav toliko stare, kolikor je stara naša narodna zgodovina. Iz Italije je prišel k nam v 9. stoletju tudi benediktinski red, za katerega je knez Trpimir ustanovil samostan v Rižinirah pod Klieom ...« Nato navaja druge zgodovinske dogodke, zlasti pa poznejše iz književnosti. Nato pa pravi: »Zaradi tega tudi ta razstava prihaja v sredino, ki razume in visoko spoštuje kulturne pridobitve nenavadno nadarjenega naroda ... Zato nam je drago, da bo mnogim hrvatskim spoštovateljem italijanske kulture dana prilika, da bodo v Zagrebu, središču hrvatske književne delavnosti, videli zbrana dela prvih italijanskih piscev, ki so pri nas vedno uživala priznanje, spoštovanje ter v velikem delu tudi občudovanje.« + Dr. Mara Kufera. Zadušnica bo v četrtek. 9. februarja ob 8. zjutraj v cerkvi Sv. Marka v Zagrebu. Mnenje »Hrvatskega Dnevnika« »Hrvatski Dnevnik«, ki je glasilo dr. Mačka, v svoji številki od 7. svečana na uvodnem mestu prinaša članek o razmerju, ki je vladalo med Hrvati in med dr. Stojadinovičem. V svojem poli-ličnem poročilu pod naslovom »Po Stojadinoviče-vem odstopu« pa tako piše: »Odstop Stojadinovičeve vlade je bil v zagrebških meščanskih krogih sprejet z zadovoljnostjo, prav tako, kakor so bili z zadovoljnostjo sprejeti tudi odstopi drugih vlad, ki niso znale najti pota, da bi zadostile najnujnejšim zahtevam hrvatskega narodn. Motivacija odstopa dr. Mehmeda Spaha in njegovih tovarišev, da se je treba lotiti končnega reševanja hrvatskega vprašanja, ima v sebi brez dvoma resnico, ki ji ni mogoče oporekati. Kako namerava nova vlada pripraviti pot za rešitev hrvatskega vprašanja, ni znano, ker v tem smislu ni dala nobene izjave... Vsekakor je treba počakati, dokler nova vlada o svojem stališču ne ho kaj več povedala. Dragiša Cvetkovič je označil pripravljanje pota in čim prejšnjo končno rešitev sporazuma s Hrvati kot politični del programa svoje vlade. To je načelna izjava. Hrvatsko stališče je bilo že večkrat izraženo v izjavah predsednika dr. Vladka Mačka. Dr. Stojadinovič je vztrajal na tem, da bi mu bila priznana legitimacija predstavnika večine Srbov in da bi se na tej podlagi začela pogajanja z njim... Ne da bi se spuščali v vprašanje legitimacije, ne smemo pozabiti tudi na to, da je za sporazum poleg formalne legitimacije potrebno tudi medsebojno razumevanje, ki ga pa pri Stojadinoviču ni bilo. Hrvatsko vprašanje se mora enkrat rešiti. Na to ne bomo čakali sto let, kakor so porogljivo pisali nekateri listi. Toda to vprašanje se da rešiti le tako, da hrvatski narod dobi listo, kar mu je potrebno za narodni razvoj, obstanek in svobodo.. Kar so nam predlagali nekateri listi, ni bila ponudba sporazuma, marveč klic k predaji. Na takem temelju se ni mogoče niti porazgovarjati, kaj šele se pogajati... Predsednik dr. Vladko Maček ni še dal nobene izjave o Cvetkovičevi vladi. Zaradi tega za enkrat še ne naglasimo stališča Hrvatske seljačke stranke do te vlade in se omejimo zgolj na nekaj splošnih opomb ter ugotovitev, ki pa je v njih nekoliko označeno mišljenje hrvatske javnosti. Zato bomo še nekaj časa počakali ter se kasneje bliže pečali tudi s to vlado in z vprašanji, ki bi pri njihovem reševanju ta vlada po izjavi svojega šefa in njegovih najožjih sodelavcev hotela sodelovati. Vsekakor pa je že čas, da bi vsi srbski politiki uvideli, da hrvatsko vprašanje ne trpi nobenega odlašanja več ter da od svoje strani store vse, kar je v njihovih močeh, da se hrvatsko vprašanje reši brez večjih pretresljajev, ki bi utegnili biti tudi srbskemu narodu v škodo.« Na koncu svojega poročila pa pravi: »Predsednik nove vlade Dragiša Cvetkovič je dejal časnikarjem, da bo dal izjavo o programu svoje vlade. Iz te izjave bomo natančneje videli, kako si zamišlja rešitev hrvatskega vprašanja in katera pot se mu za to zdi najprikladnejša. Res je sicer, da je Dragiša Cvetkovič že poprej dajal razne izjave o političnih vprašanjih sploh in o hrvatskem vprašanju posebej. Vendar ne smemo pozabiti, da je takrat bil le resorni minister. Danes je njegov položaj docela dr.ugačep,-Qn je na, sej danjem mestu nov človek. Zato je tudi razumljivo, zanimanje, kako si on zamišlja rešitev hrvatskega vprašanja, kateremu je že sedaj - priznal ■ ntrjnost. Nikomur ne moremo odrekati pravice, da nekaj dobrega stori. Prilika bo, da se njegova vlada pokaže na delu. Ko bo podal svojo izjavo, bo mogoče kaj več reči o njegovi vladi. Za sedaj naj teh nekaj splošnih, bolj načelnih pripomb zadošča.« Kako pravi »Obzor« Zagrebški »Obzor« od 6. svečana piše o novi vladi med drugim: »Nova vlada se po svoji sestavi, zlasti po osebah, ki imajo najvažnejše resore, razlikuje od prejšnje vlade... Dejstvo, da je g. Dragiša Cvetkovič obdržal poleg predsedništva vlade še ministrstvo notranjih zadev, kaže, da se bo g. Cvet.kovič neposredno zanimal za glavne momente, ki so v zvezi s tem resorom ... Ker sta poleg tega dr. Spaho in dr. Korošec v najboljših odnošajih z novim predsednikom in ker je tudi g. Cvetkovič utemeljil svoj odstop prav tako; kakor dr. Spaho, dr. Krek in drugi, smemo verjeti, da bo tudi nadaljnje sodelovanje teb treh glavnih činiteljev trdno in bolj rodovitno, kakor v prejšnji vladi...« »Od Hrvatov dr. Viktor Ružič, ki je dobil re-sor ministrstva pravde, ne pripada nobeni 6tranki. Kot ban savske banovine pa si je prizadeval, da bi doprinesel svoj delež k rešitvi hrvatskega vprašanja. Ko pa je videl, da so ti njegovi napori brezuspešni, je podal ostavko. Pri zadnjih volitvah je glasoval za listo dr. Mačka.« — Nato list naglaša, zakaj je bila podana ostavka 5 ministrov I prejšnje vlade, ker prejšnja vlada ni rešila hrvat-| 6kega vprašanja. Končno pravi: »Po uradnih podatkih se vidi, da je 11. decembra okoli 500.000 Srbov glasovalo za dr. Mačka. Če pa se odbijejo še glasovi, ki sta jih dobila dr. Korošec v Sloveniji in dr. Spaho v Bosni in Hercegovini, se jasno vidi osebni neuspeh dr. Stojadinoviča pri zadnjih volitvah. Ta neuspeh pa ne bo iznenadil nikogar, ki je zasledoval njegovo politiko v zadnjem ča6u. Vendar je dr. Stojadino- vič imel ugodnejše prilike, kakor kdor koli poprej, da bi bil rešil hrvatsko vprašanje. Poleg zaupanja krone je užival tudi podporo dr. Korošca in dr. Spaha, a tudi dr. Maček ni proti njemu zavzel nepomirljivega stališča. Dr. Maček je bil celo pripravljen z njim se pogajati o rešitvi hrvatskega vprašanja. Šele pozneje, ko se je izkazalo, da onemu ni do rešitve tega vprašanje, Je dr. Maček sklenil sporazum v Farkašiču. S tem je bila prekinjena vsaka zveza med njima.« Francoski »Le Temps« o novi vladi Pariški dnevnik »Le Tempe« je priobčil od svojega belgrajskega dopisnika tole poročilo: »... Stvarno so hrvatsko vprašanje in pa različno gledanje na to vprašanje v krogih dr. Stojadinoviča in vladne stranke vzrok te krize. Člani te stranke, Slovenci, nekdanji pristaši Slovenske ljudske stranke dr. Antona Korošca, in Bosanci, pristaši nekdanje muslimanske organizacije dr. Mehmeda Spaha, so opazili, da bi bilo po Mačko, vem voiivnem uspehu neobhodno potrebno izmenjati poglede v duhu, ki bi bil podoben sporazumu od 8. oktobra leta 1937, ki ga je sklenila belgraj-ska opozicija z dr. Mačkom. Med vladnimi Srbi se je s tem stališčem strinjala skupina Dragiše Cvet-koviča, duhovnega vodje in voditelja delavske strankine organizacije. Ko so med verifikacijsko razpravo opozicionalni poslanci kritizirali vladno politiko do Hrvatov, so slovenski in muslimanski poslanci kazali posebno očividno rezervo.« Italijanski tisk pozdravlja Cvetkovičevo vlado Rim, 7. febr. b. Ves italijanski tisk se bavt v dolgih člankih iz Belgrada z novo jugoslovansko vlado Dragiše Cvetkcviča. »Giornale dTtalia« poudarja, da nova vlada g. Cvetkoviča ne bo ni8 spremenila zunanje politike in bo dosedanja politika potrjena tudi na bližnjem sestanku držav Male zveze. »Tribuna« pa piše, da se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič vedno odločno zavzemal za politiko italijansko-jugoslovanskega zbli-ianja in prijateljstva in da zunanji minister v novi vladi g. Cincar Markovii, katerega (uti prijateljstva do Italije so ie od zdavnaj znani, predstavlja jamstvo za ohranitev iskrenega prijateljstva in dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako jamči za dobre sosedske odnose tudi prometni minister dr. Spaho. ki je še dalje ostal v vladi g. Cvetkoviča. Iz vsega tega sledi, da notranja politika Jugoslavije, ki je dovedla do spremembe vlade, ne bo imela nobenega vpliva na nadaljni zunanjepolitični razvoj. »Tribuna« dalje trdi, da je program nove vlade rešitev hrvatskega vpra-I šanja ter se bodo v tej smeri vodila pogajanja I z dr. Mačkom. Velike manifestacije v Nišu za novo vlado Niš, 7. febr. AA. Že sama novica, da je Dragiša Cvetkovič dobil mandat za sestavo vlade, je zbudila v NiŠu veliko navdušenje. Vest, da je Cvetkovič sestavil vlado, so sprejeli v Nišu in vsej okolici z velikimi manifestacijami. Vso nedeljo, ko so se vršile konzultacije, je bila vsa moravska banovina neprestano v zvezi Z Nišem in skozi Niš z Belgradom, da dobi informacije o uspehu Cvetkovičeve misije in da da izraza svojemu navdušenju. Včeraj so se spontano ln brez posebnih priprav začele okoli 6. zvečer velike manifestacije po niških ulicah. Manifestacij ee je udeležilo okoli 4000 ljudi. Sprevod je krenil po ulicah do okrožne bolnišnice na periferiji mesta in manifestiral za predsednika nove vlade, ki je, kakor je znano, poslanec tega okraja. Nato se je sprevod vrnil v mesto. Ljudje so manifestirali vse do osmih zvečer med igranjem godb raznih korporacij in med petjem delavskih pevskih društev. Manifestacij eo se udeležili tudi Sokoli in mnoga druga društva. Opazili eo veliko množico delavstva iz vseh tovarn ter železniške delavce, delavce iz monopolske tovarne in uradnike, ki so vsi vidno kazali svoje navdušenje nad sestavo nove vlade s predsednikom Cvetkovičem na čelu. Zanimiv spomin s tabora v Komendi Sedanji predsednik vlade o dr. Korošcu Ko je lansko poletje vsa Slovenija dajala du- I Ska veselju ob 20-letnici zedinjenja in povsod s prisrčnim navdušenjem sprejemala svojega voditelja dr. Antona K o r oš e a, ki je neumorno hodil od tabora do tabora, smo doživeli na taboru v Komendi 31. julija zanimivo srečanje. Ta dan je bil slovesno blagoslovljen Prosvetni dom v Komendi in se je prireditve udeležil v spremstvu bana dr. Marka Natlačena tudi tedanji minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič. Sedanji predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je tedaj prišel z daljšega potovanja po inozemstvu ter se je ustavil na .Bledu. Porabil je priliko, da si malo ogleda Slovenijo in tako je obiskal tudi v spremstvu šefa kabineta Bože Anastasijeviča veličastni tabor v Komendi. Med burnimi vzkliki udeležencev je imel lep govor tudi sedanji predsednik vlade g. Cvetkovič, ki je govoreč o majniški deklaraciji, med drugim omenil: >Dr. Korošec je poosebljena veličin* slovenskega naroda, ki je v težkih dneh visoko dvignil prapor narodne zavesti, ne strašeč se napora in žrtev za zlato svobodo... Z zaupanjem v velikega borca dr. Korošca ste ohranili Slovenci v najtežjih dneh ono navdušenje in smisel za požrtvovalno delo, ki sta potrebna, da bo naš narod velik in močan.< Popoldne pa je prišel na tabor tudi tedanji notranji minister dr. Anton Korošec, ki je imel dopoldne mogočen tabor v Šoštanju. Skupno sta tedaj oba ministra v družbi prijateljev opazovala uspeli nastop fantov ln deklet in tegaj je bila posneta tudi slika. Prav za ministrom dr. Korošcem stoji šef kabineta ministra Cvetkoviča g. Boža Anastasijevič. Boj za Katalonijo je končan Hendaye, 7. febr. dl. Borba za Katalonijo je končana, ker so poveljniki rdeče armade zaprosili francoske obmejne oblasti, da smejo prekoračiti mejo in se umakniti na francosko ozemlje. Ko je v torek zjutraj bila meja odprta, so jo najprej prekoračili oddelki mednarodnih komunističnih brigad francoske, češke in skandinavske narodnosti. Takoj za njimi pa so pričeli marširati oddelki redne vojske, in sicer r>o 5000 mož skupaj. V nekaj urah je prešlo na francoska tla nad 40.000 miličnikov, pričakujejo pa, da jih pride še okrog 150.000. Po dogovoru odlagajo miličniki svoje orožje takoj, ko prekoračijo mejo, in sicer na levo stran ceste strojnice, na desno pa puške, ročne granate, strelivo in drugo orožje. Ze po polnoči je pričela prihajati čez mejo tudi artiljerija. Razen tega se je zateklo na francosko ozemlje do sedaj 88 letal, ki so vsa sovjetskega izvora. Letala prav tako raz-orože s tem, da odstranijo z njih strojnice. Istočasno s poraženo rdečo armado pa se vale čez mejo tudi civilisti, in sicer ženske, otroci in i starci. Ta povodenj ljudske bede je nekaj najpre- • tresljivejšega v sedanji španski državljanski vojni. • Pojavljajo se v srce segajoči prizori, ko matere iščejo izgubljene otroke, ko starci padajo vsi izčrpani od naporov in ko bolniki izstradani in zapuščeni iščejo pomoči. Francoska oblast r.o vse pri- (Nadaljevanje s 1. strani) ministra Sarraut in Ruccart, ki sta 6e nedavno tukaj mudila, sla morala iz mesta pobegniti, tako so nad njima rjuli.« »Perpignan je po padcu Barcelone nekakšno nadomestilno glavno mesto poraženih boljševikov. Po hotelih in gostilnah je vse polno rdečih »vodij«, ki so vsi lepo okrogli in rejeni ter se košatijo po mičnih terasah perpignanskih kavaren Ulice so noč in dan polne in vlada v njih trenje in vrenje, ko v čebelnem panju. Vsi rdeči »vodje«, poslanci, ministri, šefi rdečih delavskih sindikatov in ostali, so pred begom 7. rdeče Španije dobili o d pravnino r obliki treh letnih p I a ? plačanih v n a p r ej. Ni čudno, če se jim v Perpignanu sedaj dobro godi in lahko čez ramo od zgoraj navzdol gledajo na reko siromaščine, na reko solz in trpljenja, ki se vali mimo njih iz Španije ki so jo oni uničili. Se nikdar ni bilo v Perpignanu toliko luksuznih avtomobilov, kakor sedaj, ko so se tamkaj udomačili »voditelji p>r o 1 e tar iata«, Pariz, 7. febr. A A. DNB. Skupno število oseb, ki so v toku včerajšnjega dneva pobegnile iz Katalonije v Francijo, znaša po mnenju francoskih oblasti 270.000 do 300.000. Od nedelje na ponedeljek je prestopilo mejo 40.000 miličnikov. Računa se, da bo v teku teh dni prestopilo francosko mejo še 140.000 miličnikov. Žene, otroci in starci potujejo v skupinah v razne francoske kraje, miličniki pa v koncentracijska taborišča. V teku včeralšnje-ga dneva je bilo poslanih v nacionalno Španijo po lastni želji 4.000 miličnikov. Barcelona, 7. febr. AA. Nacionalne čete so prekoračile reko Ter ter zasedle mesto Fals. Ujetih je bilo nad 2.000 miličnikov. Nacionalistična letala so bombardirala luki Alicante in Cartageno. Na letališču v Villa Jigi Je bilo uničenih 11 republikanskih letal. Latour de Carol, 7. febr. AA. Po polnoči Je začela prihajati na francosko ozemlje republikanska artiljerija ler tovorni avtomobili. Iz Puigcerde so prepeljali v Francijo 1500 ranjencev, okoli 2.000 pa jih je še ostalo v Puigcerdi. Cerbera, 7. febr. A A. Okoli 8.000 miličnikov je prispelo iz Portloua na francosko ozemlje. Pričakujejo vsak čas, da bodo prišle večje vojne edi-nice iz Figuerasa. Miličniki so pripeljali čez mejo tudi 500 tovornih avtomobilov. Toulonse, 7. febr. A A. Republikanska vojaška letala, ki so se spustila nn fancoskem ozemlju, bodo koncentrirana na letališču v Toulotise, popadke pa poslane y koncentracijska taborišča, pravile in vse store, da nesrečnežem lajšajo gorje. Nepojmljivo se vsem zdi, zakaj so rdeči s silo izpraznili mesta in vasi in tirali nesrečno civilno prebivalstvo s seboj tja čez mejo, ko bi lahko v miru ostalo na svojih domovih. Je pač to posebna komunistična taktika ... Že je bilo javljeno, da so se voditelji rdeče Španije pravočasno zatekli v Francijo. Z diplomatskimi potnimi listi rdeče vlade je francosko mejo prestopilo 300 vodilnih španskih komunistov. General Sarabia, ki je bil vrhovni poveljnk katalonske rdeče armade, se je naselil v Marseillu, kamor je že prej poslal svojo družino. Azana. predsednik rdeče Španije, pa se je naselil ob švicarski meji, in sicer v Collonge sous Salžve. Večina rdečih voditeljev pa se bo naselila v Parizu. Po zanesljivih poročilih je med rdečimi politiki nastal spor o nadaljevanju sovražnosti. Azana, Aguirre, predsednik avtonomne baskiške vlade in Companys, predsednik katalonske samouprave, so bili pripravljeni, da se pogajajo s Francom in da se sklene mir. Temu pa se je uprl predsednik španske vlade Negrin. Zaradi tega se potem ni ničesar sklenilo in se je razvoj dogodkov prepustil slučaju. Konec.. ■ Pariz, 6. febr b. Polom republikanske Katalonije je pred koncem. Republikanske čete beže čez francosko mejo brez vsakih borb. Nacionalisti jim samo sledijo ter pošiljajo nad nje le letalstvo, ki jih preganja in jim skuša preprečiti umik v Francijo. Pri teh letalskih napadih so žrtve med rdečimi četami zelo velike, vendar pa ni mogoče zbrati podatkov o tem. Vso nn? je nadaljeval beg čer mejo na vseh prehodih. Prehod na meji republike Andore je za republikance ie zaprt, ker so ga zasedle nacionalistične čete. Zadnji miličniki in civilisti so se umaknili čei ta prehod včeraj popoldne. Ostali, ki so bili na poti, pa so zdaj odrezani od meje in so bodo morali vdati, kajti vsaka borba v pirenejskih gorah je izključena. Nacionalisti računajo, da bodo zajeli tukaj 20.000 miličnikov s popolnim voznim materialom, ki sestoji is številnih tankov, avtomobilov za prevoz čet in protiletalskih topov. Zadnje republikanske baterije so prekoračile mejo davi. Danes na vsezgodaj zjutraj so prekoračili mejo tudi motorizirani oddelki in tanki, ki so jih Francozi takoj razorožili. »Državljanska vojna je končana« Pari*, 7. febr. A A. Štefani: Predsednik španske republike Azana je prišel v Colonges in izjavil poročevalcem listov, da pomeni njegov prihod na Francosko konec državljanske vojne na španskem. Azana pojde v Pariz, da se bo pogajal za sklenitev miru. V Parizu se bo nastanil na španskem poslaništvu. Generalni tajnik pri predsedstvu republike nivas je izjavil v imenu predsednika republike Azane tole; ^—— Seja glavnega odbora za kongres Kristusa Kralja | v Ljubljani Ljubljana, 7. febr. V škofijskem dvorcu v Ljubljani je h^la danes seja celokupnega odbora za mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo letos v Ljubljani od 25. do 30. julija. Sejo je vodil predsednik stalnega mednarodnega odbora prevzv. dr. Grego-lij Rozman. Člani odbora so se seje polnoštevilno udeležili. Okrog škofa dr. Rožmana se je zbrala lepa družba duhovnikov, redovnikov in laikov, da v glavnih potezah določijo program tega kongresa, ki bo prvi te vrste v Ljubljani. Uvodno besedp je imel voditelj seje prevzvi-šeni dr. Rozman, ki je razvil globoke misli o pomenu teh kongresov. Za njim je vstal dr.Metzger, ki je predložil glavni obris kongresa in njegove posamezne slovesnosti. Kongres bo imel dva dela — notranjega in zunanjega. Notranji del obsega predavanje in proučevanje vseh okolnosti, v katerih bi se mogel razvijati apostolat za krščansko prerojenje družbe. Zunanji del pa obsega manifestacije in verske slovesnosti, pri katerih se proslavlja misel Kristusa Kralja. Dr. Metzger je predložil tudi seznani odličnejših govornikov in predavateljev, na katere bi se bilo obrniti. Nato je bil razgovor o podrobnejši izvedbi z ozirom na posamezne dni kongresa, na pogoje, ki jih je pri takih mednarodnih prireditvah velikega obsega v Ljubljani treba upoštevati, itd. Že po teh osnutkih moremo pričakovati, da bo kongres veličastna manifestacija sodobno katoliške misli in da bo v svoj krog pritegnil veliko udeležencev iz vseh držav Evrope, zlasti pa veliko Slovencev, ki bodo spet imeli priliko pokazati svetu svojega organizacijskega duha, pa tudi svojo versko vnemo. Seja je trajala skoraj dve uri. Palestinska konferenca štiri odločne zahteve Arabcev London, 7. februarja. Danes (to je v torek) so v senžemski palači odprli tako imenovano palestinsko konferenco. Prvi govor je imel ministrski predsednik Chamberlain, nakar so v imenu Arabcev govorili egiptski princ Abdul Moneim in emir Hussein. Navzoč je tudi emir Faisal, ki zastopa arabskega kralja Sauda in je njegov namestnik v Meki. Beseda saudskega princa bo imela na konferenco največji vpliv, ker zastopa največjo arabsko državo, kt je neodvisna. Tako angleški kakor arabski člani konference so jako rezervirani in ne podajajo nobenih izjav o svojih načrtih. Toliko pa se ve, da se bodo vsi arabski politiki irf državniki odločno uprli, če bi Anglija vztrajala na tem, da iz Palestine napravi judovsko narodno državo. V tem slučaju bi Arabci konferenco zapustili. Ce pa Anglija ne bi vztrajala več na židovski narodni državi, bodo arabski člani zahtevali, da se osnuje neodvisna arabska država, v kateri bi Židje bili narodna manjšina. Pri tem bo glavne zahteve Arabcev naslednje: 1. Judovsko priseljevanje v Palestino mora prenehati. 2. Židom je prepovedano kupovati zemljo. 3. Balfourjeva deklaracija (da morajo Židje dobiti neodvisno državo) se mora razveljaviti. Temelj socialnemu preporodu Pogubne posledice marksizma, ki je zlasti na zgledu Rusije pokazal, da tako zvana diktatura proletariata ne privede nikamor drugam, kakor do popolnega zasužnjenja svobodnega človeka, so vse omikano človeštvo spametile in tudi delavstvo čedalje bolj odvračajo od razrednobojnih naukov. Na sovraštvu in borbi ter diktaturi enih zoper druge se ne da ustanoviti splošni blagor in socialna pravičnost. Zato se uveljavlja danes prepričanje, da morajo vsi družabni stanovi iskati medsebojnega sodelovanja kot enakopravni člani narodove družine in človečanstva, med vsemi krogi, in besede papežev Leona XIII. in Pija XI., ki sta postavila ideal stanovske družbe na podlagi svobodne vzajemnosti proizvajajočih stanov, niso več predmet preziranja ali celo cenenega zasmehovanja. To spoznanje pa si utira čedalje bolj pot tudi med delodajavstvom, ki se mu je najbolj in najdelj upiralo. Usoden razvoj svetovnih dogodkov iz ene zmede v drugo-, ki morejo prinesti le popolno brezvladje, je tudi vodiv-nim krogom kapitalizma odprl oči, da se morata delodajavec in delavec drug drugemu približati kot človeka v bistveni usodni povezanosti med seboj, tako da je korist enega tudi korist drugega, kar je edini temelj socialnemu blagru. V tem oziru beremo v glasilu švicarske zveze delodajavcev »Schvveizer Arbeitgeber Zeitung« iz peresa Rudolfa Huber-ja (33. letnik, št. 49-50) zelo lepe besede. Pisec pravi med drugim: »Naš (delodajavcev namreč) namen ne sme biti samo, da čim bolj zaslužimo. Ne morem si misliti, da bi se iz današnjega kaosa ne bili ničesar naučili. Spoznati moramo, da se nam ne more goditi dobro, če se drugim godi slabo. Če hočemo pomagati sebi, moramo pomagati tudi drugim; le če prinaša naše delo korist celoti, bo v korist tudi nam. Zato pa je treba, da ga naslonimo na globoko krščansko vero, ki bo našemu delu dala smisel ter ga zasidrala v poštenju in nesebičnosti pa v vseh, v delavcih in delodajavcih, zbudila in negovala pravo veselje do dela. Delavca pa ne smemo ceniti zgolj kot našega pomočnika, ampak kot človeka enakega dostojanstva z nami, mu zaupati in se ne ustrašiti tega, da bi se moglo naše zaupanje zlorabiti. To so človeške slabosti posameznikov, nasplošno pa zaupanje rodi zaupanje in utrjuje medsebojne človeške in državljanske vezi, da ne bomo vrednotili dela eni samo kot sredstvo profita, drugi pa kot neobhodno zlo, da morejo sploh živeti, ampak kot nujno sodelovanje za obče dobro. Tako sodelovanje pa ne sme biti prisiljeno, kakor y marksistični ali nacionalistični diktaturi, marveč se more samo roditi in ohraniti iz svobodnega spoznanja in volje medsebojne usodne povezanosti za vsako ceno in v vseh okoliščinah. Kakor je treba premagati jezikovna, kulturna in plemenska nasprotja, tako je treba premagati človeštvu tudi razredna nasprotja.« To pa je mogoče samo v krščanski demokraciji, 4. Iz Palestine, Sirije in Transjordanije se mora osnovati. neodvisna arabska država, zvezana z Anglijo po prijateljski pogodbi. Stališče angleške vlade se od arabskega predvsem razlikuje v tem, da Anglija vztraja na mali židovski državi izven arabskih meja, ker Židi ne smejo biti manjšina v arabski državi, na svobodni trgovini Židov v Palestini in na tem, da se sinejo Židje naseljevati v Palestino v nekem določenem minimalnem številu. Zaradi tega je pozitiven uspeh konference zelo dvomljiv. Živahno zborovanje gostilničarjev v Celju Celje, 7. februarja. Danes ob pol 2. popoldne se je pričel v salonu hotela »Pošta« 53. redni letni občni zbor Združenja gostilničarjev v Celju. Zborovanje, ki se ga je udeležilo letos izredno veliko število članov, je vodil predsednik g. Pečuh. Tajnik g. Strein je podal statistiko podatkov o delu uprave za leto 1938. Združenje šteje 115 članov, 23 vajencev in 57 pomočnikov, od tega 22 natakarjev in 35 natakaric. Občni zbor je namestil za pomožnega tajnika g. Bogdana Mirnika, ki je obenem tajnik dvanajstih združenj. Vsi člani Združenja bodo plačevali od hektolitra iztočene pijače, piva, vina, sadjevca in žganja, 1 din. Pri predlogu spremembe pravil, ki ga je predlagal predsednik g. Pečuh, da se zviša vpisnina in korporacijska pristojbina za nove koncesije od 2000 na 2500 din, je nastala živahna debata, dokler g. Pečuh predloga ni umaknil. Posebno živahno je postalo, ko je predsednik prešel' na volitev noV6 uprave. Kakbr ifolo"¥aŽ-videli, sta obstojali dve skupini, ena skupina za listo g. Šanca in druga skupina za listo g. Petschu-cha. Prišlo je do očitanj in prerekanj, dokler niso soglasno sprejeli predlog, da se predsednik in podpredsednik volita tajno, to je z listki. Pred razdelitvijo listkov pa je ravnatelj Kralj pozval vse zborovalce, da volijo listo z nosilcem g06p. Šancem. Vsi člani na listi g. Šanca so bili soglasni, da sprejmejo funkcije, dočim je odklonilo sedem članom funkcije na listi g. Petschucha. Za listo g. Šanca je glasovalo 66 glasov, za listo g. Petschucha 23. Prav tako so tajno volili tudi podpredsednika. Za prvo listo g. Vodlana je glasovalo 66 glasov, za drugo listo g. Ferda Bergerja pa 11 glasov. Ostali odbor je bil od vseh soglasno izvoljen. Pri slučajnostih »o določili, da se bodo uradni prostori Združenja preselili v Obrtni dom sporazumno z ostalimi združenji. Resnica o ribjem olju In njegovih nadomestilih Uporaba ribjega olja kot hranila in kot zdravila sega že v prastare čase. To velja posebno za severne narode, pri katerih so bile ribe in ribji proizvodi že od nekdaj najvažnejši del njihove hrane. Olje, ki ga dobivajo iz jeter velike polenovke, slovi še danes kot neizčrpni vir ljudskega zdravja. Znano je, da so severnjaki ljudje visoke postave in da so med vsemi narodi Evrope najlepše raščeni. Svobodno življenje na morju, ostro podnebje njihove severne domovine in hrana, ki vsebuje v pretežni večini ribja jedila, kar nekako izključuje vsako nebogljenost v rasti, ki jo drugače pogosto srečamo pri drugih narodih. Polenovka, iz katere proizvajajo olje, živi v severnih morjih, vsako zimo in pomlad pa pride v nepreglednih jatah k norveški obali, kjer najde ugodnejše pogoje za prehrano in kjer se drsti. To je čas znamenitih lovov na polenovko: cela brodovja ribiških ladij odplovejo iz svojih luk na lov, ki v eni sami sezoni lahko naberejo do 100 milijonov polenovkl Ker se te jate drže razmeroma blizu obale, ribiči lahko še istega dne oddajo svoj plen tovarnam za predelavo. To je važno za kakovost ribjega olja, ker s tem, da ga dobe iz popolnoma svežih rib, ohrani v celoti svoje naravne delotvorne snovi. Stoletja je ohranilo norveško ribje olje, katero izvažajo v vseh pet celin, svoje skoraj monopolsko stališče. Cenijo, da izvoz tega olja donaša Norveški letno čez 36 milijonov norveških kron, kar je v našem denarju skoraj pol milijarde dinarjev, V novejšem času pa je to olje dobilo nekaj konkurentov, ki so začeli resno ogražati njegovo dosedanje monopolsko stališče. Na tržiščih so se namreč začeli pojavljati izdelki, za katere trdijo, da so popolno, da, celo boljše nadomestilo »smrdljivega in ogabnega olja«. V vrstah proizvajalcev ribjega olja je nastala zmeda, ko pa je nekaj časa potrošnja začela celo upadati, so bile odgovorne norveške oblasti prisiljene, da z vestnim, strokovnja-škim in znanstvenim preiskovanjem ugotove, koliko je resnice v trditvah proizvajalcev preparatov, ki naj bi bili boljši od ribjega olja. Šlo je torej za to, ali bo prastari naravni proizvod obdržal prednost nad izdelki moderne farmacevtske industrije. Med glavnimi konkurenti je slovel ergo-sterin, obsevan z ultravioletnimi žarki. Snov, Hi jo tako dobii,' deluje pri t. zv. angleški bolezni (rachitis) podobno kot vitamin D, ki je eila glavttih sestavin ribjega olja. Ker je bilo zelo lahko in poceni proizvajati ta obsevani ergosterin, je industrijsko proizvajanje tega in podobnih preparatov zavzelo tolik obseg, da je v kratkem preplavilo skoraj vsa svetovna tržišča. Rafinirana reklama, okrepljena z nezadostnimi znanstvenimi preskusi, je slavila prave orgije in nekaj časa je bilo težko postaviti ji nasproti stvarne in prepričevalne dokaze. Kdo ve, kako daleč bi to šlo, če ne bi začele iz Amerike prihajati za nove iznajdbe zelo neugodne vesti. Kaj pa je bilo? Tamoš-nji raziskovalci so namreč primerjali delovanje ribjega olja in preparata obsevanega er-gosterina, in sicer pri preprečevanju in zdrav- ljenju rahitisa pri otrocih. Poskusi so izpadli •porazno za umetno zdravilo. Ugotovili so namreč, da ti preparati delujejo prav tako kot ribje olje pri rahitisu, toda samo pri poskusu na živalih, dočim pri otrocih ni bilo nikakršnega učinka. Tistih nekaj ozdravljenj je bilo samo učinek delovanja navadne hrane, kar bi se dalo doseči tudi brez preparatov. Izid tega primerjanja je dal povod za preiskovanje tudi ostalih konkurentov ribjega olja. Je namreč cela vrsta rib in drugih živali, katerih jetra vsebujejo olje, ki je mnogo bogatejše na vitaminih, kot olje polenovke. Pretkani tovarnarji so se vrgli na njihovo izkoriščanje in začeli proizvajati preparate z »zelo močnim delovanjem vitaminov«. Trdili so, da da že samo nekaj kapljic, ena krogljica ali prašek nadomešča toliko in toliko žlic ribjega olja polenovke, poleg tega ima pa še prednost, da je brez slabega okusa in duha. Tudi te trditve temelje na zmoti. V prvi vrsti so vestna raziskovanja dokazala, da ogromno število teh preparatov sploh ne deluje tako, kakor trdijo njihovi izdelovalci. Samo neznatno število je vsebovalo vitamin D, in sicer nekateri več, drugi manj, vitamina A pa sploh nikjer ni bilo. Vzrok je v tem, ker se vitamini pri izdelovanju teh preparatov zgube, pa tudi če bi ostali, ne bi mogli nadomeščati naravno olje polenovke, Ker delovanje tega ne temelji samo na vitaminih, ampak tudi na mastnih kislinah, ki obenem z vitaminom A izzivajo tisto edinstveno delovanje olja polenovke, ki se ne more z ničemer nadomestiti Poleg tega vsebuje olje polenovke tudi stalno količino joda, ki je v njem tako vezana, da jo organizem lahko izkoristi. Tako je naravni proizvod sijajno in popolnoma zmagal nad umetnimi izdelki, vsi ti toliko hvaljeni in razvpiti preparati, ki naj bi nadomeščali ribje olje pa so se več ali manj zgubili v pozabljenje. Toda odgovorne oblasti na Norveškem ne mirujejo več, temveč budno spremljajo proizvodnjo ribjega olja in skrbno pazijo, da zaščitijo dober glas, ki ga v svetu uživa norveško medicinalno ribje olje. Norveška je edina država, ki je vso proizvodnjo ribjega olja postavila pod neposredno nadzorstvo države. Tudi en sodček ribjega olja ne sme zapustiti države, preden ni podvržen državnemu pregledu. Tudi en sodček ne smeš ukrcati, če nima pošebhega dovoljenja za izvoz s pečatom državne kontrole. Tako imata zdravnik in bolnik gotovo jamstvo, da je ribje olje v vsakem oziru neoporečno. Desetine tisočev otrok in odraslih so dolžni zahvalo za svoje zdravje norveškemu ribjemu olju. Pametne matere ga dajejo otrokom v zimskih mesecih, da jih obvarjejo prehlada, bronehitisa, pleuritisa, slabokrvnosti, skrofu-loze in jetike. Ribje olje je najnaravnejše varstvo proti tzv. angleški bolezni (rachitis) in z njo združenim napakam v sestavu okostja, slabo razvitih čeljusti in slabih zob. Ena sama kavina žlička norveškega medicinalnega ribjega olja zadostuje za ves dan in vsebuje toliko vitaminov, kolikor jih vsebuje največja količina mleka in masla, katero more človek v enem dnevu použiti. Italija ostane v Španiji do polne Francove zmage Mussolinijeva izjava v velikem fašistovskem svetu Rim, 7. feb. TG. O vsebini posvetov velikega fašističnega sveta, ki se je v soboto zvečer sestal in kjer je imel Mussolini daljši govor, še vedno ni nič znanega. Mussolinijev govor ni bil oddan po radiu, niti ga niso objavili v časopisju. Nad posvetom plava popolna tajnost. Le »Giornale d' 11 a 11 a < objavlja kratek izvleček iz Mussolinijevih izjav, ki da niso bile namenjene za inozemstvo, marveč samo za člane fašističnega sveta. »Giornale d'Italia« piše, da je Mussolini v svojem govoru poudarjal, da je mirovna politika vedno bolj in bolj ogrožena po raznih miselnostnih strujah, nadalje zaradi rovarenja raznih špekulantov. Značilni zgled za te vrste protimirovno delovanje da je »os Pariz — London — Amerika«, ki 6e je po izjavah predsednika Roosevelta kar naenkrat pojavila na obzorju in dala potuho Franciji. Spričo teh nevarnosti, ki za mir obstojajo, morajo totalitarne države misliti na svojo obrambo. Hitler je v svojem govoru dne 30. januarja slovesno poudaril vojaško povezanost med Nemčijo in Italijo. Ta skupnost ni nobena grožnja, ampak obrambno sredstvo. Tudi ▼ Španiji mora Italija vztrajati pri svoji dosedanji politiki. Pojavljajo se nekatere mednarodnopolitičnc težave, ki izvajajo pritisk na generala Franca. Zatorej Italija in Nemčija še ne moreta in ne smeta nehati podpirati generala Franca. Po očiščenju Katalonije je treba osvoboditi še ostalo rdečo Španijo okrog Madrida in Valencije. Priprave za ta zadnji boj bodo trajale sc dalje časa. Vojaški zinagi mora potem slediti še politična zmaga generala Franca. Dokler rdeči niso povsem uničeni, vojaško in politično, tako dolgo ni mogoče Francove zmage smatrati zadostno varne, da bi 0 bodoči usodi Kitajske Japonska pripravlja odgovor trem velesilam: Franciji, Angliji in Ameriki Tokio, 7. februarja. Na amerikansko, britsko in francosko noto, ki predlaga Japonski jiosebno konferenco, na kateri naj se uredi vprašanje posebnih pravic teh velesil na Kitajskem, bo japonska vlada odgovorila te dni. Dobro poučeni krogi pravijo, da bo japonski odgovor vseboval tele tri točke: 1. Japonska bo rteizpremenjeno nadaljevala svojo dosedanjo politiko, da se ustanovi kitajska vlada, ki bo v dobrih odnošajih z Japonsko ter se bo osvobodila sovjetskega vpliva. — 2. Pridobljene pravice in koristi drugih velesil se bodo načeloma spoštovale, toda velesile morajo upošte- vati sedanji vojaški položaj in novo politično ureditev Daljnega vzhoda. — 3. Japonska ne sprejme mednarodne konference, ki naj bi razpravljala o paktu devetih sil iz leta 1921, oziroma 1922, ker je ta pakt nemogoče prilagoditi sedanjem položaju, v katerem Japonska ne more dovoliti, da bi se Cankajšekova vlada tega pakta posluževala v svojih sovražnih dejanjih proti Japonski. Japonska pa je pripravljena, da se z Ameriko, Anglijo in Francijo razgovarja z vsako posebej, ako so te velesile pripravljene upoštevati sedanji položaj Japonske na Kitajskem- italijanski legionarji mogli zapustiti španska tla. Šele ko bodo rdeče armade popolnoma uničene in bodo prenehale tudi politične intrige proti zmagi generala Franca, bo Italija zapustila Španijo. Drugi listi ne objavljajo nobene razlage o teh Mussolinijevih izjavah, ki so, čeprav so v posnetku zelo pičli, napravile na inozemske politične kroge velik vtis. Iz francoskega parlamenta Pariz, 7. febr. c. Danes popoldne se je v francoskem sonatu začela razprava o francoski zunanji politiki. Zanimanje je bilo velikansko in so bilo tribune za občinstvo prepolne, kar se zgodi lo redko. Izredno zanimanje pa je narastlo, ko se je zvedelo, da je tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Henry Berenger vložil interpelacijo. Toda tik pred začetkom seje je Berenger izjavil, da je svojo interpelacijo umaknil. Predsednik zunanjepolitičnega odbora v parlamentu Jean Mistler je danes govoril o francoski zunanji politika v pariš>ki trgovski zbornici. Najprej je poudaril, da je francoska vlada lansko poletje postopala čisto pravilno in da je bilo Češkoslovaško vprašanje pravilno urejeno. Mistler je tudi omenil zadnji Hitlerjev govor in izjavil, naj Francija Nemčiji propusti vzhod Evrope, posebno pa vso možnost za njeno trgovino v tem dolu Evrope. Francija naj tam ne išče ničesar drugega kot to, naj brani načelo, da morajo tam biti vsi narodi neodvisni. Mistler se je tudi dotaknil dogodkov v J u g o -sla vi j i in poudaril, da so lahko vsi Francozi zadovoljni s potekom zadev v tej državi. Osebne novice Belgrad, 7. febr. m. Za ravnateljico učiteljišča šolskih sester v Mariboru jo postavljena sestra Berhmana H a j d i č. V 8. skupino so postavljeni dosedanji suplenti: Edbin Boje na učiteljišču v Ljubljani, Marija Gunde na klasični gimnaziji v Ljubljani in Vladimir Potočnik na realni gimnaziji v Mariboru. Za suplente so postavljeni diplomirani filozofi: Vida Podgornik na 3. real. gimnaziji v Ljubljani, šifrer Anton in Boris Škerl na ptujski realni gimnaziji. Iz ptujske realne gimnazije na celjsko realno gimnazijo jo premeščen prof. Ludvik Gabrovšek. Katera država se lahko preživlja sama? Ljubljana, 7. fehr. 1039. Nemški statistiki no objavili v nemških listih — gotovo zaradi aktualnosti — koliko svoje potrošnjo iivil krijejo posamezne države ii lastne proizvodnje. Tako so n. pr. za Nemčijo izračunali odstotek 83, kar pomeni, da inora 17 vseh potrebnih količin za prehrano prebivalstva uvoziti iz inozemstva, 83 pa lahko krije i lastno proizvodnjo. Za Kanado n. pr. so izračunali odstotek 192, to pomeni, da proizvaja Kanada iivil za 02 več kot znaša lastna potreba, ki je ugotovljena s 100 . Tudi naša država je v tej nemški statistiki. Naša številka je 106, kar pomeni, da naša domača proizvodnja krije vso potrebo in nam še 6 ostane za izvoz. Izračunali pa sn to nemški statistiki po kalorijah, ki so potrebne za prehrano prebivalstva. V naslednjem navajamo te stitistike, urejene po višini odstotka samopreskrho z živili: Evropske države: Anglija 25% Španija 99% Norveška 43% Češkoslovaška 100% Švica 47% Estonska 102% Belgija 51% Danska 103% Ilolandija 67% Poljska 105% Irska 75% Jugoslavija 10«% Avstrija 75% Lrtonska 106% (irčija 80% Bolgarija 109% Nemčija 83% Litva 110% Francija 83% Romunija 110% Švedska 91% Madžarska 121% Portugal 94% Rusija 101% Italija 95% Izvenevropnkc i države: USA" 91% Kitajska 100% Cile 93% Nova Zelandija 173% Japonska 95% Kanada 192% Brazilija 06% Avstralija 211% Brit. Indija 100% Argentina 204% Novi državni proračun Po podatkih zagrebških listov je že izdelan predlog novega državnega proračuna za lota 1030-1010, ki znaša 700 milij. din voč kot sedanji proračun. Proračunska vsota za 1038-1030, torej sedaj veljavnega proračuna, znaša 12.180 milij. din, tako da bi znašal novi proračun 12.H80 milij. din, dočim je znašala proračunska vsota za 1037-1938 10.910 milijonov din. Avtocesta Vratislava—Dunaj Nemška avtocesta iz Vratislave na Dunaj vodi v dolžini 67 km tudi po češkoslovaškem ozemlju (po Moravskem). Po pogodbi je pa ta avloccsta vsa last nemške družbe za avtoceste (Reichsautobahngesellschaft) odnosno same nemške države tudi na onem delu, ki vodi po češkem ozemlju, kar je vsekakor edinstveni slučaj v zgodovini pogodb in narodov. Po doseženem sporazumu bo imela Nemčija v tem delu tudi vso izvr-ševalno oblast, kjer bodo veljali le nemški zakoni in predpisi. To pa v svojem bistvu pomeni, da ima Nemčija v češkem delu avtoceste do 30 metrov širok pas doslovno v svoji lastnini, s čemer je Češkoslovaška stvarno razpolovljena. Tudi pri gradbi tega dela so se pokazale velike organizatorične zmožnosti in jeklena volja Nemcev. Na češkem delu avtoceste sc je pričela takoj z delom. Poleg ločne določitve trase, izdelanih načrtov, odkupa zemljišč — za kar je poskrbela čsl. vlada v svoji režiji — je Nemčija postavila v teh dneh pri moravskem mestecu Je-vičko troje velikih delavskih taborišč, kjer se sedaj vrše vsa pripravljalna dela in organizirajo ta taborišča. Čim bodo vremenske prilike dopustile, se pa takoj pristopi k sami gradbi z večih strani, a v delu bo istočasno zaposlenih do 50.000 delavcev, kajti avtocesta mora biti najkasneje v letu 1910 gotova, a želja nemških odločujočih krogov pa je, da bi bila zgrajena čimprej. V omenjenih delavskih taboriščih so pa danes nameščeni izključno le nemški delavci, ki delajo pod vodstvom nemških inženirjev, dasi bi Nemčija lahko uporabila domače, češko brezposelno delavstvo, kakor je bilo v pričetku v javnosti tudi govorjenol Da temu ni tako, je po vsej verjetnosti iskati vzroka v prestižnih razlogih, saj je pomanjkanje delavskih moči v Nemčiji splošno znano, izredno občutno in veliko, tako da v velikih množinah prihajajo delavci celo iz zavezniških držav na delo. Naša trditev je pa v toliko verjetnejša, ker sc Nemčija istočasno v Pragi pogaja, da prevzame letno 100.000 čeških brezposelnih, ki jih nujno potrebuje za svoja različna javna dela, predvsem za svoje utrdbe, ki jih gradi v vzhodnem delu države. Naša trgovina s Francijo. Po francoskih uradnih podatkih je znašal lani francoski uvoz iz .Jugoslavije 100,632.000 frankov, francoski izvoz v Jugoslavijo pa 124,457.000 frankov. Naša uradna statistika izkazuje za 1938 uvoza iz Francije 141,708-000 dinarjev, izvoza v Francijo pa 75,005.000 din. Po naši statistiki je torej izkazana aktivnost za Francijo v znesku 66,793.000 din, po francoski statistiki pa 23,825.000 frankov. Obe statistiki kažeta veliko različnost, ki ni samo posledica različnih statističnih metod. Naš pomorski promet. V letu 1938 je znašala tonaža v naša pristanišča priplulih ladij 19,820.000 ton, kar pomeni v primeri z letom 1937 zmanjšanje za 020.000 ton. V letu 1037 je znašala namreč la tonaža 20,740.000 ton. leta 1936 pa 19,297.000 ton. Nova delniška družba. V Zagrebu je osnovana družba Asfalt-beton z glavnico 2 milijonov dinarjev. Ustanovitelji so: inž. S. Bendik, inž. Balley in dr. Sr. Flegel iz Zagreba. Pečkovi premogovniki v nemški oblasti. Lansko leto je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je Živnostenska banka kupila premogovnike znane tvrdke Peček v sudetskonemškem ozemlju. Sedaj pa je Živnostenska banka te premogovnike (gre za rjav premog) prodala berlinski Deutsche Bank. GoAp&cLcJiStvjo Zveza slovenskih obrtnikov V nedeljo je bila širša seja Zveze slovenskih obrtnikov, na kateri je bilo zastopanih nad 40 društov po svojih pooblaščencih. Po izčrpnem poročilu, ki so ga [Kidali zvezini funkcionarji, se je razvila dbširno in stvarna debata o stvareh, ki obrtniški stan najbolj tarejo, predvsem o šušr-marstvu, davkih, obrtnem šolstvu, popravi obrtnega zakona, o cenenem obrtniškem kreditu, za-drugarstvu in o uačrtu uredbe starostnega zavarovanja obrtnikov. Zastopniki podeželskih društev so k vsem tem vprašanjem povedali težnje, ki jih ima podežolski obrtnik še v večji meri kot 'mestni in katere bo vsekakor treba v bodoče bolj upoštevati, kakor pa se jih je do sedaj. Prav živahna debata pa so je razvila o poročilu, ki so ga podali zbornični svetniki o delu v tej ustanovi. Iz poročila je bilo razvidno, da vse prošnje in zahteve zborničnih svenikov o pre-ustroju obrtnega odseka v avtonomno telo še do danes niso našle pravega razumevanja. Ker to moledovanje traja že tretje loto, smatra Zveza slovenskih obrtnikov za nujno potrebno, da se temu neznosnemu stanju napravi konec. V volitve leta 1936 smo šli s parolo, da 6e da obrtnemu odseku v Zbornici za TOI popolna avtonomija. Zbornični svetniki, člani Zveze slovenskih obrtnikov, eo se tega gesla pri vsem svojem delu vedno in točno držali. Naredili so 6e soglasni sklepi obrtnega odseka, ostalih odsekov in tudi plenuma, naj zbornični urad izdela na podlagi okvirnega osnutka, ki je bil predložen predsedniku Zbornice dne 1. julija 1938, podro-bon načrt za avtonomijo obrtnega odseka. Pretekli so meseci, pretekla so leta, prošnje in zahteve, kakor tudi pravilno storjeni sklepi se niso izvršili. Kje tiči vzrok temu? Soglasno je bil sprejet predlog, s katerim se naroča zborničnim svetnikom, članom Zveze slovenskih obrtnikov, naj najodločneje zahtevajo, da se omenjeni sklepi odsekov in plenuma Zbornice za TOI nemudoma izvršijo, najkasneje pa do prve plenarne seje. Ako se tudi v tem terminu to ne izvede, se slovensko obrtništvo ne bo več zadovoljilo z avtonomijo obrtnega odseka, temveč bo z vso odločnostjo zahtevalo in tudi izposlovalo samostojno obrtniško ibornica Slovenski obrtniki za decentralizacijo obrtniškega zavarovanja Obrtni odsek, oz. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, v katere kompetenco spada zavarovanje obrtništva, je povabila vsa obrtna združenja na bivšem Štajerskem na zborovanja, na katerih so bila skoraj vsa prisotna. Uvodno je tako v Celju kot v Mariboru predsednik obrtnega odseka in podpredsednik Zbornice g. Ivan Ogrin pojasnil zborovalcem predzgodovino tega vprašanja ter je posebno poudarjal, da je Zbornica, ko je bila leta 1936 na novo konstituirana, ponovno po-krenila to vprašanje, ki je že nekaj let počivalo. Zainteresirala je tudi ostale zbornice v državi, da je danes splošna zahteva, da se to vprašanje čim prej in čim ugodneje za obrtnike reši. Minister trgovine in industrije g. inž. Kabalin je hotel to storiti že pred 4volitvami, vendar pa je bilo potrebno vprašanje vsestransko in sporazumno & obrtniki proučiti, tako da se je delo zavleklo za par mesecev, da imajo posamezne zbornice priliko podati svoje mnenje. Tajnik obrtnega odseka g. dr. Pretnar je podrobno razpravljal o predlo- ženem načrtu, ki ga je izdelalo in poslalo ministrstvo. V splošnem so obrtniki za zavarovanje, vendar so mnenja, da bi se najnižji znesek v lestvici prispekov, 35 din, še znižal za našega podeželskega obrtnika. Seveda bi se pri tem tudi zmanjšala renta. Dalje so se obrtniki odločno izrazili proti temu, da bi bilo obrtniško zavarovanje centralistično urejeno, ker vsi zahtevajo sedež zavoda za Slovenijo v Ljubljani. Nalje so tudi proti temu, da bi se moralo do 65% premij vlagati v državne papirje in državne zavode. Smatrajo, da je najbolje, če pride ta od obrtnikov plačani denar zopet nazaj k obrtništvu bodisi v obliki posojil ali podobno. Tudi so zborovalci delno poudarjali, da bi bilo potrebno tako važno vprašanje obravnavati 6kupno z vprašanjem pobijanja šuš-marstva in so se izrazili za podaljšanje roka, v katerem je treba dati zbornicam mnenje, ker je sedanji rok prekratek. Videti je, da hočejo zavarovanje uveljaviti do prihodnjega proračunskega leta, za kar je pooblastilo v finančnem zakonu. Borze Zvišanje vlog pri hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic so narasle v decembru pri 29 slovenskih hranilnicah vloge na knjižice za 10.1 na 636 milij. din, vloge tekočem računu pa za 8.1 na 451 milij. din, skupno torej za 18.24 tia 1087.25 milij. din. To 60 prirastki vlog brez kapitaliziranih obresti. Z decembrskim izkazom so vloge narasle že skoraj na višino, kakor so jo izkazovale pred septembrsko krizo. Dne 31. avgusta so namreč znašale vse vloge pri slovenskih hranilnicah 1089.9 milij. din in so se v teku septembra zmanjšale ?a 53.3 milij. din, v kasnejših mesecih pa je denar zopet pritekal v denarne zavode , j n, Jako so S.e dp_. konca leta vloge zopet zvišale za 51.66 milij. din, tako da so skoraj že dosegle stanje pred septembrsko krizo. So pa vloge veliko višje kot so bile pred letom dni. Naslednja tabela nam kaže gibanje vlog s kapitaliziranimi obrestmi v teku lanskega leta (v milij. din) po posameznih mesecih: januar 1.042.55 februar 1.053.6 1.054.2 i april 1.064 5 maj 1.070.85 junij 1.073.4 julij 1.094.9 avgust 1.089.9 september 1.035.6 oktober 1.059.6 november 1.0(19.0 december 1.087.25 Ce. še .računamo .obresli za leto 1938 v znesku okoli 40 milij. din, dobimo stanje vlog s koncem leta 1938 1.127 milij- din, tako da so skupno v lanskem letu hranilnične vloge narasle za 82 mi-Mjinov din, od tega odpade 42 milij. na dejanski prirastek vlog. Gibanje vlog pri hranilnicah v zadnjih letih nam kaže naslednja tabela v milij. dinarjev: marec 1931 1932 1933 1934 1.269.1 1.193.14 1.130.1 1.100.5 1935 1.071.8 1936 1.053.26 1937 1.044.76 1938 ca 1.127.0 Naše rudarstvo in topilništvo Včeraj smo na kratko poročali o naši rudarski in topilniški proizvodnji v decembru 1938 ter v novembru 1938. Sedaj priobčujemo še provizorične podatke za vse leto 1938 ter navajamo tudi podatke iz prejšnjih let za glavne vrste rud in premoga. Za dobo pred krizo navajamo podatke za leto 1930, čeprav to leto ni bilo za vse rudarske proizvode najboljše pred krizo. Tako je n. pr. produkcija premoga dosegla nnjvišje stanje leta 1929. in je bila že leta 1930. delno v krizi, posebno v slovenskih krajih. V naslednjih letih vidimo tudi, da je rudarska proizvodnja padla na splošno najnižje leta 1932., od tedaj naprej pa se počasi dviga. Pri premogu pa vidimo, da je bilo najnižje stanje leta 1933. Skupni podatki so v tisočih ton: 1930 1932 1937 1938 črni in rjavi premog 4.180 3.449 3.907 4.492 lignit 1.090 1.027 1.004 1.271 železna ruda 431 27 618 607 bakrena ruda 493 303 651 761 pirit 50 16 134 150 boksit 95 67 358 405 svinčena ruda 184 554 812 878 kromova ruda 54 39 60 50 Večinoma nam je prineslo leto 1938. nove rekordne rezultate v naši rudarski proizvodnji. Le v produkciji kromove rude opažamo nekoliko nazadovanja, kakor tudi pri železni rudi, vendar tu v mali meri. Topilniška proizvodnja. V naslednjem smo zbrali tudi podatke o naši' topilniški proizvodnji v tonah za leta 1030, 1932 in 1937—1938. 1930 1932 1937 1938 surovo železo 35.011 baker 24.463 svinec 10.048 cink 5.504 9.973 39.966 59.026 30.159 39.410 41.993 8.534 4.036 8.619 2.558 4.912 4.629 Iz te tabele je razvidno, da se jo zelo povečala proizvodnja surovega železa, ker so bile prenovljene visoke peči v Varešu. Tudi produkcija bakra, je narasla. Podvojila se je produkcija svinčarne v Mežici, vendar še ne dosega stanja pred krizo. Kijub obilnemu poaetu In -velikemu sanlmanju — le Se prav krotek časi iiMLtsr-ss KM ob potoku prekrasni češki film Pr^.tJ^h 21. „rt KINO UNION Tel. 22-21 I 1 I Vesela in zabavna satira na ameriške boj, g Na buivaru! bogataše' — Temperamentna glasba I — Duhovite šale! Plek Pow«.... . 231.45— 234.55 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.705, London 20.7275, Nevvvork 442.25, Bruselj 74.75, Milan 23.30, Amsterdam 238.85, Berlin 177.62. Stockholm 106.825 Oslo 104.12, Kopenhagen 92.525, Praga 15.15, Varšava 83.65, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfora 9.14, Bueno6 Aires 101.875. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 472.75—473.75 v Zagrebu 470 —473 v Belgradu 473 —475 Ljubljana; Drž. papirji: 7% inv. po«. 99.25 do 100.25, agrarji 61—62, voj. škoda promptna 472.75 do 473,75, begi. ob v. 90—91, dalm. agrarji 89.75 do 90.75, 8% Bler. pos. 99^100, 7% Bler. pos. 92 do 93, 7% pos. DHB 99—100.50, 7% stab. po« 97 do 98. — Delnice: Narodna banka 7.725—7.800., Trboveljska 185—190. Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.75—101, agrarji 60.75—61, vojna škoda promptna 470—473, begi. obv. 89.50—90 (90), dalm. agrarji 89.25—90, 4% sev. agrarji 60—61, 8% Bler. pos. 99—99.50 (90), 7% Bler. pos. 92—93 (92.25), 7% poe. DHB 100 den., 7% stab. pos. 97.50 den. — Delnice: Narodna banka 7.750 den., Priv. agr. banka 224 den., Trboveljska 188—190 (188), Nar. šumska 20 bl„ Gutmann 35—42, Osj. sladk. tov. 75—85, Osješka livarna 175 bi., jadranska plovba 350 den. Belgrad: Drž. papirji: 7% inv. pos. 100, agrarji 60.75—61, voj. škoda promptna 473—475 (472.50), begi. obv. 89.75—90 (90), dalm. agrarji 89.75—90 (89.75), 4% sev. agrarji 60 den., 8% Bler. pos. 99 do 101, 7% Bler. pos. 92—92.50 192.25), — Delnice: Narodna banka 7.750 den. 2itni trg Novi Sad. Koruza bč., par. fndjija in Vršac 97—99, bč. par. Indjija, Vršac sušena 110—112. — Tendenca mirna. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč., bč. okol. Novi Sad, okol Sombor, 6rem., slav. kosa duplikat, juž. ban., gor. ban. 154—156, gor. bč 155—157, bč. ladja kanal 154—156, bč. ladja Begej 155—157, ban. Tisa vlačilec 156—158, bč., ban. ladja Dunav 155 do 157, srem. ladja Sava 153—155. Tendenca nespremenjena, Promet 47 vag. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v okolici Ljubljane, dne 1. februarja 1939. — Voli 1. vrste 5—5.75 din, voli II. vrste 4.50—5 din, voli tretje vrste 4 din; telice I. vrste 5 din, telice II. vrste 4.50 din, telice III. vrste 4 din; krave I. vrste din 4.50, krave II. vrste 4 din, krave III. vrste 3 din; teleta I. vrste 6—7 din, teleta II. vrste 6 din; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso L vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso druge vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 12 do 14 din, slanina 18 din, svinjska mast 18 din; čisti med 16 din; goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 8 din, svinjske surove kože 13 din za 1 kg. — Pšenica 190—210 din, ječmen 190 din, rž 195—200 din, oves 215—230 din, koruza 150 do 185 din fižol 220—360 din krompir 100 din, seno 80—100 din slama 60 din; jabolka prve vrste 800 din, druge vrste 500 din tretje vrste 300 din, suhe češplje I. vrste 1400 din, II. vrste 1000 din, III. vrste 800 din, pšenična moka do 320 din, ko-rujrna moka 210 din za 100 kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov. V Ptuju, dne 31. januarja 1939. — Voli 1. vrste 4.75 din, voli II. vrste 4 din, voli III. vrste 3.60 din; telice I. vrste 5.50 din, telice II. vrste 4 din, telice tretjo vrste 3.70 din; krave I. vrste 4.25 din, krave druge vrste 3 din, krave III. vrste 1.75 din; teleta prvo vrete 5.50 din; prašiči špeharji od 8.25 do 8.50 din, prašiči pršutarji od 7.25 do 7.75 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso druge vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 13 do 16 din, slanina 16 oziroma 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din; goveje kože 9 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 180 din, ječmen 180 din, rž 170 din, oves 175 din, koruza 130 din, fižol 200 din, krompir 80-100 din, seno 50—75 din, slama 25—30 din; jabolka prve vrste 500 d.i.n, druge vrste 400 din, tretje vrste 300 din: pšenična moka 325 -350 din, koruzni zdrob 325 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din 7.a liter, fino sortirano staro vino pri vinogradnikih 10 din za I. Novo vino iz navadnih vrst grozdja 4.25 din, novo vino iz kvalitetnih vrst grozd,a 8 din za en liter. Mleko 1.50 din za liter. Maribor, središče obmejnih Slovencev v Cesa mu je še treba Gotovo ni slučaj, da je bistrovidni škof Slomšek sedež lavantinsue škofije iz manj pomembnega kraja slovenskega obmejnega ozemlja prestavil v Maribor in mu s tem odločil vlogo slovenskega središča na severni meji. Če je Slomšek znal ceniti važnost Maribora v življenju Slovencev v časih, ko je nekoliko severno od njega potekala le narodnostna meja, kolikšne važnosti je Maribor sedaj, ko se je narodnostni meji pridružila še državna, nekoliko južneje potekajoča od prve! Bivša Avstrija se zaradi geografske lege Maribora ni mogla odločiti, da bi Gradcu na ljubo Maribor povsem pritisnila ob tla. Morala mu je dati železniško križišče, železniške delavnice in ga priznati za prometni vozel, ki ga ni prezreti, v vseh drugih ozirih pa mu ni dala posebnega življenja. Ali je to 6torila zgolj zato, da bi dvignila deželno prestolnico, ali pa se je zavedala, kako se utegne razvijati narodnostno vprašanje štajerske, če bi se poleg nemškega središča razvilo z Mariborom Se novo slovensko središči, je težko povedati. Dejstvo pa' je, da je vse gospodarske in kulturne poti speljala v Gradec, Maribor pa v tem oziru prepustila bednemu živo-tarjenju. Čim se je Maribor s prevratom iznebil gra-ške konkurence in postal mesto z vlogo gospodarskega in kulturnega vodstva severnega slovenskega ozemlja, je Maribor moral pričeti borbo proti oviram, ki so bile nekdaj napravljene v zaščito Gradca. Žal, da še danes po 20 letih teh pregraj med seboj in obmejnim zaledjem ni mogel povsem odstraniti in dobiti to, kar mu kot pomembnemu slovenskemu centrumu v gospodarskem in kulturnem pogledu gre. Boljše cestne zveze z mejo Mnogokrat je že bilo poudarjeno, da Maribor s severno mejo ni s cestami toliko povezan, kakor bi bilo potrebno. Zlasti velja to za Kozjak in nekatere kraje Slovenskih goric, ki imajo še danes po 20 letih prevrata še vedno boljše cestne zveze z Gradcem, kakor pa z Mariborom, svojim političnim, kulturnim in naravhim središčem. Kako porazno je tako pomanjkanje prometnih žil za naše celotno gospodarstvo, narodno in kulturno življenje, menda ni treba posebej podčrtavati. Zlasti zanemarjen je v tem oziru Kozjak, katerega se razen cestnega odbora ni spomnil noben drug javen faktor. S skromnimi finančnimi sredstvi, s katerimi razpolaga cestni odbor pa seveda ni bilo mogoče napraviti vsega, kar bi zahtevala pametna narodna politika. Največ je še bjlo storjenega v Slovenskih goricah, pa zopet le s sredstvi cestnega odbora, država se za nje ni brigala. In tako se je zgodilo, da po 20 letih narodnostno najbolj izpostavljeni kraji niso povezani s svojim središčem in da jim je še vedno lažja pot v tujo državo, kakor pa do svojega narodnega in kulturnega žarišča. Železnica skozi Slovenske gorice Za Maribor in njegovo zaledje je prav tako važno vprašanje kakor dobre cestne zveze z mejo, je tudi nova železniška zveza skozi Slovenske gorice, o kateri so glasovi kinalu potem, ko so se pojaviti, zopet utihnili, menda zato, ker so prihajali bolj iz vrst tehničnih strokovnjakov, kakor pa iz gospodarskih in političnih vrst. Utihnih so, čeprav je šlo zato, kako že od nekdaj ogrožene Slovenske gorice čim močneje prikleniti na Maribor in jim tako olajšati gospodarsko in kulturno življenje, in čeprav je šlo po prevratu zato, da se z novo železnico Prekmurje še tesneje uvede v skupno slovensko življenje. Tudi če bi se cestne zveze s Slovenskimi goricami in s Prek-murjem bistveno izboljšale, ne bi smeli pozabiti na to novo železnico, katere pomen še tako dobra cesta ne bo mogla zmanjšati ali ji pa celo povsem vzeti vrednost. Gre za naše ogroženo zaledje, ki ga je treba gospodarsko in kulturno okrepiti. K taki okrepitvi pa bo nova železnica mnogo pripomogla. Zato nanjo ne smemo pozabiti. Mariboru čimveč industrije Zadnja leta so nam dovolj jasno izpričala, kako pereče je ob naši meji socialno vprašanje, z njim zvezano kmetijsko vprašanje in brezposelnost. Slednja na meji ne pomeni le težkega skrbstvenega vprašanja, ampak tudi in predvsem narodnostno vprašanje. Zemlja našega severnega ozemlja ni tolikšna in toliko bogata, da bi mogla preživljati vedno naraščajoče število prebivalstva, med katerega poleg tega še zemlja ni tako razdeljena, zlasti v Slovenskih goricah, da bi mogla zagotoviti znosno gospodarsko življenje tistemu, ki jo obdeluje. Pomanjkanje zemlje in naraščajoče prebivalstvo ter z vsem tem zvezana kriza, v kateri živi naš kmet, nam narekuje čim moč- nejšo industrializacijo, zlasti ko spričo gospodarske politike malone vseh držav, ni mogoče več v toliki meri misliti na ugodno trgovinsko izmenjavo. Prirastka našega kmetijskega prebivalstva je vedno več, zemlje pa vedno enako veliko, industrializacija kmetijstva pa ne more dati neomejenih napredkov. Zato je treba bolj misliti na zaposlitev našega prirastka ne več na zemlji, ki ne prenese ne toliko delavcev, še manj pa toliko konzumentov, kolikor jih je danes zbranih in stlačenih na njej. Danes rešitev našega kmetijskega in sploh socialnega vprašanja ne more biti več zgolj v neposrednem pospeševanju kmetijstva in v zakonodaji, ki bi to panogo našega gospodarstva ščitila, marveč je treba iti po drugi poti. Ta pot pa je industrializacija. Pospešiti moramo razvoj mest, kjer bo nas naravni prirastek dobil v povečani industriji zaposlitev in kmet v tem mestu zaposlenem naravnem prirastku stalnega konzumenta. Z industrializacijo bo istočasno pomagano današnjemu brezposelnemu po-deželanu, ki zaenkrat še zamanj išče v mestu dela, in kmetu, ki vkljub izboljšani in povečani produkciji ne najde primernega kupca. Z industrializacijo in povečavanjem mest bo odpomaga-no velikemu povpraševanju po delu in v krizi se nahajajočemu kmetu. Vse to velja tudi za Maribor, za kmeta in za dela iščočega brezposelnega iz njegovega zaledja.^ Zato pa je tudi vsakemu Mariborčanu in okoličanu tesno, če se spomni, kako so na delu sile, ki delajo industrializaciji Slovenije in Maribora in njegove ožje okolice, ovire, namesto da bi s pospeševanjem industrije pomagale pri reševanju našega socialnega vprašanja. Na eni strani se danes z merodajne strani mnogo govori o rešitvi krize kmečkega stanu, na drugi 6trani pa se z zaviranjem industrializacije onemogočuje resnična in kolikor toliko trajna rešitev kmeta. Mogoče pa gre pri vsem le zato, da se slovenski naravni prirastek odvede v druge pokrajine in na ta način oslabi naša narodna in politična moč! Kmet hoče v Mariboru imeti osrednje tržišče Dane« se tako meščan kakor kmet zavedata, da sta v njunem gospodarskem življenju tesno drug na drugega navezana, kmet pa še poleg ve, da mu mesto more postati vrata v svet, skozi katera za domač konzum o,dvišne produkte more spravljati na svetovni trg. Slovenija ni žitnica, zato tudi pomembnega centralnega tržišča za žito ne more imeti. Les gre predvsem v južne države, zato Maribor ne prihaja v poštev kot prvo lesno tržišče. Pač pa Mariboru produkcijske možnosti njegove široke okolice narekujejo, da poskrbi zato, da bo mogel postati osrednje tržišče za vino in sadje, zlasti tržišče za sadje, ki ga je danes z lahkoto spraviti v inozemstvo, ki vedno bolj in bolj sega po našem štajerskem sadju. Žal je danes Maribor doslej kot sadno tržišče napredoval le toliko, da se je v njem zbralo lepo število sadnih trgovcev, ki se pa za svoj posel niso toliko pripravili, da bi tudi pri dobri volji, ki je pa le često primanjkuje, kmetu mogli zagotoviti primerno ceno njihovim produktom. Med slovenske štajerske sadjarje je že prodrla vest, da se nekateri faktorji v Belgradu bavijo z mislijo, da bi gradili velike sadne silose. Te vesti pravijo, da bodo v Srbiji take silose (skladišča) gradili, da pa je tudi možnost, da se v Mariboru zgradi tako 6adno skladišče, ki bi olajšalo posel naši sadni trgovini in kmetskemu prodajnemu zadružništvu dala možnost, da kmeta osvobodi vezi odvisnosti od sadnih prekupčevalcev in ga reši odvisnosti od trenutne situacije na sadnem trgu. Baš v pretekli sadni kampanji so naši kmetje imeli priliko spoznati, kako velike važnosti je za dobro ceno sadju veliko in moderno urejeno sadno skladišče, v katerem more sadje čakati na ugodnejšo situacijo v trgovini, ki jo slabijo ali trenutno manjše povpraševanje ali pa kake druge ovire, tako n. pr. letos ovire v prometu, ki so nastopile zaradi kočljivega zunanjega političnega položaja. Naš sadni producent je zato z veseljem pozdravil možnost zgraditve takega velikega sadnega skladišča, ki bi moglo v svojih prostorih shraniti nekaj stotin vagonov sadja, ki bi ga nato bilo mogoče spraviti na trg v trenutku, ko bi bil položaj v trgovini najbolj ugoden in tako ne bi hili več prisiljeni pod vsakim pogojem in pri vsaki ceni oddati svoje dragoceno blago. V vrstah naših sadjarjev gotovo ne manjka smisla za tak načrt, za katerega izvedbo se tudi ne bodo branili even-tuelno potrebnih žrtev, treba bo le, da se bodo tudi drugi faktorji in mesto samo zavzeli za to ustanovo, ki bi Maribor dvignila v še važnejše trgovsko in gospodarsko središče svojega zaledja. Maribor naj bo tudi kulturno središče in žarišče Tudi v kulturnem življenju Maribor še ni zaigral tiste vloge, ki bi jo po svojem položaju in pomenu moral. Po prevratu si je sicer dobil dokaj srednjega in strokovnega šolstva ter znanstvenih in kulturnih institucij vendar so vse te institucije takega značaja, da služijo bolj mestnemu kulturnemu delavcu, neposredno svoji okolici pa v mnogo manjši meri. Poglejmo si le mariborske centralne prosvetne organizacije, ki vodijo ali bi vsaj morale voditi vse ljudsko izobraževalno delo na našem podeželju! Prvič je o teh osrednjih organizacijah treba predvsem reči, da v kar veliki večini izobraženstva zanje ni dovolj smisla, zato se pa a takim delom ubija le maloštevilne skupine izobražencev, večina njih pa stoji ob strani in zabavlja čez neuspehe tistih, ki se trudijo. Pomanjkanje prosvetnih delavcev je brez dvoma madež, ki ga Maribor nosi kot kulturno središče severnih obmejnih Slovencev! Še slabši je položaj mariborskih prosvetnih central, kar se tiče njihovih društvenih prostorov. Če se le malo ozremo okoli po svojih sosedih, nam VA se govorl vendar so merodajna samo dejstva. In dejstvo je, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa. A S P I R I N TABLETE OgUi r«g pod S. btoiem 32608 od 8. XI. 193S. bo vzbudilo pozornst dejstvo, da si prizadevajo zlasti v svojih obmejnih važnih postojankah ustvarjati čim bolj smotrno urejene kulturne, prosvetne in narodno obrambne domove, iz katerih potem tečejo niti do poslednjih najmanjših krajev ter jih vežejo v strnjeno enoto z vsem narodnim življenjem. Takih domov in ustanov Maribor nima, čeprav se je potreba po njih že premno-gokrat izkazala. Maribor zaradi takega pomanjkanja osrednjih domov izgublja v očeh okoličanov na ugledu, podeželje pa trpi škodo, ker ne more dobivati potrebnih pobud za svoje kulturno in narodnostno udejstvovanje, V zvezi s tem se moramo dotakniti že tolikokrat načetega vprašanja mariborske radijske postaje. Naš veliki severni sosed sc ni ob priliki, ko je ojačil svoje obmejne radijske postaje, nič obotavljal poudariti, da je ojačenje teh postaj važno za njegove sonarodniake, ki živjo onstran meje, mi pa ga še do danes, ko je spoznanje o pomembnosti radiofonije že do kraja prodrlo, nismo toliko povzdignili, da bi spoznali našo nujno narodno potrebo, da 6i v Mariboru postavimo radijsko postajo, s katero bi bilo Mariboru omogočeno vršiti vse naloge in dolžnosti, ki jo kot kulturno, narodno in gospodarsko središče severnega slovenskega in državnega ozemlja ima- v Preganjanja jezuitov v Španiji v letih 1931-1938 V velikih in krvavih preganjanjih, s katerimi je boljševizem mučil Španijo v letih svoje strahovlade, je med vsemi cerkvenimi in verskimi ustanovami najbolj trpel jezuitski red, ki so se ga bolj-ševiki, prav po vzoru ^koraj slehernih verskih preganjanj najprej lotili. Leta 1931, ko je v Španiji preganjanje Cerkve izbruhnilo, jO imel jezuitski red tam pet provinc. Število njihovih članov je znašalo 3646, med njimi je bilo 1385 duhovnikov, 1100 gojencev in 1155 bratov. Imeli so mnogo učiteljišč, šol, znanstvenih zavodov, domov za dijake, semenišča in domove za duhovne vaje. Glavno njihovo dušno pastirsko delo Pri »bobe tekmah v St. Moritzu ee je smrtno ponesrečil švicarski vozač Roto Capadrutt. — Tekmoval je z neko novo konstrukcijo »boba«, pa ga je na ovinku zaneslo ven — pri padcu si je zlomil tilnik. Ob svitu večnosti Nekaj spominov na f škoia dr. j. Gnidovca Legenda bi bila najprimernejša oblika za resnično življenje pokojnega skopljanskega škofa Gnidovca. Njegovo vsakdanje življenje postaja že danes med verniki na jugu legendarno. Tako se more govoriti samo o človeku, ki sebe ni hotel priznati, a je videl in trpel samo za drugega. To je bistveno za V iiiški značaj. * Skopljanski škof Gnidovec je najbolj ljubil duše. V vsakem človeku jo je spoštoval. Ni cenil ne telesnih moči, ne finančnih sredstev, kadar je bila v nevarnosti samo ena duša. On sam je čez noč imel telefonično zvezo v svoji spalnici, da bi takoj slišal iri takoj odhitel k bolniku. Ako je duhovnik šel na potovanje, vedno mu je dal nasvet: »Ne pozabiti bolnikov.« Sam je obiskoval državno bolnišnico in delil tolažbo bolnikom. Imel je navado, da je vsem bolnikom v sobi govoril o veri. Koliko drugovercev je tam spoznalo nje-crovo dohroto i.n so ga čakali na ulici, proseči ga pomoči. Mnogokrat ]e sam vodil pogreb po skop-ljanskih ulicah, ko je pokopaval ubožce. On ni bil bogat, a je vedno delil drugim. Ako je prišel k njemu siromašen duhovnik ali prosjak, nihče ni brez pomoči odšel od njega. Ko so ga nekateri izrabljali, je vedno utemeljeval: »Jaz mu dam iz najboljšega namena in mu želim s tem samo dobro.« On je vedno dajal Kristusu, ko je dajal ubožcu. »Jaz sem škof in moram vedno dati,« je včasih resno pripomnil. V Skoplju je bilo potrebno za moralno pokvarjene ženske zgraditi dom. Pokojnik je takoj kupil zemljišče in hišo in je iskal sposobnih sester za to pretežko delo. Ni mogel izvesti te ideje in je odprl zavod sv. Jožefa za siromašne otroke iz škofije. Sam je zbral denar in 1. 1934 je zavod že mogel sprejeti prvih 20 dečkov siromašnih staršev. Ker ni dovolj domačih duhovnikov, je v Letnici začel z malim domom za duhovniški naraščaj. Vedno je stremel za tem, da bo njegovo delovanje služilo božji ideji. Uboštvo je zelo cenil. Nič imeti za sebe, mu je bil ideal. Ko je l. 1933 bil hudo bolan, da je moral napraviti testament, je rekel: »Vse, kar imam in tudi postelja, na kateri ležim, ni moja.« Svetopisemsko natančno je izpolnjeval Jezusove nasvete o uboštvu Ljudje so ga spoštovali kot svetnika. V zadnjih letih je želel mnogo potovati. Ko je prišel v gozd, je navadno pokleknil na samotnem kraju in molil. Ko ga je neki človek opazoval pri taki molitvi, je sam stopil na to mesto, da bo postal srečen. Ko so gradili novo železnico Veles—Prilep, je pokojni skopljanski škof večkrat na terenu obiskoval deiavoe. Ko je jahal na konju čez Babuno, pa je srečal malaričnega delavca, ki se je težko vlekel čez hrib, je razjahal in posadjl nesrečneža na konja. Za vero je želel trpeti. Večkrat je obiskal laramane in jih poučeval o pravi krščanski veri. Ko je nekoč pridigal laramanom, ki so zatajili v javnosti Krista in priznali Mohameda, da je samo Krist Bog, je zvečer prišel hodža in zahteval, da lo prekliče, ker je razžalil preroka Mohameda. Škof se je dvignil na ležišču — spal je vedno na tleh, ker postelje v teh gorskih krajih nimajo — in držal pastirsko besedo hodži. V drugih razmerah bi bil v nevarnosti za življenje. Ko so bili še gospodarji K očaki na Kosovem, in je bilo nevarno za vsakogar potovati ponoči, skopljanskega škofa ni bilo strah sredi noči jezditi skozi soteske. Nekoč so orožniki bili v zasedi, ko je prijezdil škof Gnidovec. Če se ne bi zasvetil zlat križ na prsih, bi ga čuvarji reda ustrelili, misleči, da je Kačak. Najlepši so bili vedno njegovi trenutki ob svitu večne luči Pred oltarjem, kjer je Jezus, je pokojnik klečal, da se je sključeno vračal v sobo in v zimi ves premražen z odprtimi ranami na rokah, ker je hotel trpeti za svojo škofijo. Bog mu je poklanjal velik blagoslov pri njegovem uspešnem delu. Razodel mu je tudi ob slovesu Iz Skoplja, da je čaša njegovega trpljenja polna, ker je pred odhodom pokojnik dejal: »Grem umret.« V Skoplju plapola raz katoliško cerkev črna zastava, znamenje, da je ugasnila svetla luč. Ni pa ugasnila duhovno, ker bo naš jug še potreben nje-r.R..c svetlobe in oriprošnje pri večni Svetlobi — Bogu. " ' M. R. je bilo v Marijinih kongregacijah, v apostolstvu mož in v duhovnih vajah. V Madridu je bila znana zlasti kongregacija sv. Alojzija, v Valenciji so imeli kongregacijo zdravnikov, ki so sc na kliniki posvečali oskrbi revožev, v Barceloni je delovala svetovno znana kongregacija, ki se je obširno pečala s poučevanjem mladine v verouku in aposto-latu med' hdlnrki."Ustanova duhovnih vaj pa je bila razširjena zlasti v Kataloniji, kjer je bilo leta 1931 vsaj 20.000 moških, ki so pri oo, jezuitih že opravili petdnevne duhovne vaje. Delovali pa so tudi na kulturnem in znanstvenem področju. V mestu Bilbau so imeli svojo univerzo s fakultetami za leposlovje, pravo in trgovino, v Madridu zavod za industrijo in rokodelstvo, v Barceloni univerzo s kemično-biološko in ekspe-rimentalno-psihološko fakulteto, v mestu Coni i 1-las velik papežev seminar, poleg tega pa še veliko srednjih šol. Izmed dobrodelnih ustanov je bila znana zlasti kolonija v Fontilles v dolgi lepi dolini, ki je imela 10 poslopij za 200 revežev. Vse te ustanove so jezuitje vzdrževali na vzgledni višini izključno s svojimi močmi in na svoje stroške. Pomoč, ki so jo izkazovali španskemu narodu po kongregacijah in organizacijah, pa je še mnogo bolj obsežna. Tako so s pomočjo kon-greganistov v Barceloni vzdrževali 10 šol za dečke in deklice, v Granadi 5 šol za revne otroke. V Bilbau so s pomočjo kongreganistov v delavskih okrajih postavili pet cerkva. Pri vsem tem pa niso pozabili na socialne ustanove. Zo konec 19. stoletja je p. Vincent po vsej Španiji ustanavljal delavske domove, v Valladolidu so vodili močne katoliške delavske sindikate, p. Jožef Salaverri je v Burgosu ustanovil krožek katoliških delavcev, ki je bil tako močan, da je uspešno kljuboval vsem demagoškim naporom socialistov. Delo v vseh jezuitskih provincah je bilo v živahni razgibanosti, ko je prišel vihar, ki je nje najprej zadel. Kot prva žrtev je pod divjanjem komunistov padla veličastna jezuitska cerkev v Gijonu, ki so jo komunisti zažgali. Ko je bila dne 14. aprila 1931 oklicana republika, so so z 11. majem začeli cerkveni požari po vsej deželi. V Madridu je naščuvana množica zažgala njihov znanstveni zavod, v katerem je pogorela tudi dragocena zgodovinska knjižnica p. Villade, ki je bil pozneje umorjen. Z odlokom z dne 24. januarja 1932 pa je bil jezuitski red razpuščen, kmalu nato je bila vsa njegova imovina zaplenjena. V tem smislu je šlo potem vsa leta naprej. Prišel je čas, ko so člani jezuitskega reda v velikem številu izpričali svojo vero v Kristusa in ljubezen do Cerkve s krvjo. Zanesljiva poročila navajajo, da je bilo do leta 1938 117 jezuitov umorjenih, veliko jih je izginilo brez sledu — to so tisti, ki jih je rdeča vojska pridržala na svojem ozemlju. Značilno pa je, da se je srd komunistov najbolj obračal na tiste jezuite, ki so se posvečali vzgoji mladine, delavcev in bolniški pomoči. Pater Braulius Marlinez, 84 letni starček, oče u jetnikov in revežev v vTaragoni, je bil ustreljen z mnogimi drugimi tovariši. P. Pavel Bori, ki je vse svoje življenje posvetil koloniji v Fontilles, se je ob začetku državljanske vojne umakni v neki dom za starčke, pa so ga »prijatelji naroda« tudi tam izsledili. Tako sta umrla tudi p. Baste in p, Jezus Valesta, v Gijonu so komunisti naenkrat iz ječ pri peljali 179 ujetnikov in jih na čelu s patroma Jo žefom Janezom in Gonzalezom peljali na morlšče in vse ustrelili. Brat Jožef Mendizabae, ki je bil znan kot izvrsten mehanik in monter, je moral ko munistom 10 mesecev delati kot suženj, nato so g:i prepeljali v Santander, kjer naj bi pokazal do zde.vno skrivališče tajne oddajne postaje. Ker tega seveda ni mogel, so ga surovo mučili in slednjič ustrelili. Tako in podobno je umrlo mučeniške smrti 117 jezuitov, o katerih je ugotovljeno, kdaj in kje so umrli. Večinoma so pred smrtjo, ko so bile puške že naperjene nanje, vzkliknili: »Nai živi Kristus Kralj!« O usodi mnogih drugih jezuitov bo mogoče kai točnega vedeli šele pozneje, ko se razmere urede. novice. Koledar Sreda, 8. februarja: Janez Malajski, sjKJzna-valec; Juvencij, škof. četrtek, 9. februarja: Apolonija, devica mu-čenica; Ciril Aleksandrijski, škof. Novi grobovi V Moravčah je v ponedeljek v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Janez Vrečar, mizarski mojster in posestnik, oče domžalskega župana g. Vrečarja, j^ogreb 1k> v četrtek ob 8 zjutraj iz hiše žalosti v Moravčah na farno pokopališče. Naj mu sveti večna luči 2alujočim naše iskreno sožalje I Osebne novice — Poročila sta se v Rcčici ob Savinji g. Remic Rudolf, ključavničar, Šmartno ob Dreti in gdč. Partl Fani, gostil, v Potoku. Veliko 6rečel — li sodnokaznilniške službe. Premeščena sta od okrožnega sodišča v Ljubljani k okrožnemu sodišču v Maribor paznik-pripravnik Marjan Fabijan-čič in jelniska paznica-pripravnica Albina Snojeva. = Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani se je poročil g. inž. Lojze Gregorčič iz Sevnice z gdč. Zoro Juvančič iz Vidma ob Savi. Poročil ju je g. duh. svetnik in dekan Janez Med-vešček iz Vidma. Oobilo sreče in božjega blagoslova! Po smrti škofa dr. J. Gnidovca .Slovesni requiem za pokojnim prevzv. škofom dr. Janezom Frančiškom Gnidovcem bo v petek, 10. februarja ob 6 v cerkvi presv. Srca Jezusovega. Sožalne izjave predstojništvu lazaristov eo med drugimi poslali še zagrebški melropolit nadškof dr. Alojzij Stepinac in minister Snoj. »Ob priliki težkega udarca, ki je zadel Vašo družbo z izgubo odličnega člana prevzviš. škofa dr. Gnidovca prosim, da sprejmete izraze mojega iskrenega sožalja. Naj dobri Ilog obilno nagradi svojega vernega slažabnika. Alojzij Stepinac, nadškof. < »Ob smrti prevzvišenega škofa dr. Gnidovca sprejmite moje iskreno sožalje. Snoj.« Sožalje je izrazil tudi predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer: »Prosim Vas, preča-stiti gospodje, izvolite sprejeti iskreno zagotovilo da glol>oko in prisrčno sočustvujemo v Vaimi ob odprtem grobu prevzvišenega škofa skopijanskega, dr. Janeza Gnidovca. Velikega in mnogozaslužnega |>okojnika ohranimo v svetlem in hvaležnem spominu. c Njegova eminenca kardinal Hcrmenegild Pel-legrinetti pa jo [>oslal naslednje pismo: »Velika je moja bolečina. Vedel eetn sicer, da ekscelenca škof skopljanski Janez Frančišek Gni-dovec leži v Ljubljani bolan, toda mislil sem, da ni tako smrtno nevarno. Umrl je torej tisti, ki mi ga je ljubljanski škof blaženega spomina, prevzv. g. Anton Bonaventura Jeglič tako vroče priporočal kot kandidata za skopljanskega škofa, ki sem ga sam osebno jiosvetil; tisti, ki mi je bil v Belgradu vsako leto tolikokrat ljubi gost, ki mi je ponovno govoril o svojih višje past irski h skrbeh v Maredo-niji, čigar nedolžno življenje, misijonska gorečnost in spokornost mi je že lako dolgo znana, tisti, pravim, ki sem mu ljubezen vračal z ljubeznijo, nas je zapustil in ga na zemlji ne ImmIo več videle naše oči. Tako je: za nas žalost, njemu pa je »pripravljena krona pravice, ki jo je Gospod obljubi 1 tistim, ki ga ljubijo.« Duhovni družini misijonarjev sv. Vincencija, ljubljanski in skopljanski škofiji izražam svojo globoko sožalje. Z njimi bom daroval presv. daritev za svetniško dušo blaženega. Z njimi prosim Boga, da mu obudi naslednika, ki bo posnemal njegove čednosti in da bodri in krepi njegove brate in sinove v sveti službi. Naj njegov h poni in vsem kaže pot in jih ogreva v ljubezni Kristusovi !c luERSAti-*1*?, 1 r^tvg^ss-sS i cfcneoa. 'clrsnno»i- 1 ^s-gasf. /nSSfev1^^ r« 1 ss? ■ 1 r& f^s^sa- — Pogreb župana Alojzija Jermana na Rovih je pokazal, kako priljubljen in spoštovan jc bil rajni. Pred domačo hišo so po blagoslovitvi krste domači pevci zapeli žalostinko, nakar 6e je razvil ogromen sprevod, v katerem 60 med drugimi šli tudi župani skoraj vseh občin kamniškega okraja, v župno cerkev sv. Katarine. Po maši-zadušnici se je zlila vsa množica na tesno pokopališče tik cerkve, kamor so položili priljubljenega župana. Vsi šolski otroci so imeli sveče v rokah. Ob odprtem grobu 6e je najprej poslovil od njega s pretresljivimi besedami do,mačin in pokojnikov zvest prijatelj polkovnik Andrejka, ki je orisal pokojnikov značaj, ki ni nikoli klonil. Bil je vedrega čela, kremenit človek v načelnih stvareh in zaveden katoličan Njegovo izgubo bodo vsi občani težko občutili. Zahvalil se mu je v imenu domače občine za veliko delo, ki ga je opravil pokojnik v teku svojega dolgoletnega županovanja. Za njim je govoril predsednik županske zveze g. Novak, ki je predvsem poudarja! zasluge pokojnika kot župana in človeka, ki je s svojim zgledom blagodejno vplival v vsem kamniškem okraju. Največjo krivico mu je storil znani režim, ki ga je nasilno od- stavil. On pa je dejal: »Ljudstvo poslušajte, ljudski glas, božji glasi« Govornik je poudarjal, da si je pokojni župan postavil trajen spomenik v srcih svojih občanov in prijateljev, saj je bil vednq prvi med prvimi, najboljši med najboljšimi, kakor svetilnik, ki nikoli ni ugasnil. Domači moški rbor se je še enkrat poslovil od ustanovitelja Prosvetnega društva, zastave so se poklonile nad grobom, vse ljudstvo pa je jokalo. Tako pretresljivega in prisrčnega pogreba so deležni res naši dobri slovenski možje, ki s svojim zglednim življenjem opla-jajo druge, ljudstvo pa jim je zato tudi hvaležno, kar je vnovič potrdil ta pogreb. _ Občni zbor »Društva sodnikov«. Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani izredni občni zbor »Društva sodnikov«, ki se ga je udeležilo veliko število slovenskih sodnikov, državnih tožilcev in sodniških pripravnikov, med drugimi tudi podpredsednik apelacijskegas odišča dr. Mastnak Lavo, višji drž. tožilec dr. Kravina Luka in drugi. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik s. a. s. dr. Stempihar Jurij, ki je podčrtal važiejše momente, »i 60 narekovali potrebo tega občnega zbora. Blagajnik s. o. s. dr. Rupnik je podal zanimivo, izčrpno in pregledno poročilo o finančnem stanju in poslovanju tega 358 članskega društva od leta 1920 dalje. Tajnik s. o. s. dr. Štrukelj je preciziral odborov predlog o odstranitvi nekaterih nejasnosti oziroma o prilagoditvi pravil. Po daljšem poročilu podpredsednika s. o. s. Žigona se je razvila zanimiva debata, v katero je poseglo več govornikov, ki 60 s svojimi izvajanji doprinesli k temu, da se je izkazalo, da je odborovo stališče pravilno in njegov predlog smotren. Na glasovanju je bil nato stavljeni predlog sprejet z večino 177 glasov proti 17 glasovom, kar očituje vzajemno razumevanje in čut zaupanja članov do odbora. — Tujskoprometna zveza Ljubljana sporoča, da bodo z 20. februarjem t. 1, na razpolago sporedi za potovanje na razstavo v New York. Vsem, ki so sc pismeno obrnili na posamezne biljetar-nice Putnika, pošljemo 6porede po pošti. — Pri caprtju, motnjah v prenavl vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Prani-Josef« erenčice. — Pretkana gnljufica obsojena. Samska Roza Bendova iz Mengša je ljubljanskim kazenskim sodnikom dobro znana kot prav pretkana, poklicna goljufiea. ki ima posebne trike, da izvablja ljudem, posebno lahkovernim ženskam večje vsote. Nastopa kot zaročenka premožnih kmečkih staršev, da dobi 10.000 ali celo 35.000 din dote, naposled se izdaja tudi, da bo prevzela to in to gostilno ali veliko kopališče v Kranjski gori v najem. Peitim starejšim lahkovernim ženicam je lani od julija do novembra izvabila pod raznimi pretvezami do devet tisoč din gotovine in razne dragocenosti. Mlada Roza, ki je zakrknjena in delomržna, je sleparije deloma priznala, deloma tajila. Aretirana je bila 21. novembra lani v Medvodah. Mali kazenski senat pa jo je včeraj obsodil na 1 leto in 6 mesecev robije zaradi zločinstva tatvine in obrtne goljufije. Roza je sodbo sprejela. Tudi VI boste zadovoljni s svojim perilom, ?e ga boste prali s pralnim praškom PERION ki prav lepo opere vsakovrstno peri'o. — Mesto zdravnika pripravnika v III. draginj-skem razredu razpisuje uprava bolnišnice za duševne bolezni Ljubljana, Studenec in sicer v skrajšanem roku. Prosilci naj predlože svoje prošnje, opremljene po določilih uradniškega zakona, neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva socialne politike in ljudskega zdravja v Belgradu. — Potovanje v London. Ministrstvo za finance je udeležencem potovanje v London, ki bo 23. februarja izdalo odlok štev. 4393 od 21. jan. 1939, da jim za preskrbo potnega lista ni treba predložiti davčnega potrdila o plačanih davkih. Dalje je ministrstvo dovolilo, da smejo udeleženci tega potovanja poleg plačanega aranžmana (t. j. prehrane, hotela in vozovnice) kupiti tuja plačilna sredstva in sicer po 5000 dinarjev za osebo. Udeleženci, ki ostanejo v Parizu, morejo kupiti tujih plačilnih sredstev do 2000 dinarjev za osebo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Dražba krzna divjih živali bo 6. marca. To bo druga in zadnja dražba v tem letu. Priporočamo vsem lovcem, da svojo letošnjo plemenito žetev pošljejo v prodajo iovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem. — Civilno pravdni postopnik, ki ga je priredil univ. prof. dr. R. Sajovic in izdalo društvo »Pravnik« kot II. zvezek zakonov, je pravkar izšel. Skrbno prirejeno delo se deli v glavnem v štiri oddelke: Uvodni zakon za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah. Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah. Dodatek I. Uredba o prilagoditvi predpisov, ki veljajo v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Splitu. Dodatek II. Pogodbe o mednarodni pravni pomoči. Obširni zakonik, ki obsega 757 6trani, je nujno potreben ne le vsem pravnikom, zlasti sodnikom, advokatom, notarjem, slušateljem prava itd., ampak je tudi važen pripomoček bankam in industrijskim podjetjem ter vsem onim, ki imajo opravka v civilnopravnih zadevah. V platno vezani izvod velja 140 din, v štirikratnih obrokih po 37 din pa 148 din. Naroča se v Blasnikovi tiskarni, Ljubljana, Breg 10-12. po cbtžavi •umitinrrirjHMiKi^imjBn^uiipKimjBUflMtOuii^^auBiinmcuinntiiiurimni11 noimrmni«nrtninuiumjinaJimmiflifr^;;^^ * Hud potres na otoku Krku. V Ljubljani eo le malokateri čutili potresne sunke v noči od pretekle nedelje na ponedeljek. Dobro 60 pa potres čutili prebivalci na otoku Krku. Najhujša 6unka sta bila v nedeljo zvečer ob 11 in v ponedeljek zjutraj ob pol 9. Streslo 6e je tako močno, da so po hišah padale slike s sten. * Dr. Vladko Maček na svatovanju. Preteklo nedeljo popoldne 6c je v Samoboru poročil zidarski mo:ster Martin Brunovič z mlado kmetico Ja-nico Bradač. Svatovanja se je udeležil tudi ženinov prijatelj dr. Vladko Maček v spremstvu poslanca za 6amoborski okraj Spanoviča. * Tekmovanje frizerjev iz vse države. V Su-botici je bilo preteklo nedeljo frizersko tekmovanje v vodni ondulaciji in marsejski ondulaciji. Tekmovanja so se udeležili frizerji iz vse države. Prvo nagrado je dobil Todor Gvozdanovič iz Belgrada, drugo pa Aleksander Meznerič iz Zagreba. * Uradniško kolonijo namerava zgraditi su-botiška občina ob jezeru Paliču, ki je v bližini Subotice. V ta namen bo kupila veliko zemljišče ob jezeru in ga dala na razpolago za gradnjo uradniških hiš. * Ukradeni kelih najden. Poročali smo, da je v PožoSkem Brestovcu neki zločinec vlomil v cerkev in ukradel kelih. Te dni pa je cerkovnik našel pod orehom blizu cerkve ukradeni kelih, pa je na dveh mestih poškodovan. Tat se je oči-vidno hotel prepričati, če je kelih zlat, ko pa je videl, da ni zlat, ga je položil pod oreh. * Posledica šale — smrt. V banatski občini sv. Nikola so pred pol letom dobili električno razsvetljavo. Mizarski mojster Slavko Zrnc se je hotel pošaliti in je navil žico okrog kljuke na vratih, da bi se pošalil s svojimi prijatelji, ki jih je povabil v goste. Mojster je poskušal, kako bo njegova šala delovala, pa ga je nenadoma zadel električni tok in ga na mestu ubil. * Zaradi slabe ocene v petju. V Petrovgradu je dobil dijak 2. gimnazijskega razreda Vladimir Ko-zare slabo oceno v petju. Njegov oče je bil zaradi tega ves divji. Tekel je v gimnazijo in tam srečal na hodniku učitelja petja Stanojeviča, katerega je brez vsake besede udaril s tako silo, da je učitelj padel na tla. Nato je pogumni oče zbežal iz gimnazije, pa so ga kmalu našli in aretirali. sirtin i t/3 Zaprtje In lenlvost črev sla vzroka mnogih bolezni. ^ 1—2 Artln dražejl Dr. Wandera, vzeti zvečer, omogo- tr člta zjutraj lahko lzpraznjenje. K 2 komada Oiu 1'50, 12 kom. Din 8 —, 60 kom. Din 27'—. * V morju utonil. Brata Mate in Marko Pirja sta se ponoči odpeljala z ribiško ladjico blizu Ši-benika lovit ribe. Po polnoči sta se ustavila blizu obale in legla spat. Ko se je Marko zgodaj zjutraj zbudil, ni bilo njegovega brata nikjer, ribiška ladjica pa je bila že daleč od obale. Ko sta ribiča spala, je zapihal močan veter in ladjica je odplavala daleč na morje. Mate je padel v morje in utonil, njegov brat Marko pa je ta čas mirno spal na ladjici. * Iz Turčije je prišel domov umret. V muslimanski vasi Dolini v tuzlanskem okraju so v družini starega Meha Jabukoviča doživeli te dni veliko veselje. Pred šestdesetimi leti, takoj ko je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, se je izselil v Turčijo najstarejši brat Habid. Prodal je svoj delež, ker nj hotel ostati pod Avstrijo. Domov je pisal ves ta čas samo enkrat in sicer svoji materi, potem se pa ni več oglasil. Vsi so bili prepričani, da je že davno umrl. Te dni pa je nepričakovano priromal domov, kjer so ga sprejeli z velikim veseljem, čeprav je družina ubožna. Ko so ga vprašali, kaj ga je privedlo po šestdesetih letih rojstni kraj, je odgovoril, da je prišel domov med svojce umret. * Drzen roparski napad v Somboru. Obrtnik Franjo Breber v Somboru je s svojo ženo in dvema otrokoma trdo 6pal, ko se je prebudilo šestmesečno dete in začelo jo,kati. Mati je vstala in ko je prižgala luč, je zagledala sredi sobe neznanega človeka. Začela je vpiti, nakar je skočil s postelje tudi oče. Ropar pa je očeta 6 tako silo udaril po glavi, da se je zrušil na tla. Hotel je udariti tudi mater, pa mu je glavo umaknila in jo je zadel na ledja. Nato je rooar zgrabil velik kuhinjski nož in zadal ž njim Breberju smrtnonevarno poškodbo na ledjih. Ropar je potegnil klobuk globoko na obraz, ovratnik od suknje pa je imel zavihan navzgor, pa sta mati in 14 letna hčerka kljub temu v njem prepo,znali 21 letnega pomočnika Franja Satarja iz Zagreba. Pred par dnevi je prišel k Breberju, pa sta 6e nekaj 6porekla. Policija je Satarja aretirala, vendar taji, nasprotno pa mati in hčerka tudi po soočenju s Satarjem vztrajata pri svoji izjavi, da je bil Satar ponoči pri njih. * Zverinska žena. V Dratinu v račanskem okraju je kmetica Draga Nikolič z vrvjo zadavila svojega moža. Pri tem ji je pomagal zet Ranislav Sekulič. Obeina je bil Nikolič napoti, ker bi 6e rada polastila njegovega premoženja. * Osem let robije, ker je ustrelil pastirja. Poljski čuvaj v Neštinu v Sremu Miloš Stojkovič je bil pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitro-vici obsojen na 8 let robije, ker je 10. novembra 1938 ustrelil pastirja Nikola Kirjakoviča. Pastir Kirjakovič je gnal čredo ovac po travniku, poljski čuvaj Stojkovič ga je prijel, češ da na tem travniku nima pravice pasti. Beseda je dala besedo in nastal je pre ji r. Stojkovič je potegnil samokres in ustrelil pastirja v trebuh. Posebno pazite, haj bolnik pije I Ce Vam je le mogočč. dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI * Okraden poštni sluga. V pisarno tramvajske uprave v Zagrebu je prišel poštni sluga Va-troslav Fočič, da bi podaljšal mesečno tramvajsko karto. Ko je bil pri blagajni, mu je nekdo iz usnjene torbe ukradel 10.700 dinarjev. Fočič je o tej tatvini takoj obvestil pisarniško uradništvo, preiskali so vse ljudi, ki so bili v pisarni, pa ukradene vsote niso našli. * Cigani ubili kmeta. V Milisavcih pri Novski so se cigani sprli s kmetom Draganom Savanovi-čem, na čigar zemljišču so pasli svoje konje. Med prepirom je Savanovič udaril s sekiro po roki cigana, nakar so drugi cigani z noži navalili na kmeta in ga do smrti zaliodli. * Na plesu ranil tri osebe. V neki vasi pri Šibeniku je prišlo do prelivanja krvi. 27-letni Ciro Mikin je bil zaljubljen v neko lepo deklico. Dekletovi starši so bili proti tej ljubezni, posebno še brat, ki je dekletu prepovedal vsak stik z Mikinom. Preteklo nedeljo je prišla deklica na ples in se tam sestala z Mikinom ter z njim ple-snla. Nenadoma pa je stopil v plesno sobo dekletov brat Fabijan. Ko je videl, da pleše sestra z Mikinom. je izvlekel nož ter navalil na Mikina. V sobi je nastalo silno prerivanje. Mikin je kmalu obležal z nožem ranjen v trebuh. Dekletova mati je hotela branit svojb hčerko, pa je Fabijan tudi njo hudo ranil na roki. Fabijan je z nožein ranil hudo tudi še neko drugo dekle. Vse tri so prepeljali v bolnišnico. Fabijan je pobegnil iz «obe in nato v gore ter ga še niso našli. ^ubljana, 8. februarja Gledališče Drama: sreda, 8. februarja: »Hollywood«. Red Sreda; četrtek, 9. lebruarja: »Žene na Niekavuo-riju«. Red B; petek, 10. februarja zaprto (gostovanje v Mariboru: »Hlapci«); sobota. 11. februarja: »Upniki — na plani« Izven; nedelja, 12. februarja ob 3 popoldne: »Snegulčica«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol; ob 8 zvečer: »Trideset sekund ljubezni«, izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: sreda, 8. februarja: »Ljubavni napoj«. Izven Globoko znižane cene od 24 din navzdol; četrtek, 9. februarja: »Frasquita«. Red Četrtek; petek, 10. februarja: »Plesni večer skupine Devi Dja«. Izven; sobota, 11. februarja: »Lohengrin«. Red A; nedelja, 12. februarja ob 3 pop.: »Ančka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 8 zv.: »Tosca«. Izven. Gostujeta Vera Majdičeva in Josip Gostič. Izven. Radio Ljubljana Sreda, 8. febr.: 12 Iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Havajske kitare in vvurliške orgle (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Glasbeno predavanje (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 O dolenjskih gradovih (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura-— 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani — v I. odmoru: Glasbeno predavanje: (g. V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 8. februarja: Belgrad: 20 Humor — 21 Narodne pesmi — 22.15 Plošče. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Praga: 19.55 Ljudski koncert — 21.10 Zabavna glasba. — Sofija: 19.15 Opera. — Varšava: 19 Orkestralni koncert — 21 Chopinove skladbe — 22.30 Plesna glasba. — Budimpešta: 19.30 Opera — 22.30 Plesna glasba. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Igra. — Rim-Bari: 21 Igra — 22.30 Violina — Dunaj: 20.10 Schmidtova IV. simfonija — 20.55 Koncert po željah. — Hamburg: 19.35 Škotska glasba (iz Londona) — 20.10 Pisan večer. — Vratislava: 20.10 Koračnice — Frankfurt: 18.30 Vesela narodna glasba — 19.30 Stare plesne melodije. — 20.15 Orkestralni koncert Predavanja Moški odsek Ljubljana-Sv. Peter. Predavanje, napovedano za danes v sredo, 8. februarja zaradi čiščenja in predelave društvenih prostorov, ne bo. Bo pa prihodnjo sredo ob napovedani uri. Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj VIL prosvetni večer v četrtek, dne 9. februarja 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija. »O špiritizmu« predava g. p. Roman Tominec. Prosvetno društvo Trnovo. Na Xt. rednem prosvetnem večeru drevi ob 8 v društveni dvorani Karunova ulica 14, bo predaval profesor. Valter Bohinc o temi: »Priroda in človek ob Sredozemskem morju«. Pri ljubljanski Sadjarski in vrtnarski podružnici predava drevi ob 7 v kemijski dvorani I. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici (pritličje) g. inž. Vilko Masten »O življenju vrtnih rastlin«. Teden roditeljskih večerov za Bežigradom. Drevi predava g Miroslav Zor »Načela vzgoje in pouka v šoli«. Predavanje bo ob 8. zvečer. Vstopnine ni. Članstvo Prosvete ima drevi ob 8 v novi dvorani Mladinskega doma zaključno predavanje gospoda nadzornika Erjavca Fr. »Vtisi s potovanj«. Sestanki Angleško društvo ima drevi ob j. o I U. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih, Kralja Petra trg 8. Nase dijaštvo Kongregacija akdemičark ima svoj redni sestanek drevi točno ob četrt na 06em v frančiškanski kapeli. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Anekdota Pred mnogimi leta je šel na svoje pivo potovanje neki Rufus Isaacs, mladenič črnih las, ki ni mogel strpeti doma. Vozil se je na angleškem pamiku, kjer so ga sprejeli kot natakarja v službo. Nekega dne je zahteval bogati angleški potnik, da bi mu mladi natakar prinese! coctail, ki po sestavi svojih alkoholnih tekočin ni ustrezal strogim predpisom zakona. Isaacs se je branil narediti to pijačo, prepričevajoč gosta, da bi bilo to silno škodljivo za njegovo zdravje, poleg tega pa tudi noče riskirati svojo natakarsko čast in službo. »Pa če ste tudi angleški kralj, vi mi morate narediti tak coctail,« se zadere potnik. Mladi natakar se nasmehne in pravi: »Četudi nisem angleški kralj, vendar imam toliko časti, da ne bom kršil zakona.« Pri tem je tud: ostalo. Rufus Isaacks res ni postal angleški kralj, pač pa minister angleškega kralja in pozneje podkralj Indije, kar je za navadnega natakarja pač lepa kariera. Umrl je v visoki starosti pod imenom lorda Readinga. Sodobnost pri igračah »Kje je, prosim, oddelek za strupene pline?« Literarne nagrade mestne občine Kulturni narodi podeljujejo svojim umetnikom, rlasrti pa pesnikom in pisateljem za najboljša dela za odlikovanje tudi denarne nagrade. Pni vseh narodih pa tudi opažamo, da se višina nagrade le redko ravna po pomenu odlikovanja in počastitvi, ki jo hoče kak narod, ustanova, država ali mesto podeliti zaslužnemu kulturnemu delavcu kot častno priznanje njegovih zaslug za napredek kulture. Ponekod je najvišja čast zvezana samo z medaljo ali celo samo z listino, nikjer pa ne odloča o višini počaščenja višina z odlikovanjem združene vsote. Izjema v tem so Noblove nagrade, ker je bil ustanovitelj teh nagrad pač silno bogat mož. Zato tudi literarnih nagrad mestne občine ljubljanske ne smemo računati po višini podeljenih vsot, temveč po tem, da te nagrade podeljuje glavno mesto slovenskega naroda in središče slovenske kulture. Na predlog kulturnega odbora je meatni svet ljubljanski sprejel na 6eji 7. julija lanskega leta pravilnik o literarnih nagradah ter poslovnik razsodišča za podeljevanje teh nagrad, ko je s tem svojim sklepom ustanovil prve literarne nagrade splošnega, ne samo lokalnega pomena za vse slovensko kulturno delovanje v spodbudo in priznanje slovenskim pisateljem in pesnikom, predvsem pa tistim, ki žive v Ljubljani. Nagrade podeljuje predsednik mestne občine ljubljanske v okviru vsakokratnega proračuna vsako leto na obletnico Prešernove smrti 8 februarja tistim, ki jih predlaga razsodišče. Razsodišče sestavi ljubljanski župan tako, da na predlog kulturnega odbora imenuje predsednika razsodišča in dva člana (vsaj eden mora biti član mestnega sveta), četrti član je zastopnik Pen-kluba, centra Ljubljane, peti pa zastopnik Društva slovenskih književnikov. Predsednika nadomešča namestnik, ki ga člani volijo izmed sebe. Pravico do nagrad imajo vsi slovenski lepo-slovci. Razsodišče predlaga nagrade po svobodnem V Ljubljani je zdravje doma Ljubljana, dne 7. februarja. Splošno je razširjeno prepričanje, da je Ljubljana nezdravo mesto. Ljubljanska megla zaostaja baje komaj za londonsko in v tako zatohlem mestu zdravje prebivalstva pač ne more biti na visoki stopnji. Toda temu ni tako. Mestni fizikat je te dni objavil poročile* za leto 1938. in na podlagi tega se lahko prepričamo ravno o obratnem, namreč da je Ljubljana zdravo mesto. V Ljubljani letno ne umre največ oseb za kakšnimi posebnimi boleznimi, ampak je v tem poročilu na prvem mestu dejstvo, da umre v me6tu največ oseb za ostarelostjo (145). V letu 1938. je štela Ljubljana 86,870 prebivalcev; na 1 km3 odpade v Ljubljani 1299.4 prebivalcev. Zazidana ploskev hiš, delavnic in gospodarskih poslopij znaša v Ljubljani 3,048.100 mJ, to je približno 3 km2 ali 5% od celotne mestn« ploskve. Stanovanjskih hiš je bilo 6 600 z 20.700 stanovanji in je na eno hišo odpadlo 13.3 prebivalcev. V enem stanovanju pa stanuje povprečno 4.2 prebivalcev. Rojenih pa je bilo lansko leto v mestu 2440 otrqk, ne vštevši 76 mrtvorojenih. Matere, ki so domačinke v mestu, so rodile 1112 otrok vštevši 11 dvojčkov. Zakonskih je bilo 997, nezakonskih 104 otrok. Dečkov je bilo 586, deklic pa 515. Vpo-števajoč le otroke domačinov odpade na 1000 prebivalcev 12.94 rojstev (v letu 1937. je bilo rojstev 12.54, leta 1936 prav toliko, v letu 1935 le 10.9 in v letu 1934 je število rojstev padlo celo pod število smrti in je znašalo samo 10.18). Največkrat so rodile žene iz obrtniškega stanu vštevšf tudi žene obrtniških uslužbencev, in 6icer 261 krat, takoj za njimi prihajajo žene javnih uslužbencev, ki bo rodile 199 krat in nato žene delavskega stanu s 192 rojstvi. Prvih porodov je bilo 477, drugih 294, tretjih 128, četrtih 75, nato se pa številke manjšajo. Umrlo pa je lansko leto v Ljubljani 846 oseb, in sicer 409 moških in 437 žensk. Umrljivost Ljubljančanov je bila torej 9.48 na tisoč prebivalcev, v letu 1937 ie bila ta številka še precej višja in je znašala 10.86 na tisoč ter je številka iz leta 1938. boljša celo od one v letu 1936, ko je znašala umrljivost 9.94. Če pa pomislimo, da je v letu 1934. število smrti še presegalo število rojstev, so številke iz leta 1938. za splošno zdravstveno stanje Ljubljane zelo razveseljive. Razen 846 domačinov je umrlo v preteklem letu še 468 nedomačinov, in sicer 246 moških in 204 ženske. Skupno število umrlih v lanskem letu v Ljubliani znaša torej 1314 oseb. Veliko število smrti nedomačinov ima svoj vzrok v tem, da pridejo v razne zdravstvene zavode in hiralnice bolniki iz vse Slovenije v Ljubljano. Ljubljančani so umirali iz teh smrtnih vzrokov: za ostarelostjo jih je umrlo 145, za boleznim srca in žil 145, zaradi raka in novotvorb 96, za tuberkulozo 84, zaradi živčnih in duševnih bolezni 74, zaradi bolezni dihal 72, zaradi obolelih prebavnih organov 55, bolezni pri novorojenčkih 47, samomorov 26, smrtnih nezgod 23, konstitucionalnih bolezni 21, bolezni sečnih organov 21, nalezljivih bolezni 20, nosečnosti 5, spolnih bolezni 4, organov za gibanje 2, ženskih bolezni 2, uboja 2, kožnih bolezni 1 in bolezni puerperije 1. Značilno za Ljubljano pa je, da je umrljivost Za ostarelostjo dolgo vrsto let skoraj stalno na prvem mestu ter da ji slede v razpredelnici smrtnih vzrokov bolezni srca in žil. Pač pa visoko število samomorov in smrtnih nezgod ni ugodno. Za presojo zdravstvenega stanja Ljubljančanov pa je tudi tabela o umrljivosti Ljubljančanov po starostni dobi. Tako so v letu 1938. umirali Ljubljančani v naslednjih starostnih dobah: Do prvega meseca 43. skupno do 1. leta 73, od 1. do 2. leta 40, od 2. do 5. leta 7, od 6. do 10. leta 11, od 10. do 15. leta 13, od 16. do 20. leta 15, od 21. do 25. leta 19, od 26. do 30. leta 29, od 31. do 35 leta, 27, od 36. do 40. leta 38, od 41. do 45. leta 27, od 46. do 50. leta 47, od 51. do 55. leta 53, od 56 do 60. leta 66. od 61. do 70. leta 59, od 71. do 80. leta 166 in nad let 86. Iz teh številk je razvidno, da umirajo Ljubljančani v veliki meri v zelo visoki starosti, saj je umrlo 166 oseb od 846 v starosti od 70.—80. leta starosti, 86 oseb pa celo nad 80 let starosti. Veliko število smrti med otroci v prvem letu starosti moramo razlagati z dejstvom, da val dečje higiene še ni prodrl v novopriključene periferne dele mesta, ki imajo bolj kmetijski oziroma delavski značaj. Že samo te splošne številke o zdravstvenem 6tanju Ljubljančanov dokazujejo, da je Ljubljana rta »dravn moistn. Pospešeno socialno in higiensko delo mestne občine pa bo ta sloves mesta sam« M trdilo, preudarku, vodi ga ediino želja pospeševanja slovenskega izvirnega leposlovja in usmerjanja pravega umetniškega okusa pri izbiri že izdanih del. Funkcije članov razsodišča trajajo eno leto, če pa niso imenovani novi, ostanejo dotedanji še eno leto. Nagrade prisoja razsodišče kot priznanje za dela, ki so izšla v tisku ali so bila uprizorjena v Narodnem gledališču v Ljubljani ali v Mariboru v zadnjem koledarskem letu. Nagrajenec prejme tudi diplomo. Dokler je kdo član razsodišča, ne more dobiti nagrade. Župan dr. Juro Adlešič je imenoval za predsednika razsodišča člana mestnega sveta univ. prof. dr. Franceta Steleta, za člana pa člana mestnega inšpektorja prof. Silva Kranjca in člana mestnega sveta inšpektorja Josipa Westra. Pen-klub je poslal v razsodišče dramaturga Josipa Vidmarja. Društvo slovenskih književnikov pa publicista Božidarja Borka. Tajnik razsodišča je šef mestnega kulturnega odseka oziroma njegov zastopnik mestni arhivar Vladislav Fabjančič. Za namestnika predsednika razsodišča je razsodišče izvolilo Božidarja Borka. Po več sejah je razsodišče soglasno predlagalo županu, da podeli za leto 1938 tri nagrade in sicer za pripovedništvo Mišku Kranjcu za roman »Kapi-tanovi«, za poezijo dr. Alojziju Gradniku za zbirko pesmi »Večni studenci« irn za dramo Stanko Canj-karju za dramo »Potopljeni svet«. Po tej razdelitvi na tri dele bo letos vsaka nagrada znašala po vseh zakonitih odbitkih okrog 4.500 din, poleg tega pa dobi vsak nagrajenec na ročno r>osnetem papirju tiskano diplomo s pečatom mesta Ljubljane in podpisi župana ter članov razsodišča. Kakor že rečeno, podeljena vsota nikakor ni merilo za višino odlikovanja in časti, saj nagrada ljubljanskega mesta predstavlja najvišje odlikovanje kulturnega središča slovenskega naroda. S podelitvijo literarnih nagrad je sedania mestna uprava na najdostojnejšd način proslavila 90 letnico enirti dr. Franceta Prešerna. 1 Konferenca ljubljanske duhovščine za pripravo na kongres Kristusa Kralja bo danes popoldne ob pol štirih v semenišču. 1 Uprava električne cestne železnice obvešča potnike, da je ukinila postajališče pri Orlovi ulici na Dolenjski cesti. Vozovi bodo ustavljali pri dolenjski mitnici v obeh 6mereh vožnje. Dalje se opusti postajališče na Šmartinski cesti pri Bolgarski ulici, ki 6e preloži na križišče Masarykove, Šmar-tinske in Jenkove ulice. 1 Zanimivosti iz zemljiške knjige. Do včeraj so vloge pri zemljiškoknjižnem uradu že močno narasle in je doseglo število vlog 1294. Mnogo je predlogov glede prenosa lastninske pravice na kupce, ki so januarja in še prej kupili v mestu in okolici razne hiše, stavbe, posestva in parcele. Zemljišča so bila splošno prodana od 50 do 300 dinarjev kv. m. Lani je zemljiška knjiga ljubljanska zaznamovala 9274 vlog, predlanskim pa 7077. Zemljiškoknjižni urad je izstavil lani 1070 izpiskov iz knjig, predlanskim 844. Zemljiškoprometna komisija je lani dosegla 1060 vlog na odobritev kupnih in drugih pogodb. Od te komisije je odvisno, da je dovoljen prenos lastnine, ker inozemci ne morejo postati lastniki zemlje v 50 km širokem obmejnem pasu. 1 Overovljenje podpisov na listinah. Glavna pisarna okrajnega sodišča je od dne do dne bolj zaposlena s posli overovljenja podpisov na kupnih pogodbah in drugih javnih listinah. V to pisarno je dnevno velikanski naval. Lani je pisarna overovila 4147 podpisov raznih strank, predlanskim 3056. Ti posli naraščajo od leta do leta. Potreben bo skoraj poseben referent-uradnik, ki mu bodo poverjeni edinole overovitveni posli, 1 Za damske obleke, velika izbira, poceni, Jeločnik & Simončič, Ljubljana, Pred Šon-klavžem. 1 Stroj odtrgal delavcu prste. Včeraj zjutraj je prišel kakor običajno na delo v delavnico Splošne maloželezniške družbe v Šiški 28 letni delavec Anton Dežman, doma iz Savelj pri Jezici. Dežman je izučen mizar ter je bil zaposlen pri mizarskem stroju. Med delom pa ga je zagrabil stroj za desno roko ter mu odtrgal vseh pet prstov, tako da bo Dežman trajno invalid. Dežman je moral v bolnišnico. 1 Lani na sodni dražbi prodana zemljišča. Preteklo leto je bilo na javni sodni dražbi prodanih 92 posestev, hiš in parcel v mestu in okolici, predlanskim 102. Lani so bile tudi večje dražbe, ko so bila posestva prodana za milijone. Tako je mestna občina skupno z Vincencijevo družbo kupila na sodni dražbi veliko posestvo in grad na Bokavcih, v decembru lani pa so bile prodane Fužine. Graščino s pritiklinami so kupile Vevške papirnice, večje zemljiške komplekse z gozdovi pa državni zaklad za umobolnico na Studencu. Lani je bilo izvedenih 641 realnih eksekucij, ko so bili velikanski zneski do 20,000.000 din vknji-ženi na nepremičnine v mestu in okolici. Predlanskim je bilo takih eksekucij 735. Na novo je bilo dovoljenih 99 prisilnih uprav, predlanskim 180. Novih prisilnih dražb raznih posestev je bilo lani predlaganih 274, predlanskim 261, 1 Nesreča na tramvajski progL V ponedeljek proti večeru se je na čuden način ponesrečila na Starem trgu 28 letna služkinja Marija Jeničeva. Sla je od trga Sv, Jakoba proti Mestnemu trgu po hodniku. Sredi Starega trga je naenkrat hotela prekoračiti cestišče ter je stopila raz hodnik. Mimo pa je tedaj privozil tramvaj, ki jo jc z zadnjim delom butnil ter zavrtil Jeničevo tako nesrečno, da je padla nazaj na hodnik ter 6e udarila ob robnik. Jeničeva je dobila nevarno poškodbo na sencih. 1 Na tramvajski drog se je hotel obesiti. Na nenavaden način si je hotel vzeti življenje neki ljubljanski možak, doma iz Novega Vodmata. Mož se je spri z domačimi, odšel z doma in si za zadnje dinarje kupil gorilnega špirita, ki ga je po navadi ljubljanskih potepuhov pomešal z vodo ter izpil, samo da bi se prej omamil. V popolni pijanosti si je poiskal vrv, napravil iz nje zanko ter se obesil na oglu Šmartinske ce6te ia tramvajski drog. Bilo je tako okoli pol 11 ponoči, to je ob času, ko le malokdo hodi po tej ulici. Slučajno pa je mimo prišel neki dijak, ki v bližini stanuje, in ta jc opazil obešenca, ki je visel na debeli vrvi. Hitro je skočil v najbližje poslopje po škarje in prerezal debelo vrv. Obešenca, ki je še dihal, so prenesli v barako, kjer- 6tanuje. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joselove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. ZA DOJENČKE je prehrana matere zelo važna. Materi, ki doji, je potrebno, da dš s svojim mlekom detetu one vitamine in hranljive sestavine, ki so za zdrav razvoj deteta neobhodno potrebne. V času nosečnosti, a še bolj pa v dobi dojenja mora vsaka mali vzeti za zaitrk in malico 1—2 skodelici krepčilne brane OVOMA.LT ki krepi zdravje in daje življenjsko moč materi in detetu. Dobiva se povsod od Din 6-50 dalje Severno mejo zajema gospodarska stiska Ze nekajkrat smo v našem listu opozarjali na vznemirljive pojave brezposelnosti industrijskega delavstva v Mariboru in okolici. Številna industrijska podjetja v Mariboru in okolici so začela odjiuščati delavstvo ter omejevati svoje obrate. Ta proces ni še ponehal, temveč se celo nadaljuje ter je znak resne depresije, ki zajema gospodarstvo naše severne meje. Pa ne samo v industriji, temveč tudi v kmetijstvu opažamo ta pojav, kar je še dosti bolj vznemirljivo. Zadnje dni opažamo na naših trgih nenaden padec produktov kmečkega gospodarstva. Tako je padla cena goveji živini in svinjam, nazadovala je cena lesu, padla je cena vinu in živinski krmi. Še pred nekaj dnevi so lahko prodali kmetje sladko seno po 80 din za 100 kg, govorilo se je po deželi, da bo cena celo narasla na 150 din, naenkrat pa so postali poljedelci nervozni, na zadnji mariborski 6ejem so pritisnili z ogromnimi količinami sena, in posledica je bila nenaden padec na 50 din. Padec živinske krme in vseh ostalih kmečkih proizvodov je pač tudi v zvezi s padcem nemške marke. Dokler je veljal še prejšnji tečaj, se je živinska krma na veliko izvažala v Nemčijo. Cena je bila tako ugodna, da so izvozniki plačevali kislo seno, ki pri nas skoraj ni za rabo, po 50 din, ker so dobili zanj v Nemčiji 75 din. Lahko bi se izvozilo tja še nekaj sto vagonov sena. Prav tako je bil živahen izvoz živine in lesa, govorilo se je tudi že o možnosti izvoza vina. Padec nemške marke je vse te načrte postavil na glavo in cene se bodo morale na novo preorientirati, seveda pa na škodo kmeta. Zadnje dni so se sicer pojavili češkoslovaški interesenti, ki se zanimajo za štajersko vino, a vendar do sedaj še ni prišlo do nobenega zaključka, in izgleda, da jim cena ne ugaja. Ogromna je tudi škoda, ki jo je povzročila živinska kuga. Vsi ti pojavi vzbujajo med ljudmi nezadovoljstvo in strah pred bodočnostjo. Posledice se čutijo tudi v Mariboru, kjer na primer trgovci s kmečkim blagom zadnje čase tožijo, da je kupna moč podeželskega prebivalstva precej nazadovala. Naslednja posledica bo hud pritisk podeželskih delavskih sil v mesto. Sreča ho pač, če bomo imeli v Mariboru zelo živahno gradbeno sezono, da bo nekaj tisoč ljudi dobilo zaposlenje ter bodo lažje prenesli udarec, ki jim ga zadaja padec cen kmetijskih proizvodov. V zvezi z gornjimi ugotovitvami bi opozorili še na nekaj: Bivši oblastni odbor mariborske HBB1B Begunje pri Cerknici Pevski koncert ho pri nas v nedeljo 12. februarja ob treh popoldne — po večernicah. Nastopili bodo štirje domači pevski zbori, in sicer mladinski, mešani, ženski in moški zbor. — Vabimo bližnjo in daljno okolico, da nas ob tej priliki obišče in zasede našo prostorno dvorano. Prireditve na deželi Sv. Miklavž na Drav. polju. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 12. februarja ob 2.30 in ob 7 zvečer veselo igro v 4 dejanjih »Zlodjev mlin«. Prijatelji smeha in poštene zabave vljudno vabljeni. Največja dvorana v angleški orožarni Steal Corporation v Shoffieldu, kjer pravkar izdelujejo 35 centimetrske topovske cevi za bojne ladjo oblasti je zasnoval širokopotezno akcijo, da bi ustvaril v naših gospodarsko najšibkejših podeželskih pokrajinah domačo indrustrijo. Začetek je obetal lepe uspehe. Ustanovila se je vrsta stro-' kovnih šol in če bi se bilo tedaj začeto delo v tem tempu nadaljevalo, bi danes imeli v Halozah, v Slovenskih goricah, v Prekmurju in drugod že le[x> uspevajočo domačo obrt. Po razpustu oblastnih samouprav pa je vse zastalo in zaspalo. Vidimo, da se domača obrt v bivši ljubljanski oblasti še danes zelo pospešuje in goji, za severno mejo pa se nihče ne zmeni in se ničesar ne stori. ★ m Mladinska JRZ v Studencih ima danes, v sredo, dne 8. febr., v gostilni Muhič na Kralja Petra cesti sestanek. m Umrl je upokojeni skupinovodja ključavničar drž. železnic Ivan Peršek, star 73 let. Njofrovo truplo so prepeljali iz Fraina v Studence, kjer bo pokopan. Na j počiva v miru I m Zamenjava starih poslovnih knjižic. Pred-stojništvo mestne policije poziva vse one delavcc in delavke ter nameščence in nameščenke v katerikoli službi (kuharice, služkinje, hlapce itd.), ki so v posesti starih delavskih ali poselskih knjižic in ki bivajo stalno v Mariboru, da čimprej zaprosijo za zamenjavo takih starih poselskih knjižic, izdanih do vštetega 27. septembra 1938. Z novim letom so izgubile stare poselske knjižice značaj poslovnih knjižic. Prošnji je treba priložiti staro poselsko ali delavsko knjižico, dve fotografiji, 10 dinarjev za novo knjižico, domovnico in krstni list. Fortnularji za prošnjo se dobijo pri predstojnišlvu mestne policije v sobi št. 10. m Pregled motornih vozil za okraj Maribor-lovi breg bo v četrtek, dne 9. t. m., ob 15 v Mariboru na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici, in v petek, dne 10. t. m., ob 15 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pred gostilno »Lovski dom«. m K naši notici »Z 82 leti odložil tesarsko sekiro« nam sporoča tvrdka Rudolf Kiffmann v Mariboru, da je ponudila svojcem svojega tesarskega polirja Franca Stamica stalno podporo, ko je tn stopil v pokoj, da pa so to odklonili z utemeljitvijo, da je Stamic hišni posestnik in mu podjiora ni potrebna in da skrbe zanj tudi njegovi otroci. m Danes prvi prosvetni večer! 0|x>zar.jamo na prvi prosvetni večer, ki ho drevi ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Pisatelj Fr. S. Finžgar bo predaval o odkupu Prešernove rojstne hiše. m Kongregacija za gospe ima sestanek v četrtek, 9. t. m., ob 4 popoldne. Po sestanku odbo-rova seja. m Društvo bivših mornarjev ima v nedeljo, 12. t. m., občni zbor v dvorani hotela Novi svet v Jurčičevi ulici. Začetek ob 9 dopoldne. m Obrtno gibanje. Meseca januarja je bilo izdanih v Mariboru 17 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa iz obrtnega registra 19 starih obrti. Med izbrisanimi so tudi nekatera znana jiodjetja, tako na primer stavbno podjetje Rudolf Kiffmann nu Meljski cesti. m Jutri zvečer rokoborbe. SSK Maraton prireja jutri zvečer ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zanimivo športno prireditev. V borbi za klubsko prvenstvo se sestaneta težkoalletski sekciji SSK Maratona in Pekovskega šjx>rtnega kluba. m Nesrečo pri drvarjonju. Pri podiranju drevja se je ponesrečil 16 letni posestnikov sin Gabrijel K rajne iz Rošpoha. Drevo mu je padlo na nogo ter mu jo zdrobilo. — Pri nakladanju hlodov se je ponesrečil 33 letni Ivan Bregant pri Sv. Petru pri Mariboru. Zdrobilo mu je dlan desne noge ter odtrgalo dva prsta. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v mariborsko bolnišnico. m Vlomi. Zadnje dneve se v Mariboru živahno giblje vlomilska družba, ki se sicer zadovoljuje s samimi manjšimi vlomi, pa z njimi prav močno vznemirja ljudi. Tako so bili včeraj prijavljeni po liciji zopet trije vlomi, ki gredo najbrž vsi na rovaš omenjene skupine. V hiši lastnice zastavljalnice Pavle Remm v Valvazorjevi ulici so vdrli vlomilci na podstrešje ter prebrskali omare in skrinje vseh stanovalcev. Odnesli so razno obleko in obutev. — Finančnemu podpreglednikn štelanu Tinti na Tržaški cesti 20 so vdrli v dvoriščno po slopje ter pokradli razno orodje. — Avloprevoz-niku Slavku Komelu pa so vlomili v garažo v Dajnkovi ulici 10 ter so odnesli 1400 din vreden akumulator s tovornega avtomobila. m Prstan za 10.000 din pogreša. Gospa Sido-nija Stieger, soproga industrijalca v Slov. Bistrici, je prijavila tamošnjem orožnikom, da pogreša platinast, s štirimi briljanti okrašen prstan, vreden 10.000 d in. Prstan je pustila na nočni omarici. Gospa je mnenja, da sta njena mala otroka prstan našla ter sta se z njim igrala in ga kje izgubila. Gledali&e Sred«, 8. febr.: Zaprto. — četrtek, 9. febr., ob 20: »Na ledeni plošči«. Red D Prvi? — PpIpU, 10. febr., ob 20: »Hlapci«. Gostovanje ljubljanske drame. Izven I KULTURNI OBZORNIK Ob 90 letnici Prešernove smrti B. Jakac: dr. Fr. Prešeren. Vrhovi italijanskega genija Prav res je sosedom za zgled, kako skrbe italijanski kulturni tvorci, da se mladi rod spozna z oblikovalci italijanskega genija. Tri založbe so ee oglasile z življenjepisi slavnih moz. Zanichelli v Bologni izdaja »Vite di grandi sent-tori italiani« (Življenje velikih italijanskih pisateljev). V tej zbirki smo te dni dobili izpod peresa enega najbolj upoštevanih današnjih piscev Lucio d'Ambre življenjepis Alfierija. — Slična zbirka se tiska pri založniku Paravia »Scritori italiani« (Italijanski pisatelji). Poleg življenjepis-nih podatkov so ti zvezki važni zaradi estetske analize pisateljev. Ob koncu leta je izšel snopič o pesniku Ariostu. — V večjem obsegu kot omenjeni zbirki je pa napovedana kar neke vrste enciklopedija »I grandi Italialni« (Veliki Italijani). Urejujejo sam bivši minister, senator in predsednik' Italijanske Akademije Luigi Feder-zoni. Delo ho izhajalo v razkošnih zvezkih |>o '250 strani dve loti. Založnica je »Unione Tipografira Editrice — Torino«. To ne bodo običajni življenjepisi, marveč zaokrožena celota, kjer bo podčrtan značilni in bistveni doprinos posameznega teh genijev h skupni italijanski kulturi. Zatorej je že za uvod za nas dovolj zanimivo, kateri so po mnenju Italijanov samih vrhunci njih genijev, katerih po enega bo obsegal vsak zvezek. Vseli bo petdeset. Posegli so nazaj v rimsko dobo. Na prvem mestu so državotvorci in vojskovodje: Avgust, Cezar, Scipion. Ta vrsta se nadaljuje preko Evgena Savojskega, Napoleona, Garihaldija do Viktorja Emanuela II. in do — Mussolinija. Sledijo jim politični misleci in vodje: I-orenzo Magnifico, Macchiavelli, Mazzini, Gioberti, Cavour. Pesniško in pisateljsko vrsto otvarjajo stari Rimljani: Virgil, Tatic, Cicero, nato Dnnle, 1'etrnrca, Bocaccio, Ariosto, Leopardi in Manzoni. Ustvarjalce melodij zastopajo trije vrhovi: Palestrina, Rossini in Verdi. Umetnike čopiča in dleta pa Giotto, Donatello, Leonardo da Vinci (vrhunec genija), Rafael Sanzio, Michelangelo in Bernini. Med svoje prištevajo tudi oba najslavnejša odkrivatelja daljnih celin: Kolumba in Marca Pola Krasne dike italijanskega genija so izumitelji in znanstveniki: Galilei, Volta, Marconi; pravnik in zgodovinar Guicciardini (t 15J0), Morgagni, ustanov, patološke anatomije (t 1771), fizik Spallanzani (t 1700). matematik Lagrangia (t 1815) Posebni zvezki bodo |>osvcčeni svetnikom iz Italijo: sv. Benediktu, sv. Frančišku, sv. Tomažu, sv. Frančišku, sv. Katarini in slavnemu Dod Boscu V treh snopičih bodo orisani trije naj- _lavnejši i,; ,jn so tudi izcradili italijan- sko kuituro: "sv. Gregor Veliki. Gregor VIII. in Julij II. Posebej stoji opis upornika s Korzike Danes je preteklo 00 let, odkar jc v Kranju ,1* Glavnem trgu umrl največji slovenski j>csnik dr. France Prešeren, prvo utelešenje slovenskega pesniškega genija ter eden najgloblje zasidranih slovenskih duhov sploh, še desetletje — in bo ie sto let potrjevalo Prešernovo nesmrtnost in njegovo veliko umetnost, ki je slovensko besedo zajela v tako izhrušeno posodo, kot tedaj ni bilo misliti in jo je do danes le malokdo dosegel, ter izrazila človekovo notranjost, njegovo ljubezen in nesrečo s tako intimnostjo, da še danes drhti srce ob branju teh nesmrtnih melodij. Prešeren nam je danes, p« devetdesetih letih telesne smrti, simbol najvišjega razpotja slovenske pesniške sile, najglobljega dojetja naše besede in najzvostejšega izpolnjevanja usodnega poslanstva. V njem gledamo človeka, ki je šel s čutečim srcem skozi življenje, pa ga je življenje ubilo, človeka, ki je z neutešeno ljubeznijo iskal Lepote in človečnosti povsod, kjer bi jo mogel dobiti, pa mu je bilo eno in drugo v tragedijo, v dvig duše. a v poraz človeka. V njem vidimo človeka, ki jc vse življenje stal razklan, razdeljen v duha in v telesnost, med romantiko in realizmom, če hočete, pa jc iz tega razdora duše težil |>o večni harmoniji v pesmi, ki mu je klila iz srca kot roža ter mu pomagala sploh vztrajati v ječi življenja. In ko ga je zapustila ta sveta božiča, je skoraj življenjsko obupal, dokler ga pred devetdesetimi leti ni vsega osvobodila Sinrt. .v .-,. ,-.;ht.. , |a , . v To trpljenje njegovega srca. to duhovno teženje za osebnim življenjskim idealom, je bilo tesni), tesno spet« v I j u h c z 11 i j o d o domovine, ki jc ni ljubil kot solzav poet, temveč z vso dušo in z vso vero v njeno zmagoslavje. In njej je sple-tcl najlepši slovenski pesniški venec, ki jc že sto let svež in bo vso večnost izdihaval globoko čuvstvo ljubezni do najosnovnejših človeških usod: klic ji o utehi srca in sreči domovine, katerima se pridruži pozneje še hrepenenje po 111 i -ru onostranstva. Ta tri najbolj človeška gibala so presunjala pesnikovo srce in ga pretvarjala v »pekel« in v »nebo«. In to sreč nc bo iztroh-nelo in Im> večno živo utripalo v slovenskem človeku, dokler bo znal prebirati majhno, a dragoceno knjižico, ki se ji pravi Prešernove poezije. Toda Prešeren nam ni samo pesniški genij kateksohon, je nam tudi kulturni težak, ki je kopal v vrtu našega kulturnega razvoja in posegal v S I5 O M T Paolija Pasquala, ki se je boril za samostojnost otoka proti Genovi in Francozom. V teh Imenih ni le suho naštevanje; kdor se spoznav vrsti italijaniskih kulturnih osebnosti, bo ugotovil, da prihaja njih vrsta v sodobnost le z Marconijem in Mussolinijem — izumitelj in državnik! Precej daleč od naše dobe se končuje vrsta pisateljev in pesnikov, prav tako tudi umetnikov in glasbenikov. Tudi znanstvenikov so vzeli le malo v načrt, prav tako papežev (Leon XIII.?). Lahko bi si zastavili vprašanje, ali se je težišče italijanskega genija premaknilo s polja lepih umetnosti na državno-politično? Odgovor bi nemara bil pritrdilen, sodeč po izboru imen, katerega uredništvo navaja. Saj je največ (13) vojskovodij, politikov in državnikov, na drugem meslu so pesniki in pisatelji (9) in na tretjem znanstveni delavci. Vsekakor pa je zamisel dela krasna in vredna, da jo tudi drugi posnemajo. Današnji rod, zakopan v snovnost in pod težo jeklenih čelad, mora češče posegali jx> oblikovalcih narodovega duha in izročila. Bomo zatorej Slovenci ostali le pri »Vodnikih in prerokih«? R. B. * Bolgari in srbsko-hrvatska literatura. V So- fiji je začela izhajati »Jugoslovanska knjižnica«, ki bo prinašala v bolgarskem prevodu dela srbskih in hrvatskih jiisateljev. Zamisel k temu podjetju je dala bolgarska profesorica Jordana Bojadžijeva, ki je doslej veliko prevajala iz srbo-hrvaščine, toda 110 sistematično, temveč le mimogrede. Kot prve knjige te knjižnice bodo izšle pripovedke znanega hrvatskega pisatelja Iva Andriča. Pozneje bodo sledili še Petar Petrovič, Vlastimir Petkovič, Siniša Paunovič, Solena Dukič, Božidar Kovačevič ter drugi. Zbirka te knjižnice bo obsegala vsega 27 pripovedk. — Ob tej priliki bi samo poudarili, če se že ustanavlja Jugoslovanska knjižnica, da je vsekakor nujno, da pod ta naslov spada tudi slovenska književnost, ter bi bilo želeti, da bi podjetje sprejelo v svoj program tudi kakšno slovensko knjigo, zlasti sedaj, ko smo tudi Slovenci tako plodno začeli jiosegati v bolgarsko književnost in jo prevajamo. Za spomenik pisatelju dr. Ivann Lahu. Odbor prijateljev in častilcev pokojnega pisatelja in publicista dr. Ivana Laha je sklenil postaviti ob obletnici smrti spomenik |>ri Sv. Križu. Zato prosi vse častilce pokojnika za darove, ki naj jih pošljejo na >Odbor za postavitev nagrobnega sjx>me-nika dr. Ivanu Lahu — Ljubljana«. Proslave 00 letnice rojstva slovaškega pesnika Hviezdoslava. V Bratislavi so se začele |iroslave k počastitvi 90 letnice rojstva njihovega največjega pesnika Pavla Orszaga Hviezdoslava. O njem bomo še posebej poročali. Naši smučarji so odšli v Zakopane Ljubljana, 7. februarja. Danes so odpotovali naši zastopniki na svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopane na Poljskem. Praček in Heim gori že pridno trenirata, dočim je drugi in glavni del tekmovalcev odpotoval danes. Našo reprezentanco sestavljajo poleg Pračka in Heima še Smolej (Bratstvo), Klančnik Alojzij (Dovje-Mojstrana), Ženiva (Bratstvo), Crno-bori (Ljubljana), Petrič (Ilirija), Kerstajn (Ilirija), Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana), Bevc (Ljubljana),-' Knific (Bratstvo) in Palme (Ljubljana). Naša reprezentanca šteje 13 mož in je letos tako močna kot še nikoli doslej. Tehnični vodja je g. Sta ne 1'redalič, zvezo za zastopata gg. dr. Ivo Pire in Joso Goreč. Upajmo, da se bodo naši dobro odrezali, ker jim vsi želimo. Srečno pot in obilo uspehov! Maribor : Zagreb 67.56 : 53.30 Maribor, 6. februarja. Pri Seniorjevem domu na Pohorju se je vršil v soboto in nedeljo zanimiv dvoboj v alpinski kombinaciji med srednješolskima reprezentancama iz Maribora in Zagreba. Vsako reprezentanco je sestavljalo po 10 tekmovalcev. Tekmovanje sta vodila za Mariborčane prof. Petkovšek, za Zagrebčane pa prof. Tončič. Mariborčani so pokazali tako v slalomu, kakor v smuku svojo veliko premoč. V slalomu je zasedel prvo mesto Božo Gajšek (M.) 2:19.4, Kurt Welle (M.) 3:04.3, Zvonko i?er-lič (M.) 3:44, šele na peto mesto se je plasiral kot prvi Zagrebčan Saša Lhotka v času 3:54.2. Tekma v slalomu se je vršila pri Seniorjevem domu v soboto, v nedeljo pa je bila tekma v smuku v okviru tekmovanja SPD na novi Lenar-čičevi sinuški progi. Tudi v smuku so se izkazali mariborski srednješolci kot mojstri. Božo Gajšek je presmučal progo v 4:51.2, Welle 5:51.8, Škofič 0:10, na četrtem mestu je Zagrebčan Lhotka 6:32. V celoti je zmagal Maribor s 07.56 točkami nad Zagrebom, ki ima 53.30 točk. Športni drobiž Švicarski športnik Reto Capadrutti, večkratni svetovni prvak v sankanju na bobu, se je smrtno ponesrečil pri poskusni vožnji dvojic. Punčec je izjavil, da nikakor ne misli iti med profesionalce. Glede ameriške turneje je dejal, da je bila najlepša in naibolj uspešna v vsakem pogledu. Izgledi za tekmovanje za Davisov pokal so |io njegovem mnenju za nas zelo ugodni. Edino Nemci in Cehi predstavljajo za nas nevarne nasprotnike. Slednji zato, ker je žreb odločil, da igrajo naši v Pragi. Bolgari si prizadevajo, da obnove tekmovanje v nogometu za balkanski pokal. Znani spor med Gradjanskim in med sarajevsko Slavijo se ne bo likvidiral, kakor izgleda. naša pereča vprašanja ob črkarski pravdi, pripravljal časopise ter z jasno mislijo in svetlo intuicijo pokazal pot v slovensko duhovno in politično orientacijo, verujoč v vse, kar jo ustvaril Jlog. tudi v pomembnost šo tako majhnega naroda, ki naj sc tako razvija iz sebe in v smislu svojega poslanstva do zadnjega dne. Tako je bila v času najhujšega ilirizma potrjena s I o -venska misel in postavljen temelj, na katerem edino je lahko graditi samorodno slovensko kulturo, tisto kulturo, katero najlepši cvet je pognal iz Prešernovega ranjenega srca, postavljenega v podnožje našo rasti. Peršeren in njegovo delo stojita tako na začetku našega preporoda kot luč, ki jo vzšla pred fasom, da razsvetli bodoča pokolenja in naš rod in ga pripelje v pravo kraljestvo duha, ki ljubi svobodo, sproščenost, globokost, pristnost ter iskrenost, izpoved iz dna in presunjenost do dna. Kajti le iskreno človeško trpljenje očiščuje in osvobaja in ustvarja kulturne vrednote, ki oplajajo duše sodobnikom in potomcem in jih dvigajo iznad gmote. Prešeren pesnik jo svečenik tega Duha in take Iskrenosti, jo pesnik hrepenenja duše, ki sc je osvobajala v pesmi tem bolj, čim bolj je klonil v gmoto, ki ga jo uničevala, mu izpodrczala polet in izsušila pesniško žilo. Oh bombastičnem času, ko je napihnjene besede bobnenje več veljalo kot zvenk čistega zlata, je umiral poet, ki je prerastel svojo generacijo, ki ga ni bila vredna. Videl je šo prvo prerojenje naroda, prvi sunek leta 1848, ki pa je kmalu splah-nil v novem pritisku. Niso tako brez pomena besedo oh smrti: »Dvignite m c , d u š i me!«, kajti njegov čas ga jo resnično dušil. Toda danes smo ga dvignili na ščit, danes jc luč, ki gre pred Izraelci, je nosilec bakle, ki ne bo izgorela, dokler 1M> Slovenec ljubil slovenstvo. Kajti Prešeren je devetdeset let po smrti taka bitna njegova sestavina, da brez njega nismo to, kar smo: neumrljivi narod z ne-u m c r I j i v o p e s m i j o ! td. Še pred desetimi leti je imelo mesto Evanston (70.000 prebivalcev) v državi Illinois v Amerik? največje število prometnih nesreč med vsemi mesti z enakim številom prebivalstva. S posrečeno propagando in vzgojo občinstva pa se je posrečilo promet tako disciplinirati, da leta 1938 že ni bilo niti ene prometne nesreče, dasi ima mesto 20.000 avtomobilov. Slika kaže šolskega učenca, ki so ga vzgojili za reditelja med svojimi tovariši, da jih iz šole vodi čez križišča. V ospredju je plakat z napisom: »Zadrži se eno minuto in reši življenje!« Sprejem pri sv. očeta Piju XI. v 17. letu njegovega vladanja Neki Švicar, ki se je udeležil romanja v Rim, v uglednem listu »Vaterland« opisuje sprejem pri sv. očetu, ko je sv. oče kljub bolezni in starosti slovesno sprejel 600 parov novoporočencev z vseh delov svela. Iz njegovega opisa podajamo naslednje podrobnosti: »Bilo je pred nekaj dnevi, v dvorani »Scala ducale«. Nad 600 mladih zakonskih parov in več romarjev čaka na sv. očeta. Ob vhodu se pokaže sivolasi papež. Hitro stopi z nosilnice in gre proti svojemu prestolu. Negotov, omahujoč, truden, pa vendar odločen korak, skoraj bi dejal gorjanski. Energija, možatost, ki sta od dela in skrbi izčrpano telo tega papeža-alpinista. Prav italijansko ploskanje in vzkliki pozdravijo »belega moža«, kakor pri vseh javnih av-dijencah. Ob tej priliki pa so ploskali vsi z enako navdušenostjo, dasi bi globokoresni in trpeči obraz svetega očeta mogel prej vzbujati sočutje in molk, kot pa veselje. V dvorani vlada globoka tišina. Oči vseh so obrnjene v »belega moža«. Iz zvočnikov močno zazveni njegov lep, jeklen glas. Vse nas pozdravlja v hiiši skupnega očeta. Zlasti pa 600 mladih zakonskih parov, 600 bodočih družin. Želi jim, da bi jih Bog blagoslovil in jih obdaril z otroci. Z otroci, ki bodo pozneje častivredni možje in plemenite žene, ki bodo v družbi delovali kot gradi-tolji, ne pa razdiralri. Do tu je sv. oče še mirno govoril. Sedaj je obmolknil. Stiska roke, ki ]>očivajo nn naslanjačih prestola, dvigne jih in z rezkim, ostrim glasom nadaljuje: Treba je ljudi, ki grade, ne pa takih, ki bi podirali. Videti pa je, da ljudje samo zato žive skupaj, da bi drug drugega oboroževali, drug drugemu gorje prizadevali, drug drugega klali in pobijali. Dvakrat, trikrat ponovi ogorčeni glas svetega očeta: per ammazzarsi — da bi se drug drugega pobijali. Da bi se med seboj uničevali, in sicer v čim večji meri, na čim bolj krut način. Sv. oče za trenutek obmolkne. »Questa e orribile, orribile, orribile!« nadaljuje: to je nekaj strašnega, strašnega, strašnega! Po dolgi Scala ducale groben molk. Nobenega glasu, nobenega šepeta. Prevzeto prislužkuje 1300 romarjev ogorčenemu glasu svetega očeta, globoko ganjeni zro v papeža miru, ki je zbral svoje zadnje sile, da bi odpravil tekmo v oboroževanju ia vojno. V globoki tišini sveti oče nadaljuje. Mladim zakoncem želi otrok, ki bodo polni duha ljubezni, resnice in človečnosti. Kajti — glas Nj. Sv. Pija XI. je postal spet močnejši, izrazitejši — večkrat smo že reklii in bomo vedno govorili: kar ni krščansko, ni v resnici človečansko, in kar je krščanstvu sovražno, je sovražno pravemu človečanstvu. Ker zakon Kristusov nas uči, da moramo z ljudmi ravnati po človeško, v vseh ljudeh gledati brate ene velike družine, človeštva, kot brate v Kristusu, ki se je za vse ljudi utelesil in umrl. Po »teh besedah, ki očividno veljajo propaga-torjem »gospodarskih plemen in nečloveškemu preganjanju Judov, se je sveti oče dvignil s prestola.: S hitrimi, močnimi kretnjami podeli sveti blagoslov. Izredno resne morajo biti skrbi svetega očeta. Predstojnik nekega reda, ki je bil pred kratkim sprejet v zasebni avdijenci, je dejal, da sv. očeta še nikdar ni videl tako potrtega, otožnega.« Nemčija je premagala v tenisu Dansko z rezultatom 2:0 in si osvojila pokal švedskega kralja. Grška lahkoatletska zveza je že pričela s pripravami za 10. balkanske igre, ki bodo letos konec septembra v Atenah. Švedski rokoborci so premagali nemške v Stockholmu z rezultatom 19:9. Vesti športnih zvez, klubov in društev DKSK *Erlinstvnt ima v četrtek dne 9. februarja oh 8 zvečer v restavraciji »Novi Svet« sejo prireditvenega odbora. — Obvezno! Kolesarska podzveza Ljubljana ima svojo redno sejo v sredo, dne 8. februarja ob 8 zvečer v kavarni Vošpernik Stari trg 34. — Obvezno za vse! Razpis mesta za telovadnega učitelja. Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani razpisuje za čas od 15. februarja do 31. julija t. 1. mesto telovadnega učitelja. Pogoji: Najmanj enoletno članstvo kakega Fantovskega odseka, popolno obvladanje letošnjih prostih vaj za člane, mladce in naraščaj ter orodnih vaj za nižji in srednji oddelek. Reflektnntje naj potom svojega odseka takoj vlože prošnje Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva c. 7-1. Glede plače in drugih pogojev velja vse, kakor za druge telovadne učitelje ZFO. ZFO. Zborovanje. Ljubljanski fantovski odseki prirede v proslavo 17. obletnice papeževanja Pija XI. skupno zborovanje v frančiškanski dvorani jutri ob osmih zvečer. Na zborovanju bo predaval preč. g. dr. Al. Odar »Fantovski odseki in Katoliška akcija« iii prevzv. gospod škof dr. Gregorij Rožman »Kaj pričakujem od fantovskih odsekov«. Na zborovanje so vabljeni tudi podporni člani. Naročnikom »Kresat. Prve številke nam je zmanjkalo. Vse poverjenike, ki je imajo morda še kaj odveč, vljudno prosimo, naj nam jo takoj vrnejo. — Uprava »Kresa«, Ljubljana VIII. Smučarji - tekmovalci. Vsi smučarji-tekmovalci, ki se bodo še udeležili zvezinega treninga v norveški kombinaciji na Jelovci (Mošenjska planina) v naslednjih dneh, naj izstopijo na postaji Otoče in naj se gredoč skozi Kropo zaradi navodil ali eventuelno potrebnega spremstva oglasijo pri br. Finžgarju v Kropi. Trening se je pričel v ponedeljek in se bo zaključil nepreklicno v soboto, 11. t. m. Vsi fantovski odseki, katerim je do tega, da bodo njihovi tekmovalci za II. del Zvezinega prvenstva dobro pripravljeni, naj 6voje člane v kolikor jih še niso, takoj pošljejo na trening. Snežne prilike so na Jelovci idealne. Naši smučarji v Zakopanih Na poti Z dunajskim brzovlakom sva odpotovala kot prva zastopnika naše bele reprezentance Heim in Praček. Ostali: Smodej, Klančnik Gregor, Klančnik Alojz, Žemva, Bevc, Knop, Crnobori, Palme, Knific, Kerstajn in Petrič pa startajo najprej na državnem prvenstvu v klasični kombinaciji na Sljemenu v Zagrebu, nakar odpotujejo dne 6. februarja v Zakopane. Alpinca sta se do Dunaja precej na tesnem vozila. Tu sta srečala na splošno presenečenje Draška Vilfana, katerega je iznenadil Heim, ko je stopil predenj. Od Dunaja naprej pa je šlo gladko. Potnikov zelo malo, ker se z nočnim vlakom nihče ne vozi rad. Pripomnim naj, da sva potovala sama in da sva se srečno izmazala skozi vse devizne predpise. Ob 13.45 smo prispeli točno po voznem redu v Zakopane. V Zakopanih Odkar so naši fantje zadnjič startali v Zakopanih, se je ta pokrajina močno spremenila. Zraslo je veliko novih pensionov ter par ogromnih hotelov. Ceste so vse razširjene, glavne asfaltirane, ostale pa popravljene in izboljšane. Poljaki so vrgli na delo za izvedbo svetovnega prvenstva v smučanju vse svoje sposobne moči in silne vsote denarja. Naj začnem pri kolodvoru, ki je popolnoma predelan. Iz starega in malega kolodvora je zrastel nov, velik, sicer lesena konstrukcija, toda okusno izdelan, do najmanjše podrobnosti. Nekaj nižje od prenovljenega kolodvora pa stoji še en, ki je namenjen samo spalnim vozovom v primeru prevelikega navala. Ima 12 tirov, ki so pa že vsi zasedeni z dolgimi »pulmani«. Pred kolodvorom stoje visoki mlaji, na katerih so zastave sodelujočih narodov. Vse je prirejeno v velikem, razkošno, in sliči kar nekam na malo olimpiado... Vhod v mesto tvori zelo originalen slavolok, ki je res nekaj svojstvenega, ves je namreč iz neolupljenih smrekovih debel, ki imajo veje samo napol posekane in tvorijo estetsko dovršeno sliko. Organizatorično izgleda, da bodo Poljaki popolnoma kos svoji nalogi in da bodo izvedli to svetovno prvenstvo v velikem stilu. Kaj je s snegom? Da, snegt Ta F. I. S. sneg je res nekaj posebnega. Navadno se mu pravi še celo dež. Toda v Zakopanih zaenkrat še ne diši po dežju, snega pa je v dolini 15 cm z občutnim mrazom. Na smuk-progo greva jutri, ker sva od vožnje dosti utrujena. Zvedela pa sva, da je proga že precej zdelana od tekmovalcev in sonca, ter da bo najbrž prestavljena na ugodnejše mesto. Zaenkrat je na progi več kamenja kot snega. Kateri tekmovalci so že tu? Med precejšnjim številom mednarodnega občinstva je že tudi večina tekmovalcev v mestu. Francozi trenirajo že 14 dni na progi za smuk in imajo beležiti že dva uspeha: Allais Emile (svetovni mojster) si je nategnil zelo močno kite na peti in pravijo, da je »potrjen« za tri tedne. Drugi Francoz Molitor pa si je zlomil nogo. V splošnem je pa večina alpincev opraskana, ob-tolčena itd. Proga ni tako lahka, kot so pripovedovali, največ seveda zaradi kamenja, ker je malo snega. Finci, Švedi in Norvežani ter Italijani in Kanadčani pa so tudi že večinoma aklimatizirani na poljsko zimo po 14 dnevnem bivanju v Zakopanih. Roparski napad v Gotovljah V ponedeljek ob 4. zjutraj je neki moški vlomil v stanovanje Onič Helene, posestnice v Gotovljah pri Žalcu. S ponarerjenim ključem je odprl vežna vrata, prišel v nezaklenjeno kuhinjo, iz katere je šel skozi priprta vrata v spalnico, kjer je spala sama Onič Helena. Pri vstopu razbojnika se je Oničeva prebudila in prižgala električno luč. V tem trenutku pa je naperil razbojnik proti njej revolver, rekoč: »Denar sem, ne kričil« Oničeva je v strahu izročila razbojniku 800 din, s katero vsoto se je razbojnik zadovoljil ter pobegnil iz hiše. Seveda se je silno prestrašila in je bila vsa zbegana. Orožniki so se takoj podali na lice mesta in ugotovili, da je vlomilec pobegnil v »Arnovškove goše«. Ugotovili so celo, da je to neki brezposelni delavec brez stalnega bivališča iz Lisičinega pri Pilštajnu v Šmarskem okraju. Skakalnica Za te svetovne tčkine so zgradili Poljaki novo skakalnico, ki stoji poleg stare in dopušča skoke do 90 m. Stanislav Marusarž je že postavil znamko 85 m na treningu. Skakalnica ima krasno lego na senčni strani, toda nekaj takega, kot nudi naša Planica, v primeri izdelave ali pa izmer, tega ne morejo Poljaki pokazati. Norvežanov šo ni, pričakujejo jih pa vsak dan, pač pa je tu že Bradi, ki je prispel danes in bo pričel jutri s treningom. Žična železnica V glavnem zaradi aspiracij na svetovno prvenstvo so zgradili Poljaki žično železnico, ki vodi iz doline, na 1900m visok vrh. Tu stoji krasen hotel in od tu bo tudi start v smuku. Žična železnica je moderno zgrajena in vozi do cilja samo 10 minut. Na nasprotni strani doline, ki močno sliči na kranjskogorsko, samo da je dosti širša, pa stoji druga žična vprega, ki pa vodi dosti nižje (na višino ca 1100 m) in kjer je tudi na cilju hotel. Ta komunikacija so nekakšne sanke, katere vleče žica navzgor po posebnem tiru. Namenjeno je to predvsem zimskim letoviščarjem — hotel na vrhu jim služi za popoldansko zabavo, nazaj gredo pa v položnem smuku, za športni užitek. Stadion za prireditve na ledu Zgrajen je tudi nov velik stadion z umetnim ledom. Ploskev ledu je v izmeri 50X20 m. Tribune sprejmejo najmanj 15—20.000 gledalcev in so bile danes ob 17, ob priliki pričetka evropskega prvenstva dvojic, nabito polne. Nastopili so priznani mojstri v drsanju. Tako n. pr. svetovna prvaka v parih: Bayer-Herber, ter brat in sestra Pausin. Predvajali so krasno umetnost na ledu in človek res ne ve, komu bi se bolj divil. Nastopila sta tudi naša dva: gdč. Silva Palme in dr. Polo Schwab, in to s polnim uspehom. Opaziti je bilo posebno, da je poljsko občinstvo našima zelo naklonjeno — ko bi bili le še sodniki... Jutri nastopi gdč. Silvija Palme solo v naši narodni noši in bom o uspehu še poročal. Smuk. »Cini«. Celje c Marijin vitez v Celju. V celjskem mestnem gledališču bodo v nedeljo, dne 12. lebr. gostovali veliki Frančiškovi vitezi iz Ljubljane. Uprizorili bodo zgodovinsko dramo: »Marijin vitez«. Drama je vzeta iz starega jezuitskega kolegija v Ljubljani, kjer so 6e šolali tedanji plemiči. Na ljubljanskem škofijskem 6edežu je sedel takrat veliki reformator škof Hren. Prav takrat se je v naših deželah do-končaval zmagoviti boj med katoličanstvom inpro-testantizmom. Protestantje 60 napadali predvsem Marijo. Plemiči v jezuitskem kolegiju so bili odločni borci za Kristusa in Marijo. Boj je bil v kolegiju samem, ker 60 bili nekateri mladih plemičev pro-testantovsko navdahnjeni. Predprodaja vstopnic V Slomškovi prodajalni poleg Marijine cerkve. c Zborovanje Slomškarjev v ,Ce|ju. Preteklo soboto so zborovali v Ljudski posojilnici številni člani podružnice Slomškove družbe v Celju. Zborovanje je vodil predsednik podrtiŽiiice g. šolski upravitelj Janko Kramer iz Celja. V svojem govoru se je spomnil velikega Slomška, ki je prav pred 90. leti prišel v naše Celje. Po tajniških poročilih in blagajniških so bile volitve odbora. Za predsednika je bil izvoljen Kramer Janko, za podpredsednika Šprajc Albin, za tajnico Jagodič Vida, za blagajnika Bratkovič, za odbornike pa Vrlačnik Vid, Prislan Janez, Volavšek in gdč. Mrzel. Glavna točka zborovanja je bilo zelo aktualno predavanje banovinskega šolskega nadzornika g. Bobiča. Ža zaključek je spregovoril še predsednik Slomškove družbe g. Štrukelj iz Ljubljane, ki je izrazil željo, da bi bilo več zborovanj, da bi tako naši učitelji zanesli krščansko pedagogiko povsod, ne samo med otroke, temveč tudi med starše. c Slovensko planinsko društvo v Celju priredi jutri zvečer ob 8 v risalnici drž. moške meščanske šole predavanje o temi: »Nazaj k naravi«. c Prvo zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Preteklo nedeljo je bilo v celjski posvetovalnici na mestnem poglavarstvu zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki sta ga sklicali Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani in Zgodovinsko društvo v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo okrog 25 zgodovinarjev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Kranja in Krškega. Obravnavali so referate: univ. prof. dr. Miiko Kos, prof. dr. Žontar, muz. ravnatelj dr. Josip Mal, univ. prof. dr. Frn Štele, arhivar Franjo Roš in prosvetni inšpektor Silvo Kranjc. Predavanjem je sledila živahna diskusija, ki jo razgrnila celo vrsto vprašanj, ki se tičejo naloge zgodovinske znanosti, njenih organizacijskih osnov, muzejbv in arhivov. Ta vprašanja bodo tvorila podlago za jesensko zborovanje slovenskih zgodovinarjev, prirejeno ob priliki 100-letnice ljubljanskega Muzejskega društva. Sprejet jo bil tudi apel, ki poziva vlado, naj končno izda zakon o muzejih in arhivih ter uredi službensko razmerje muzejskih in arhivnih nameščencev, ki so glede na svojo usposobljenost in svojo delo zapostavljeni. c Učiteljsko zborovanje. Okrajno učiteljsko društvo v Celju ho zborovalo v soboto 11. febr. ob 8 dopoldne v mestni ljudski šoli. O Ivanu Cankarju bo predaval g. prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane, iz Cankarjevih del bo recitiral režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril De-"bevec. Obravnavale se bodo tudi važne šolske in stanovske zadeve. c Bolgarski tenorist Hristo Zlatov v Celju. V petek ob 11 dopoldne bo priredil svetovno priznani bolgarski tenorist v veliki dvorani Celjskega doma koncert bolgarskih narodnih in modernih pesmi. Prireditev bo za dijaštvo celjske gimnazije, trgovske šole, rudarsko in meščanske šole. c Smrtna nesreča dveletnega otroka. Na Ostrožnem pri Celju so je pri Malgajevih dogodila nesreča, ki je zahtevala življenje dveletnega sinčka Malgaja Jožeta. Ko se je Jože igral pri poslopju, se je zvrnil nanj voziček, ki je bil pri-slonjen ob steno, ga podrl in mu prebil lobanjo. Otroka so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico. Vsaka pomoč pa je bila zaman in je že popoldne izdihnil. Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje I " c S kolesa jo padel Borinc Franc in si pri padcu zlomil desno roko v ramenu. c V Mestnem zavetišču je umrl v 79. letu starosti mestni revež Malmič Ivan. Naj v miru počival c Društvo trgovskih absolventov priredi drevf ob 8 v risalnici državne meščanske šole predavanje s skioptičnimi slikami: Naša pomorska tržišča in njih odnos do tujih tržišč. Kranj Občni zbor Vincencijeve konference v Kranju bo v nedeljo 12. februarja ob 10 dopoldne v Marijan išču. Huda nesrerča. V trgovini s kožami Rafaela Batističa v Stražišču pri Kranju zaposleni 30-letni mesarski pomočnik Klepec Alojzij so je v nedeljo zvečer vrnil domov. Stanoval je namreč tudi v hiši g. Batističa. Klepec je bil dober prijatelj s hišnimi psi, zato je pes, ki je bil privezan tik ob vhodu, skočil h Klepcu in se mu začel prilizovati. K veznim vratom vodijo stopnice, in ves čas, ko je Klepec šel po stopnicah, se mu je pes motal med nogami. Nesreča je hotela, da se je veriga ovila Klepcu okrog nog. Padel je po stopnicah in se hudo poškodoval po glavi in hrbtenici. Nesrečo so domači takoj zapazili in poklicali rešilni avto, da ga je odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Stanje ponesrečenca je resno. Na take naročnike smo ponosni. V »Sloven-čevo podružnico v Kranj je prišla v ponedeljek Elačat naročnino žena posestnika Jelene Jožefa iz ukovščice. Povedala je, da navadno^ plačuje naročnino po položnici, ker pa je bila že v Kranju, je plačala v tukajšnji podružnici. Priznala je, da težko plačujejo naročnino, ker imajo le srednje veliko posestvo, otrok pa kar 10, v starosti od 1 do 12 let. Toda njen mož je tako navezan na časopis, kakor so drugi moški na tobak in pijačo. Zanimivo je, da naročnik stalno plačuje naročnino vnaprej. Na take naročnike »mo res ponosni. Iz Julijske krajine Svotogorska nedelja. Goriški nadškof je odredil, da so morajo 19. februarja po vseh cerkvah nadškofijo pobirati prostovoljni prispevki za slovesnosti ob <100 letnici svetogorskega Marijinega svoliišča. Kako se bomo spominjali 400 letnice Sv. gore? Pripravljalni odbor za svotogorske slovesnosti jo določil: 1. dno 15. aprila bodo blagoslovili nove portale, slikana okna in veličastne orgle sveto-gorske bazilike; 2. prvo nedeljo v maju bo veliko romanje vernikov iz Gorice na Sv. goro; 3. v nedeljo, 11. junija bosta grgarska in solkanska župnija slovesno prenesli milostno podobo Matere božjo v Gorico v stolnico, kjer bo ostala ves teden in bodo ob njej razne pobožnosti. V soboto, dne 17. junija popoldne jo bodo v slovesni procesiji prenesli zopet na Sv. goro, kjer bo imel drugi dan v spomin na 400 letnico prikazanja Matere božja neki kardinal slovesen pontifikal in pridigo. Duhovniško vesti. Fr. Černigoj, župnik v Kam-njah na Vipavskem, je na lastno prošnjo imenovan za župnika v Kozani v Brdih. — Anton Pilat, kaplan v Solkanu, je nameščen za žup. upravitelja v Otaležu. — Dekanija Ločnik pri Gorici je ukinjena. Župnija Ločnik in pod ta dekanat spadajoči župniji Podgora in Moša sta priključeni dekanatu goriškega mesta. Župniji Cerovo In Števerjan, ki sla bili sedaj tudi pri Ločniku, prideta pod deka-nijo Biljana v Brdih. Župnija Sv. Lovrenc pri Moši pa pod Krmiti. Župnija Ločnik je dvignjena v nad-župniijo. Dosedanji dekan msgr. Peter Mosetig jo postal nadžupnik in častni dekan. — Duhovnija Podsabotin in Št. Maver sta utelešeni v goriško cerkveno občino; nekaj časa sta bili prideljeni biljanskemu dekanatu. — Ivan Bregant, upokojeni duhovnik v Ločniku, je imenovan za upravitelja Fojane v Brdih. Nov župan. Za župana (podesta) na Dobrovem v Brdih je bil imenovan fašist Ulrik Rnesian. Županstvo bobrovo obsega celotna zapadna Brda. Velika tatvina v Trstu. V noči od četrtka na petek se je tržaškim tatovom specialistom posrečil izredno mojstrsko izveden vlom, ki jim je prinesel bogat plen. Udrli so v delavnico zlatarja Hektorja Breganta v Via degli Artiisti št. 9 in odnesli tri palice čistega, 24 karatnega zlata v vrednosti sto tisoč lir. Trbovlje Smrt dobre krščansko matere. Pri Sv. Marku je umrla Štravsova mama, v starosti 52 let, zaradi raka na želodcu. Zapustila je užaloščenega moža in 9 otrok. Bila je zgledna krščanska žena in gospodinja. Kako veliko spoštovanje jo uživala, je pričala velika ud^ežba pri pogrebu. — Umrla je tudi Rancinger Neža, v starosti 77 let. Pred enim tednom je padla in si zlomila nogo. Povrh je dobila pljučnico, ki je dobro in vedno delavno ženo vzela. Bog jima bodi za vse dobro plačnik, hudo prizadetim družinam pa naše globoko sožalje I Zastrupljevanje lisic in drugih roparic bodo izvedli lovci v času od 10. februarja do 15. marca in zato polagali strup po plazovju pod Retjem in na obronkih Bukove gore v občini Trbovlje. Prebivalstvo se opozarja, da je nevarno, najdeno poginulo divjačino uživati ali drugače uporabljati. Najbolje je, da o najdbi obvesti lovske upravičence. Podporo za osuševavnje mokrih travnikov in ureditev plazov, ki ogrožajo gospodarska poslopja, daje banska uprava. Za tekoče leto je zadnji čas vložiti prošnje preko občine do 14. t. m. Učiteljski godalni kvartet iz Ljubljane priredi v Trbovljah 11. t. m. svoj koncert. N=> No?< vpraša Rutar, »Mojcej pravi — Mojcej pravi,« začne Alenka in krčevito sklene roke, »da imajo pogani druga nebesa kakor kristjaijj — je res to?« Rutar 6e malce začudi. »Ne vemo dosti, kako je tam onstran,« odvrne obotavljajo se. »Dobri pogani bodo pač imeli nekakšno takšno blaženost kakor nekrščemi otročički.« Alenka počasi prikima in razglablja. »Saj — saj, ti so zunaj na dvorišču — kristjani pa noter v zlati sobani.« »To je samo prispodoba Kdor ima milost krsta, sme Boga gledati. — Ti bom razložil pri priliki- Bi ee hotela dati krstiti?« vpraša duhovni in vedra radost mu vzplamti v srcu. Uboga duša t Ne zastran bogov, marveč zastran velikega slovanskega kraljestva so ti prikrivali pravo luč. Alenka namrši obrvi in pogleda v tla. »Ne razumem dosti tega. Rada bi le bila — kašnje — tudi tam — kjer je moj gospod.« Duhovnik je presenečen. »Ce bi samo zastran tega rada krst, bi ti ga niti no smel podeliti Morala bi potem tudi začeti krščansko živeti; tako bi ne smelo iti naprej.« Alenka zardi in počasi prikima. »Dobro vem, vaš gospod Kristus je jako strog,« reče, in glas. ki ji je kljub vsej mehkobi, kakor da v dalji zvoni k hudi uri, zazvenel hipoma tanko in nežno in majhno kakor glas otroka. »Pa — če — odidem cd tod, potem —?« Kapelanus ji pogleda skoraj prestrašeno v strme, sive oči. »Take misli li hodijo po glavi?« vpraša in se prav za prav niti ne more prav veseliti tega. »Da. take,« reče ubog. mali otroški glas. »ampak jaz bi tako rada — kadar bom mrtva —.« In zdaj so ji ta trenutek razlijejo napete poteze obraza v neutolažljiv jok. »Saj bi rajši umrla t« reče hlastno. Za časek ne ve Rutar, kaj naj rp?e na to. Potem ko meni, d« je rade! pravo, vpraša: >Je trd do tebe gospod?« Alenka odkima z glavo in sen nasmehne med solze. »0 ne, je zmeraj dober. Ampak —.« Stopi korak bliže in &e bori sama s seboj, da bi ee umirila. Nato reče tiho in globoko: »Saj ste sami rekli, takrat,, naj grem, da ga ne bi mogla popolnoma osrečiti.« V sivorjavih, risjih očeh zatli kaplanu iskra. »To nameravaš, Alenka?« V bledem obličju ji ne trene nobena poteza. »Le ne vemše kdaj,« reče razglabljaje. »Brž,« vzklikne Rutar. »Kadar prinaša človek žrtev, naj se ne pomišlja dolgo!« Alenka prikima in pobledi kakor smrt. Nato reče hipoma: »Mrzlo postaja — pojdite v svojo sobo!« »Ne grem,« reče Rutar, »vam moram vendar še marsikaj povedati.« »Pridem drugič k vam,« reče Alenka in se lahno prikloni. S trudnimi, malimi koraki odide od njega. Pod robom modre obleke ji šumi listje. Dnevi potekajo, pa Alenke ni k Rularju. Se ne pokaže dosti. Skoraj cele dneve presedi v sobi. Gospod je komaj šo kdaj doma. Začeli so so veliki lovi. Ko odpro Alenka okno, sliši čestokrat lajati pse ali v dalji trobili rog. In kadar ostane Lenart zunaj čez noč, se Alenka ne more ubraniti težkega strahu, kljub temu, da je srčnejša, kakor so ponavadi ženske. Misli na divje medvede in merjasce in na volkove, misli na nalepotičene in naličene gospe, ki se mu bodo sladkale in ki so vse dosti lepšo in uglaje-nejše kakor ona s svojim rjavkastim obrazom in zagonetno slovensko naravo. Tudi se često sprašuje, kaj neki razglablja, kadar stoji na preži —. Vse to Alenko malce plaši, loda najhujše je: uro minevajo brez njega in Alenka vp., da se kmalu stečejo. In ona bi rada, da bi bil on pri njej in bi mu mogla podariti tesnobo svojega srca v tegobni iskrenosti — in bi nemara le še mogla odkriti, da skrivnostnih globin, ki ga ločijo od nje, sploh ni. Toda on je tako poredkoma doma. In kadar pride, jo truden kakor lovski pes, ali pa pripelje cel trop lovskih tovarišev s sabo, ki se smejo m kričo in pripovedujejo najbolj grozanske zgodbe. Alenka ne sedi rada z njimi pri mizi, pa vendar sedi. Gostje ee močno zabavajo, kadar se tako otroško smeje in smešno po slovensko nemško govori. Pogledi ji romajo pri tem vedno k Lenartu, ki jib najbolj razdira in in uganja največ burk. Vmes pa opaža kaj dobro, da mu čez obraz, od vina razgret, hipoma dahne tuja poteza; kadar ga pivski in lovski tovariši slavijo, kako je srečen in srčen, se pač ponosno smeje, toda Alenki se zdi, kakor da ee za to prav za prav nič ne zmeni. Včasih povzame Alenka srčnost in ga vpraša nežno in preprosto: »Kaj ti je bilo dane«? Bil ai nekajkrat tako resnoben t« »Meni? — Ničt Kaj naj bi mi bilo?« vpraša tedaj Lenart nastrpno nazaj in se je oprosti. Tako si tudi Alenka ne upa, govoriti mu o svoji boli in se v svojem vrtanju oddaljuje od njega Čedalje bolj Jo tako žalostno, če je človek sam. kadar obletuje listjo in stoji drevje slednji dan ubor-nejšo ob poti. Je tako žalostno, če mora človek oditi, kadar zbirajo veverice orehe in legajo mali hrošči opat v toplo, temno zemljo. In najžalostneje je, če Človek ne ve, kam naj gre. Širni svet je lep in pisan, kadar se človek na-pravlja na pot iz varnega gnezda. Je pa mrzel in tuj in sovražen, kadar mora človek na pot, in davi ne veš, ali se bodo drevi kje na svetu odprla gostoljubna vrata. Svet je posejan z ostrimi besedami in trdimi udarci, z rezkim posmehom in spolzkimi dobrotami Ni dobro potovati revnim ljudem, ki nimajo močnih čevljev. PROMETNA DANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Eskompt merilc Ugodni trgovski krediti Telefon 21-49 Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 5% Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. Konči Ahačič: 56 Jaka Spaka in čudodelna dlaka flb Marjetičini levici pa sedi kralj Črt v svojem zlatem oklepu. Vsa srečna je lepa kraljica in vsa družba je iz srca vesela. Tedaj pa dvigne Marjetica svojo čašo in spregovori: »Napivam na zdravje našega rešitelja, dobrega in pametnega dečka, Jaka!« Vsi so se ozrli, kjo je mali junaček, na katerega so v vsem tem presenečenju čisto pozab'U-A Jaka ni bilo nikjer. Kje je Jaka? Bosonog, kakor je prišel, in brez klobučka, stopa Jaka po cvetočih livadah v senčnat gozd. V rokah drži svojo piščalko in piska in piska, da ves gozd z njim vriska in vse živali, kar jih je v njem. Hodi Jaka in hodi in končno dospe h gozdnemu duhu Gozdanu. Razpis Uprava Zrakoplovno-tehničnega zavoda v Kra-ljevu sprejme večje število orodničarjev, struparjev, rezkarjev in enega galvanizerja. Prošnje, kolkovane z 10 din, je poslati po pošti ali oddati osebno. Dnevnica se be ugotovila po preteku 15 dnevnega poskusnega dela in po dosedanjem delu ter po sposobnostih. Pisarna tehničnega oddelka Zrakoplovno-tehnič-nega zavoda v Kraljcvu, T. št. 718, 30. jan. 1939. fl^B Zatonilo je sonce najine sreče. Prenehalo je biti drobno srčece zlate, nad vse ljubljene hčerkice-edinke Marjetice ko je učakala komaj dve pomladi. Pogreb bo danes, 8. februarja ob 4 popoldne izpred mrliške veže na Stari poti št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Tacen, dne 6. februarja 1939. Neutolažljiva Perkavac Celestin in Albina. + Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Ana Schattler zasebnica Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 9. febr. ob 4 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. februarja 1939. Žalujoči: Ivan, soprog; Ivan, Ana, Olga, Mirko, otroci in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po i din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prošnja Imam sina, starega 171ct, absolventa 4. razr. gimnazije 7, maturo. Sam ln sin želiva, da se popolnoma priuči nemščine ln tem namenom vljudno prosim vse. ki Imajo v Nemčiji (KoroSka) znance, prijatelje, sorodnike ali zveze, da mu iz dobrohotnosti pripomorejo do uresničenja to željo in potrebe. — Fant bi opravljal vsako delo, je priden in pošten. Stroške povrnem. Blagohotne ponudbe oziroma priporoči-proslm v upravo »SI.« pod »Hvaležnost«. (t) mm Pošteno dekle stara 18 let, s prav dobrim spričevalom kuhinj-sko-gospodlnjske šole — želi vstopiti v službo v Ljubljani s 1. februarjem ali 1. marcem t. 1., s 300 din mesečne plače. Naslov so Izve v Draškovl-čevl ulici 8, Karlovac. Semenski krompir original »Oneida« gorenjska čista vrsta - siguren uspeh dobavlja Gorenjska kmetijska zadruga, Kranj Akademik uspešno instruira vse predmete. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zlasti jezike« št. 1894. (u) Iščem gospoda srbsko konverzaetjo Prednost Srb s fakulteto. Ponudbe z navedbo honorarja v upravo »Slov.« pod »Srbska konverza.cl-ja« št. 1895. (u) »lil'Ll J 2 čevljarska pomočnika sprejmem 7.a stalno samo za boljša dela. Novo mesto, Kralja Petra trg 17 Prirezovalca dobro Izvežbanega, sprej mem takoj. Anton Ješe, čevljarstvo, Tržič. (b) Več nedeljskih natakaric sprejme gostilna na Rožniku. Poročene bivše na takartce imajo prednost. nstruktorja za grščino iščem k vlšlešolcu. Nudim oskrbo. Drugo po dogovoru. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Klasik« št. 1875 se Vam koža ne bo svetlikala'niti na vetru in dežju in tudi nc pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnib rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vaši privlačnost. Nabavite si puder Tokalon — kateri se proizvaja v desetih prekrasnih niansah: Din 12.—, 20,— in 30.—. Samo 360 din stane naša nova otomana Izkoristite priliko E. Zakrajšek Ljubljana, Miklošičeva c. 34 Stanovanja ODDAJO: Stanovanje za dve osebi oddam s 1. marcem. Rožna dolina Cesta XIII. št. 5. (č) Pesmarica za mladino Janka Grudnlka je Izšla; Na 69 straneh je 62 pesmic. Dobi se pri g. Josipu Ahtiku v Mariboru^ Zrkovška cesta 22. Stavbna parcela 5000 m". na najlepšem prostoru v Medvodah — naprodaj v celoti ali delno. Vprašati: Svetje 6. V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. M I k 1 a u Otmar. Brežice. (p) Dražba parcele št. 24-2 v Mesarski ul. 7, bo na sodišču, soba 16, dne 9. februarja ob pol 11 dop. - Poizvedbe pri odvetniku dr. Vrtačniku, Trdinova ulica 7. (p) Stavbna parcela v Izmeri 5000 m!, ob dri. In banovlnskl cesti, v bližini kolodvora Vižmarjo pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Viž-marje 69. (p) Dvonadstropno zgradbo v Osjeku, Strossmajerje va ulica, proda Osrednji urad za zavarovanje de1 lavcev. - Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe pod značko »Kupljeno« Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ul št. 3 najkasneje do 18. februarja 1939. (p) ji »JTTffffiffi Medarna Prva Specialna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6. nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka lh od najlzkušenejšlh čebe larjev. po najnižji ceni Na debelo ln na drobno, Sveže najfinejše . norveško ribje olie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam Sveža jajca zajamčena, zaboj 720 komadov 470 din, franko voznlna — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. I a. suha bukova drva ca 200 kub. metrov po 80