4000 iztiskov. Št. 22. ¥ Gradcu, 16. novembra 1910. oltarno '3A2 59. Letnik. A A*'-'' Gospodarski Glasnik za Štajersko. List a;a gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 3 krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Delovanje kmetijskega sveta v letu 1910. — Ali naj klestimo drevje za steljo. — Jesenska kop v vinogradih — Kakoršen je kmetovavec, tak je travnik. _ la razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Gospodinjski tečaj na kmetijski Soli v Št. Jurju ob juž. žel. — Zborovanje podružnic. — Iz podružnic. _ Uradno. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Štajerski kopji na Dunaju. — Opozarjamo. — Oznanila. U rt „ ’a> S rt CS3 cu > NJ o G • d) e o rt U> 3 rt rt >N rt "3 S Ct3 c: cd > o rt 3> NI $ v* Delovanje kmetijskega sveta v letu 1910. Pred nedavnim je priobčil kmetijski svet poročilo o obravnavah na 14. občnem zboru v letu 1910. Iz tega poročila si lahko posnamemo sliko o delovanju te družbe, ki je c. k. poljedelskemu ministrstvu pridružena kot svetovavka. Posvetovanja kmetijskega sveta so se vršila 13. junija pod predsedstvom vodje imenovanega ministrstva. Posvetoval pa se je kmetijski sveto naslednjih stvareh: 1. predlogi glede uvedbe trgovskega pouka na kmetijskih in logarskih šolah; 2. predlogi glede reforme vodnega prava; 3. predlogi glede socijalnega zavarovanja v kmetijstvu; 4. predlogi glede ureditve delavske pogodbe za popotne kmetijske delavce; 5. mnenje, ali se naj oskrba vode za pitje, domačo, obrtno in ognjegasno rabo sprejme med ona podjetja, ki so na podlagi melioracijske postave vredna podpore. Dne 14. junija so se vršila posvetovanja kmetijskega oddelka o naslednjih prašanjih: 1. poročilo glede organiziranega vnovčevanja živine; 2. predlogi glede kmetijskih dobav za vojaštvo; 3. predlogi glede olajšane konverzije; 4. predlogi glede podpiranja in razširitve gojenja semenja za setev; 5. mnenje glede postavne ureditve preživitne pogodbe in 6. mnenje glede postavne ureditve ocenjevanja javnih zadolžnic, katerih povra-čitev je zajamčena za nominelno vrednost, v bilancah javnih ali k javnemu polaganju računov prisiljenih podjetij. V naslednjem bomo prav kar naštete točke dnevnega reda obravnavali v isti vrsti: I. Posvetovanja kmetijskega sveta. Pri točki 1. se je izreklo, da je uvedba trgovskega pouka na kmetijskih in logarskih šolah potrebna, da se učenci ne naučijo samo, kako bi svoje pridelke zvišali in zboljšali, ampak tudi kako bi jih kar najboljše porabili, oziroma spravili v denar. Zaradi tega se priporoča, naj se na kmetijskih in logarskih Msokih in sredniih šolah uvede kmetijsko trgovstvo kot poseben predmet. V nižjih kmetijskih in logarskih učilnicah se naj ta predmet primerno spoji z učnim redom. Enako se naj poskrbi na posebnih logarskih šolah in posebnih kmetijskih šolah. Pri nižjih kmetijskih šolah bi prišel dobro, posebno za kmetske posestnike večjih gozdov, pouk o izrabi in vnovčevanju lesa. Nadalje se priporoča, naj se gospodarstva, spojena s takimi šolami, praktično urede na ta način, tako da se lahko učenci tudi praktično že na šoli nauče računati Končno se prosi c. k. poljedelsko ministrstvo, naj prirejanje knjigovodskih tečajev po možnosti pospešuje in podpira. Točka 2. Velikanski tehniški in gospodarski preobrat, ki smo ga ravno pri gospodarstvu z vodo doživeli v zadnjih letih, je povzročil, da je dosedanja vodna postava (državna postava z dne 30. maja 1869), dasi v svojem bistvu ni pogre-šena, zastarela in pomanjkljiva, torej z eno besedo, potrebna obnovitve in poprave. Potreba kolikor mogoče enakomerne, konstantne, pri tem pa cene motorične sile sili ravno tako v ospredje, kakor potreba umnega zamakanja in osuševanja kmetijskih zemljišč. C. k. poljedelsko ministrstvo je torej prevzelo nalogo na podlagi današnjega položaja vodnega prava sestaviti osnutek novele k dež elnim vodnim postavam, ki se v bistvu naslanja na besedilo češke deželne vodne postave, ki pa stremi za korenito reformo tega gospodarsko tako važnega prašanja. Kmetijski svet je z nekaterimi spremembami sprejel osnutek poročevavca. Dodatno k temu je predlagal gospod vitez pl. C z ec z, naj se razsojanje vodnopravnih spornih prašanj vrši hitreje ko je to pri drugih spornih stvareh navada. K točki 3., tej tako važni točki o soci-jalnem zavarovanju v kmetijstvu, je podal cesarski svetnik dr. Yiškovsky 31. maja t. 1. v ožjem odseku izborno in temeljito poročilo, v katerem je stališče kmetijstva do socijalnega zavarovanja z vseh strani temeljito obdelano in obravnano. Napake in pomanjkljivosti dosedanjega socijalnega zavarovanje za slučaj nesreče ali bolezni (postava iz let 1887 in 1888, so se kazale posebno v kmetijstvu, ker postava ne vpošteva kmetijskih delavcev in se pri zavarovanju za slučaj nesreče kmetijsko delavstvo le v neznatni meri ozira tudi na kmetijske delavce. Korberjev osnutek „delavskega zavarovanja" iz leta 1904 je interese kmetijskih delavcev popolnoma prezrl. Ker se je vsled tega pojavilo nasprotovanje v raznih družbah in zastopih, je vlada dala osnutek na novo predelati in razširiti, posebno z ozirom na socijalno zavarovanje v kmetijstvu samem in na zavarovanje samostojnih malih podjetnikov. Poročilo ima kratek izvleček iz tega osnutka. Iz tega izvlečka posnamemo, da mora delavec, ki zasluži na teden 4 K 80 v, na teden plačati 12 v in da ima po 20 letih pravico do rente 144 K, po 30 letih 156 K in po 40 letih 168 K. Če zasluži na teden 36 K, mora plačati na teden 72 h in ima potem v gore omenjeni dobi pravico do rente 414, 486 in 558 K. Ta zadnji slučaj pa bo pri kmetijskih delavcih pač zelo redek, tako da že skoro ne pride v vpoštev. A že dejstvo samo, da je pri računanju temelj tedenska in ne mesečna plača, kaže dovolj jasno, da je ta osnutek narejen bolj z ozirom na interese industrijskega in obrtnega ko kmetijskega delavstva. VySkovskega izborno poročilo je bilo predmet podrobnih debat; končno ga je kmetijski svet z malimi spremembami sprejel. Točka 4. Pred nekolikimi leti je bila na Ogrskem sklenjena postava o kmetijski delavski pogodbi in še pred nedavnim je bil osnutek enake postave predložen gališkemu deželnemu zboru. Ker so se tudi na Danskem in v večih nemških državah predložili enaki osnutki, je čas, da tudi v Avstriji rešitev tega prašanja nekoliko pospešimo. C. k. poljedelsko ministrstvo je pri tem vodilo prepričanje, da se vedno večji beg z dežele v mesto lahko uspešno omeji samo z vzornim osnutkom kmetijske delavske pogodbe. Ministrstvo je stvar poverilo kmetijskemu svetu, ki je stvar predložil sicer že pred dvema letoma in ki se je že takrat pečal z namero, dobro prerešetati celotno kmetijsko delavsko pogodbo in jo po potrebi tudi s postavo urediti. Poročilo, ki ga je podal takrat dvorni svetnik Mischler, pa ni popolno, ker obravnava samo ureditev delavske pogodbe sezonskih potovalnih delavcev. Sicer pa je nadaljevanje že v prejšnjem letu začetega poročila in se peča samo s posebno konkretno potrebo. Mischler povdarja, da je treba pred vsem odstraniti neopravičene olajšave za izseljevanje in uvesti posebne certifikate za to vrsto delavcev, govori o pogodbi, o ravnanju pri prelomu kontrakta in pri „pregovarjanju" delavcev, podlago varstva delavcev in oskrbe v slučaju bolezni in govori podrobneje o kazenskih določbah, kompetenci oblasti, vsebini pogodbe i. t. d. Poročilo končuje trinajst predlogov, ki so se z nekaterimi spremembami v točki 8 vsi sprejeli. Nadalje se je sklenilo postaviti na dnevni red prihodnjega občnega zbora kmetijskega sveta prašanje o delavski pogodbi za domače delo. Točka 5. Faschingbauer predlaga, naj se vlada naprosi, naj pritegne oskrbovanje vode za pitje, domačo, obrtno in ognjegasno rabo med ona podjetja, ki se naj po postavi z dne 30. junija 1884 pospešujejo in podpirajo in naj poskrbi, da se bosta ta postava in vodno pravo primerno spremenila. Formalno se naj ta predlog odstopi že konstituiranemu pod-odseku za reformo deželnih vodnih postav. Ta nasvet je bil sprejet. II. Obravnave kmetijskega oddelka. Točka 1. (Poročilo glede organizacije vnovčevanja živine; poroča sekcijski načelnik dr. Ertl). Od vlade v predzadnjem letu povzročena akcija za pospeševanje živinoreje in vnovčevanja živine se je končala s tem, da je bil večkrat predelani vladin OBnutek nazadnje sprejet in sankcijoniran kot državna postava (postava z dne 30. decembra 1909, drž. zak. štv. 222, o pospeševanju živinoreje in vnovčevanju živine.) Po tej postavi bo za devet let 1910 do 1918 vsako leto šest milijonov kron iz državnih sredstev na razpolago; od tega zneska je en milijon določen za pospeševanje vnovčevanja živine (pred vsem vnovčevanja klavne živine v zvezi z apro-vizacijo mest z mesom, nadalje izvoza živine in ureditvi sejmov za klavno, plemensko in vprežno živino i. t. d.), ostalih pet milijonov pa se naj porabi za pospeševanje živinoreje i. t. d. Teh pet milijonov se bo med posamezne kronovine razdelilo po ključu, ki se bo posnel po razmernem številu goveda v posameznih kronovinah pri zadnjem štetju*. Pri dajanju posojil in podpor se bodo v prvi vrsti upoštevale vnovčevalnice za živino in zadruge za rejo in vnovčevanje živine. Končno se bo osnovala osrednja vnov-čevalnica za živino, za katero je določenih letnih 50.000 K. To vnovčevalnico je osnovalo ministrstvo z odredbo z dne 20. marca 1910 (drž. zak. štv.66). Dočim so postavo vsi precej soglasno in veselo pozdravili, so bili nazori glede omenjene ministrske odredbe precej različni (posebno pri zastopnikih Češke). Sekcijski načelnik Ertl je vso akcijo jasno razložil. Postava ima namen živinorejo zvečati in zboljšati in sploh narediti živino boljšo. Narodnogospodarsko se bo Bkušal doseči večji razloček med živinsko ceno in stroški za živinorejo, saj je ravno ta razloček največji dobiček živinorejca. Da pa se ta razloček zmanjša, bo morajo pred vsem znižati stroški s tem, da se bo reja živine olajšala, pridelovanje krme povečalo, zboljšale paše po planem in planinah. Pazi pa se naj pri tem na to, da se bo krma umno izrabila, da se bo živina umno pitala in vestno varovala. Novo osnovana centrala za vnovčevanje živine nima nikakih centralističnih " *) Glej „Gospodarski Glasnik', letoSnje leto, stran 166, razglas c. k. ministrstva za poljedelstvo. teženj. Če bi hoteli vso akcijo na Dunaju voditi in ravnati, bi ne poznali obsega in namena tega podjetja, ker je treba tukaj poznati in podpirati celo vrsto akcij, ki pa so v vsaki kronovini drugačne in celo v mejah one kronovine večkrat zelo različne. Točka 2.: (Predlogi komiteja glede kmetijskih dobav za vojaštvo, poroča dr. vitez pl. Storck). Tiskano, temeljito poročilo poročevavca zahteva, naj dela c. k. vlada pri dotičnih centralah na to, da se bodo dali primerni predpisi, s pomočjo katerih bode avstrijsko vojaštvo lahko vse svoje potrebščine dobilo od avstrijskih producentov in v prvi vrsti baš od producentov. Poročilo ima 27 temeljnih določb, katerim bi bilo treba ugoditi, da bi se ta želja lahko izpolnila. Izvajanja poročevavca je dopolnil odposlanec kmetijskega ministrstva s tem, da je obširno govoril o novih določbah za zagotovitveno dobo 1910—1911, ki skušajo ta namen doseči. Po podrobni debati o tej stvari so se predlogi poročevavca en bloc sprejeli in se je zastopnikom poljedelskega ministrstva izrekla zahvala. Točka 3.: Predlogi odseka glede prašanja olajšane konverzije. Po-ročevavec vladni svetnik vitez pl. Hat-tingberg poroča, daje od kmetijskega sveta že leta 1903 sestavljeni načrt razdolžitve še do danes ostal neopažen. Postava o konverziji, ustvarjena leta 1907, ne ustreza načrtu kmetijskega sveta in vse delovanje razdolžitve se omejuje na delovanje nekaterih deželnih hipotečnih zavodov. Sedaj pa je izšel z 19. marcem 1910 datiran odlok finančnega ministrstva, ki pravi: „Nova postava zahteva za ugodnosti pri pristojbinah pri obrestni meri razloček najmanj % °/t. Tega razločka pa ni, če imajo konvertiraj oči zavodi v svojih zadolžnicah določbe o prenosu davka, ki so trajna obremenitev dolžnika, ker se morajo prišteti k obrestim." Poročevavec torej predloži, naj poljedelsko ministrstvo 1. ukrene vse potrebno, da se bo dosegla enotna organizacija kredita, 2. dela na to, da se bo postava o konverziji spremenila primerno predlogom kmetijskega sveta. Na izvajanja znanega agrarnega politika je odgovoril zastopnik poljedelskega ministrstva dvorni svetnik pl. Schullern-Schrattenhofen, da je omenjena odredba finančnega ministrstva že razveljavljena in da poljedelsko ministrstvo v polni meri priznava od poročevavca zastopano načelo neodpoved-ljive prisilne anuitetne hipoteke. Točka 4.: Predlogi glede po- speševanja in razširitve gojenja semena za setev; poročevavec Wie-n in g er. Poročevavec povdarja, da je treba pridelovanje žit mnogo bolj pospeševati in ga povzdigniti glede kakovosti in množine. Sejanje žlahtnih domačih vrst se naj po možnosti pospešuje, a tako, da bodo tega deležni tudi mali kmeto-vavci. Poročevavec predlaga primerno organizacijo (odbor za rejo semenja, preiskovalno in priznavalno komisijo, varstvo semenorejcev in semenorejskih zadrug, varstvo setvin in znamk). Predlogi poročevavca so bili z dodatnimi predlogi nekaterih Članov kmetijskega Bveta brez debate sprejeti. Točka 5.: Mnenje o postavni ureditvi prevžitka, poroča profesor dr. Hord če k. Poročevavec opozarja na važno socijalno vlogo preživitka, ki je neke vrste oskrba naših kmetovavcev v starosti. Danes prašanje še ni rešeno, ali bo nameravano zavarovanje kmetovavcec za starost svojemu namenu ustrezalo. Razun tega pa povzroči preživitek, da ostane posestvo nerazdeljeno in ne prezadolženo ohranjeno družini. Pomanjkljivosti preživitka izhajajo iz tega, ker ni postavno urejen. Prej so zanj veljala stara partikularistična načela, ki pa so med tem že izgubila svojo veljavo. Vsled tega je nujna potreba, da se v novem splošnem civilnem zakoniku preživitek postavno uredi. Poročevavec predlaga, naj se stvar odda odseku za socijalno zavarovanje. Točka 6.: Poročevavec Faschingbauer predlaga, naj se njegcvo poročilo o ureditvi ocenjevanja javnih zadolžnic odda odseku za razdolžitev zemljišč. Na koncu seje je predložil vitez pl. Czecz, naj se izvoli poseben odbor, ki naj študira prašanje, kako bi se lahko umetnim gnojilom trajno znižala cena. Zveze tovarnarjev delajo po svoji volji cene umetnih gnojil in tako prihaja, da se dobe umetna gnojila v sosednjih deželah mnogo ceneje ko pri nas. S tem se naše domače kmetijstvo oškoduje, kar pa treba na vsak način zabraniti. Predlog je bil sprejet. Dr. W. Ali naj klestimo drevje za steljo. Ni vedno samo brezobzirno, iz nespameti ali dobičkarije izvirajoče sekanje gozdov, ki spravlja gozd v nevarnost; to lahko povzroči tudi črezmerna izraba njegovih postranskih produktov. K tem postranskim produktom ali pridelkom računamo tudi vejevje za steljo, dokler se jemlje z živega drevesa. Tako kleščenje dreves je zelo važno, ker lahko po svojem obsegu ali po načinu, kakor se vrši, povzroči velike zmotnjave v naravnem življenju rastline, ki se lahko tako namnožijo, da počne drevo hirati in da nazadnje odmre. Na vsak način pa Be dela drevju velika škoda s tem, ker izgubi drevo veliki del svojega letnega prirastka na deblu. Kleščenje namreč oškoduje organe, ki jih mora drevo vedno imeti neko določeno množino, da se lahko redno in naravno živi. Brezobzirno in brezumno kleščenje gozda ne škoduje s prikrajšanim prirastkom (letnim) na deblu, ki je odločujoč za gospodarsko vrednost gozda, samo rentabiliteti gozda, ampak škoduje tudi zemlji, ki ne dobi vsled tega dovolj gradiva za svojo steljo in svoj gnoj. Za porabo ima stelja iz vejevja komaj toliko vrednosti, da je plačan j delo, ki ga imamo ž njo; nikakor pa nam ne more povrniti primanjkljaja pri prirastku. Zato pri tej obliki „gospodarjenja" z gozdom nikakor ne moremo govoriti o kakem gospodarskem dobičku. Kjer pa ni dovolj druge Btelje, tako da se mora za steljo drevje klestiti, tam je taka stelja samo zelo drag nadomestek. Da pa bo škoda, če smo že prisiljeni klestiti vejevje za steljo, v gozdu kolikor mogoče majhna, se naj kleščenje v in- teresu skupnosti, za katero je vsak gozd velikega pomena, kolikor mogoče omeji in vrši le v malem obsegu. Na vsak način je boljše, da veje gladko pri deblu odvzamemo, ko pa če pustimo perunclje. Tudi jib je boljše odžagati ko pa odsekati, dasi gre žaganje bolj počasi. Na vsak način pa ne smeno na drevo laziti z derezami (krampiželji), ker deblo ranijo, kakor sekira tudi in se te rane začnejo smoliti ali pa gniti. Za kleščenje je najboljši čas takrat, ko drevo ne raste, izvzeta je samo doba najhujše zime. Če se vzame drevesu poleti, ko gre največ soka po njem, največji del njegovih vej, sok rad zastane in drevo začne hirati, dokler popolnoma ne odmrje. Kjer je po tleh dovolj mahu, tam smreka in hojka (jelka) kleščenje, če je zmerno in oprezno, še najlaže pretrpita, vsekakor laže ko macesni in bori, ki imajo redko krono. V gozdu, ki je namenjen za posekanje in ki ima že nizek mladi gozd, je pametno kleščenje za stari in mladi gozd večkrat zelo koristno in velike važnosti. Z umnim in previdnim kleščenjem ali odstranitvijo posameznih vej lahko pri drevesih, ki stoje na samem ali na robu gozda, obliko debla večkrat popravimo in ugodno vplivamo na njegov razvoj. V sklenjenih, primerno gostih in lepo enakomerno raščenih gozdih skrbi narava sama za to, da dobi deblo primerno obliko in zato tam ni treba naše pomoči. Taka pomoč je večkrat lahko celo škodljiva, če na primer gozd preveč razredčimo. Če začenjamo klestiti steljo v gozdih, ki na svojo dolgost še niso dorasli, dasi samo vsakih pet ali deset let, potem smo lahko prepričani, če ne klestimo zmerno, to je samo tistih vej, ki bi se morale posušiti, da bomo s tem gozd uničili. Samo po sebi se razume, da so taki oškodovani in bolehavi gozdje bolj izpostavljeni raznim nevarnostim ko trdni in zdravi. Dokler ni gozd stvar vsaj štirideset let, se v njem na noben način ne sme klestiti vejevje za steljo. Da prirastek kolikor mogoče ohranimo, moramo mladim drevesom pustiti vsaj gornjih pet do šest letnih poganjkov z vejami in listjem in igličjem, posebno če so v luči in se torej še lahko razvijajo; srednje stari in doraščeni gozd pa potrebuje za svoj naravni razvoj vsaj gornjih deset do dvajset letnih poganjkov. Dasi lahko kleščenje včasih, kakor smo že omenili, tudi koristi, vendar je tam, kjer je gozd popolnoma prepuščen sam sebi in ga nihče ne neguje in škeri, na vsak način škodljivo. V gozdih, ki imajo služnost, da se jemlje v njih okleščena stelja, je kleščenje navezano na §§ 12. in 13. gozdne postave. ________ X Jesenska kop v vinogradih. Izviren spis. Kakor je važno za poljedelca, da svoje izpraznjene njive pred zimo globoko preorje, tako umestno in potrebno bi bilo za vinogradnike, da bi se poprijeli jesenske kopi. Čeravno stoje koristi tega dela jasno na dlani, se vendar še sedaj redko kje izvršuje. V novembru in decembru imamo pa pogostoma lepo vreme in Škoda je za lepi čas, da ga boljše ne izkoriščamo. Tudi delavce je sedaj laže dobiti kakor na pomlad, ko se delo tako kopiči, da marsikateri ne ve, bi li prejel za to ali ono. Mnogokaj se opravi potem ali prekasno ali pa površno, kar se vedno maščuje. Koliko bi si že le prihranili dela za zgodnjo pomlad, ako bi okopali vinograde v jeseni. Razven tega vpliva jesenska kop jako ugodno na rast trte. Redilne snovi so trtam v večji množini pristopne, ker se v jeseni prekopana zemlja hitreje razkroji vsled dobre prezebe in boljšega učinkovanja drugih zračnih činiteljev. Po jesenski kopi razpada kamenje v škrilnatih in lapornatih zemljah hitreje; ilovnata, težka zemlja pa postane bolj rahla in jo je zavoljo tega laže obdelovati v prihodnjem letu. V pretečenih sušnih letih je bilo tudi opazovati, da v jeseni okopani vinogradi niso tako trpeli po suši, kakor oni, pri katerih se je to delo opustilo, ker ob času trgatve pohojena, in v jeseni neokopana zemlja ni v stanu sprejeti toliko zimske vlage kakor pa okopana. Razven tega pokončamo z globoko jesensko kopjo veliko različnih trsnih Škodljivcev, ki so si že ob tem času poiskali bodisi pod listjem ali grudami in kamenjem mirno zavetje. S podkopavanjem listja in trsnih delov v jesenih omejimo tudi razširjanje različnih bolezni, kakor so to perono-spora, plesnoba, pikec, rdeči palež i.t. d. Nadalje ugonobi mraz črez zimo mnogo plevela, ker pride njegovo korenje pri kopi na površje. Jesensko kop lahko nadaljujemo tudi po zimi, če ni zemlja premokra ali pre-mrznjena. Pri tem delu je ob enem odstraniti rosne, to je gornje koreninice. Prekopane plasti, grude, je pustiti cele, da vsled večje površine mraz laže učinkuje in zemlja več vlage obdrži. Z jesensko kopjo se lahko ob enem opravlja tudi gnojenje bodisi z hlevskim ali umetnim gnojem, izvzemŠi čilskega solitra. V takem slučaju je najbolje, da se gnoj raztrosi kakor je navada na polju in podkopa, ker tako dobč trte povsod enakomerno množino redilnih snovi. Zupanc. Kakoršen je kmetovavec, tak je travnik. Piše Alojzij Križanič, Velika Nedelja. Ko nam je narava letos pripomogla do večjega pridelka krme, misli marsikateri kmetovavec, da je vsako nadaljnjo oskrbovanje travnika nepotrebno. Izkušnje nas učijo, da temu ni tako, ako hočemo več in sploh boljše krme. Zdaj v pozni jeseni skuša vsak pameten gospodar svoje travnike urediti in zboljšati, da ali ob suhem vremenu z branoj po vlači krtinje ter zgornjo plast ničvrednih trav izruje, brežčeke izvozi v jame, ter sploh skuša narediti gladko površje. Vzgledni gospodarji pa travnike, ki se vsestransko slabo obnašajo s svojo rodovitnostjo, preorjejo, jih razvlaČijo in nasekajo, z umetnim ali hlevskim gnojem pognojijo, plevel in drugo nadležno grmovje odstranijo, ter skušajo za setev travinega semenja dotično površje ugladiti. Marsikateri gospodar res iz nevednosti pušča ali podpira škodljive trave, ker se boji brano rabiti, le da je lepa množina suhe krme, no, in potem je redilna ali ne, to je potem vse eno, da se le žival vzdrži ob nji. Ne pomisli pa, da trda krma ter olesenela deteljica daje mnogo manje mleka in masla, in da je meso žilavo. Če kosiš v letu namestu dva, trikrat svoje travnike, tekne krma v zimi živalim toliko bolj. In to je res. Hoče li kmetič od svoje molzne živine mnogo mleka, naj poklada otavo, oziroma drugo in tretjo deteljico, ker ima le taka krma res redilne snovi v sebi, ako se je pred cvetjem kosila. Tudi krave, ki so povrgle, naj to krmo dobijo. Krma naj bo kolikor mogoče suha; perje od krme ne sme na travniku odpasti, kajti ravno ono je glavna piča za živali; zato se naj kratko po košnji na tanko raztepe, pozneje, ko je že bolj suha, se pa naj v debele, goste plaste raztepe; s tem se namreč doseže, da perje ne odpade. Druga, toliko hvaljena krma je seno. Seno pa je samo ob sebi le bolj vzdržujoča, nikakor pa ne tako redilna krma, kakor se o njej sploh misli, posebno pri teh razmerah ne, ko se skoraj vsepovsod prekasno kosi. Ako se kosi ob času cveta, tedaj je mnogo več vredno. Seno se naj poklada vozni živini in sploh tisti, ki v hlevu stoji brez posebnega dobička, torej jalovke. Seno, ki se še ni vleglo, oziroma izpuhtelo, je za pokladanje nepripravno Poklada se naj torej, če le mogoče, vsaj 2 — 3 mesece staro. Da pa je krma res tudi dobra, da zaleže in tekne živalim z malimi porcijami, je naša dolžnost, si svoje travnike obnoviti. Da se pa pravilno obnovijo, se mora zemlja predvsem z večkratnim oranjem, vlako i. t. d., plevela popolnoma očistiti. To se lahko skozi dve, triletno dobo zgodi s pomočjo okopalnih rastlin. Šele takrat se vseja travino semenje v zvezi z ovsom. Tudi tukaj se greši mnogokrat ali v dobavi semenja, ali pa s sejanjem samim, ali z obdelovanjem polja, da večkrat prostori nastanejo prazni. Najzanesljivejša naročila glede semena, ki je kaljivo, pristno, očiščeno, je nasloviti na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu. Pri dobavi krme ni vse eno, ako priraste na hektarju do 50 q ali več krme, na slabem pa le kakih 15 g, je razvidno samo ob sebi. Dača in stroški spravljanja so skoro enaki, le na mestu dobre krme nam raste navadno le mlečnik in druga ničvredna trava, tako, da nakopičimo velike kupe (navelje, plaste), redilne vrednosti pa nikake nimamo. Mnogo kmetovavcev noče svojih travnikov gnojiti, in če ravno gnojijo, delajo večinoma enostransko, napačno, misleči, da travnik sam od sebe obstoji. Zavračajo vsak umeten gnoj, ker se jim enostransko gnojenje ni obneslo, ne po- mislijo pa, da se vsako živalsko in rastlinsko bitje vzdržuje od hrane. Več ko je hrane, boljše izgleda vsako življenje. Travnik pa je naj poglavitnejši faktor v živinoreji in sploh boljšega gospodarstva. Zato so tudi tam najtrdnejši kmetje, kjer je mnogo travnikov. Krava pri gobcu molze, pravi pregovor. Gospodarstvo sloni tako rekoč na dobrih travnikih, zlasti pa, če se kosi pred cvetom (ob času ko začne pasja trava cvesti). Oskrbujmo travnike vsaj toliko, ko njive, vpoštevajmo, da nam trikratna košnja daje mnogo več in boljše krme; s tem tudi dobimo več in boljšega gnoja, več in boljšega zrnja, več živine in tudi mnogo lepše ter dražje, — polni mošnjiček. Zakaj? „Kdor dober travnik ima, ta nekaj velja." Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Seja dne IS. oktobra 1910. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, I. podnačelnik Henrik vitez pl. P le s sin g, zastopnika visokega deželnega odbora Franc grof Attems in Franc Hagen-hofer, 17 članov O.O. in tajnik Holz kot zapisnikar. Ekscelenca gospod načelnik otvori sejo in naznani, da so odsotni gospodje svojo odsotnost Opravičili. Zapisnik zadnje seje O. O. se da v pogled na razpolago in kroži pri članih O. O. Predno preide na posvetovanje o stvareh, ki so na dnevnem redu, se spomni predsednik umrlega Člana O. O., gospoda Edmunda Schmida, ravnatelja kmetijskega kemičnega poskušališča v Mariboru in opozori na nekrolog, ki je izšel v druž-binem glasilu. Člani O. O. vstanejo v znak sožalja. Predsednik naznani, da se naj ta čin sožalja vpiše v protokol seje O. O. 1. Poročila živinorejskega odseka. a) Sklepanje o prošnji kmetijskega krajnega društva v Ubers-bachu in Zveze vzhodnještajerskih liscerejcevvGleichenbergu glede razdelitve izrednega kredita za živinorejo v znesku 377.000 if m e d posamezne dele dežele po številu živine. Poročevavec član O.O. Stocker priporoča, naj se ta točka postavi z dnevnega reda, ker je stvar tako že v pravem toku. Predlog je bil sprejet. I) Sklepanje o izvršitvi na 86. občnem zboru kmetijske družbe postavljenega in O.O. v izvršitev prepuščenega predlqga podružnice Anger, naj se spiše brošurica o boleznih pri domači živini in o njih lečenju in naj se to delce brezplačno razdeli med družbine člane. Poročevavec član O.O. Januschke prečita predlog podružnice in pripomni, da je izvršitev te navidez skromne želje spojena sedaj še s precejšnimi težkočami, ker so vsi gospodje živinozdravniki, ki bi pri tej stvari prišli v prvi vrsti v vpo-štev, preobloženi z raznovrstnim delom. Da pa se opravičena in nujna želja vendar lahko na nekak način izpolni, meni, da je edina možnost v tem, da se sestavi poseben odsek, ki si naj razdeli posamezna poglavja, ki pa naj najprej izidejo v družbinem glasilu, tako da bi se nazadnje iz teh člankov lahko sestavila čisto lepa in poučna knjižica. Zato predloži: „Zelja živinorejcev, izražena v predlogu podružnice v Anger, naj se izda poljudno pisana knjižica o vzrokih, postanku in lečenju bolezni pri domači živini, se naj po možnosti izpolni. Ker pa so z izvršitvijo te želje spojene velikanske ovire, O. O. ne poda v tej stvari nobene direktive, ampak izvoli poseben odsek, sestavljen iz gospodov I. podnačel-nika Henrika viteza pl. Plessinga, živino-zdravskega nadzornika Antona Raidla, živinorejskega nadzornika Martina Jelovška, glavnega tajnika Juvana in živinozdravskega poročevavca Edvarda Januschkeja, naj to prašanje^dalje študirajo in ga primerno rešijo. Če bi bila za to potrebna denarna sredstva, mora o tem prej še sklepati O. O. Predlog je bil sprejet. c) Poročilo stalnega odposlanca v mlekarskem odseku gospoda dra. Schupplija naznani v izvlečku osrednjemu odboru tajnik Holz. d) Sklepanje o prošnji I. štajerskega društva za kontrolo mleka, naj se mu podeli podpora iz izrednega kredita za pospeševanje živinoreje. Poročevavec član O.O. Zedlacher poda iz letnega poročila tega društva nekoliko podatkov in predloži predlog: Z ozirom na to, ker gre tukaj za neko družbo posestnikov izven okvira oficijelne organizacije in bi bila kontrola zaradi prevelike oddaljenosti posestev predraga, se društvu v Radvanju zaželjena podpora ne podeli. Predlog je bil sprejet. e) Zveza nemških mlekaren in mlekarjev na češkem pošilja svoje delovno poročilo za poslovno leto 1909/10. Poročevavec član O. O. Klusemann poda v kratkih besedah vsebino precej obsežne knjižice z opazko, da je knjižica vsakemu, ki se za stvar zanima, na razpolago. Se vzame na znanje. f) Sklepanje o prošnji podružnice v Št. liju v Slov. gor., naj se uvede živinozdravski pouk na de želni šoli za sadjerejo in vinorejo v Mariboru in na tečajih o pridelovanju krme in živinoreji, ki se prirejajo na tej šoli. Poročevavec Član O.O. Klammer. Ker na eni strani v resnici primanjkuje strokovno izobraženih živinozdrav-nikov, na drugi strani pa treba omejiti mazaštvo, in ker se je tak pouk na deželnih kmetijskih šolah Grottenhofu in pri Sv. Juriju ob juž. žel. izborno obnesel, se je odločil poročevavec priporočiti, naj O. O. sprejme sledeči predlog: O. O. se naj obrne na visoki deželni odbor s prošnjo, naj na deželni šoli za sadjerejo in vinorejo v Mariboru uvede živinozdravski pouk v tem obsegu in v tej meri, kakor je že uveden na kmetijskima šolama v Grottenhofu in pri Sv. Juriju ob juž. žel.; ob enem se priporoča, naj visoki deželni odbor študira prašanje, ali je mogoče pri običajnih tečajih o trav-ništvu in živinoreji, ki se vrše na omenjenem zavodu, podati udeležencem tudi pouk o prvi pomoči pri nezgodah in pri porodu živine. Predlog je bil sprejet. Načelnik da naslednja, v živinorejskem odseku podana obvestila na znanje in sicer: za načelnika XI. živinorejskega okoliša je bil imenovan Franc Petz; živinorejska zveza za rejo vzhodnih štajerskih liscev je predala prošnjo, naj se lisasta štajerska pasma prizna kot 6 domača pasma, o čemer bo O. O. še moral sklepati; nazadnje tabelarični pregled o letošnjih ogledovanjih živine, ki se bo moral priobčiti v družbinem listu. 2. Poročila in predlogi vinorej-skega odseka. a) Poročilo o uspehu na avstrijskem vinorejskem kongresu predloženega predloga, naj se šumeča vina in vina v steklenicah ne ob-dačijo. Poročevavec član O.O. Zweifler, ki je zastopal O. O. na omenjenem kongresu, naznani, da je svoj predlog na kongresu dobro utemeljil in da se je po daljši debati sprejel njegov predlog soglasno v sledeči obliki: VIII. avstrijski vinorejski kongres izjavlja glede nameravanega obdačenja vina, da bi bila nameravana dača za našo domačo vinorejo tako hudo in občutno breme, da bi se nele popolnoma onemogočil nadaljnji razvoj in napredek vino-reje, ampak da bi vinoreja na vsak način morala nazadovati. Zato protestira VIII. avstrijski vinorejski kongres proti vsaki obdačitvi vina, najsi bo že v sodih, steklenicah ali šumeče in sklene, da bo porabil vsa postavno dovoljena sredstva, s katerimi bi se ta nevarnost lahko odvrnila od naše vinoreje. Se vzame na znanje. b) Poročilo o uspehu na VIII. avstrijskem vinorejskem kongresu stavljenega predloga glede nove-lacije postave z dne 12. aprila 1907 z ozirom na varstvo izvirnostnega dokazila in kontrolo knjig. Poročevavec član O. O. Zweifler poroča, da se je v tej stvari sklenil in brez debate sprejel naslednji predlog: Avstrijska postava ima med drugimi tudi to vidno napako, da nima določb o izvirno8tnem dokazilu za vino in o varstvu kake znane vinske znamke ali imena. Ker se s tem omogoča in podpira nepoštena konkurenca, ki je na škodo našim domačim vinom, oziroma posameznim markam iz znanih in slovečih vinorodnih krajev, zato sklene VIII. avstrijski vinorejski kongres naprositi visoko c. k. vlado, naj predloži dopolnek k imenovani postavi, ki bo obsegal in omogočal varstvo izvirnostnega dokazila in marke in imel tudi določbe o kontroli kletarskih knjig in kleti po vzoru nemške vinske postave. Poročevavec je dobil v tej stvari od vladinega zastopnika zatrdilo, da je v tej stvari že dovolj varnosti poskrbljene z novo postavo glede nepoštene konkurence, ki se pripravlja in da zato ni treba posebnega dopolnka k vinski postavi. Se vzame na znanje. c) Mnenje visoki c. k. namest-niji glede cementiranja tehtnic za most. Poročevavec član O. O. Zweifler omeni, da se je o obveznem cementiranju tehtnic za mošt že večkrat posvetoval O.O. in tudi vinorejski odsek; vinorejski odsek je v svoji zadnji seji sklenil priporočiti, osrednjemu odboru naslednji predlog: Ker fakultativno cementiranje mostovih tehtnic na podlagi dosedanjih skušenj nikakor ne zadošča, da bi odpravilo vse škode pri kupovanju in prodaji mošta, in ker vinar ne more prisiliti kupca, naj rabi cementirano moštno tehtnico, sklene O. O., da obnovi svojo vlogo, ki jo je že 6. decembra 1909, štv. 1674, poslal visokemu trgovskemu ministrstvu. Po njem bi se tam, kjer se mošt prodaja in kupuje „na vago“, smele rabiti edino le cementirane moštne tehtnice; stvar bi se naj uvedla potom odredbe. Predlog je bil sprejet. d) C. k. poljedelsko ministrstvo je poslalo poročilo generalnega konzulata v Kelmorajnu glede možnosti prodaje avstrijskih vin v Nemčiji. PoroČevavec Član 0.0. Hotter je upošteval pot po suhem in po vodi, pa je prišel do prepričanja, da za veliko večino naših vin Nemčija zaradi prevelikih voznih stroškov, ne pride v vpoštev in je zato predložil, naj se največjim trgovinam z vinom pošlje prepis kolinskega generalnega konzulata, če tega še ni storila trgovska in obrtna zbornica. Se vzame na znanje. f) Glede novega ravnatelja na kmetijskem preskušališču v Mariboru se je v seji vinorejskega odseka izjavila želja, naj poskušališče upošteva vedno bolj in bolj večjo potrebo na polju rastlinske fizijologije in patologije in se torej naj uredi po vzorcu nemških kmetijskih preskušališč, kar bi se najlaže zgodilo. če bi se preskušališče pripojilo deželni šoli za vinorejo in sadjerejo, ker bi potem vodja preskušališča lahko na deželni šoli poučeval tudi botaniko in kemijo. O. O. naj, ko bodo došle kompetence za to mesto, to stvar postavi zopet na dnevni red. Predlog je bil sprejet. 3. Nato se sklepa o prošnji občine Kostrivnica za sejem; prošnji se je ugodilo. 4. C. k. namestnija o uvedbi potovalnega pouka o logarstvu, in gozdarstvu. PoroČevavec II. podnačelnik N e u p e r. Ker je poročevavec odsoten, prečita predsednik njegovo pismeno poročilo, iz katerega izhaja, da zadošča onih 39 od države sistemiziranih mest nastavljenega logarskega osobja komaj za policijsko nadzorovanje štajerskih gozdov, da torej člani tega osobja nikakor ne morejo vrhu tega uspešno še izvrševati potovalnega pouka. Daši bi se s poskusnim poukom treh potovalnih učiteljev ne dosegel namen popolnoma, vendar bi se marsikaj doseglo, vsaj mnogo več, kakor če bi se na višji logarski šoli vršili tečaji, katerih se zaradi velike oddaljenosti in s tem spojenih stroškov baš oni nebi mogli udeležiti, katerim je ta pouk v prvi vrsti namenjen in ki so ga najbolj potrebni. Zato priporoča, naj O. O. sprejme sledeči predlog: 1. Visoki vladi se nujno nasvetuje, naj namenjenega potovalnega logarskega pouka nikakor ne opusti, ampak naj ukrene vse potrebno, da se bo ščasom lahko uvedel. 2. Visoka vlada se naj naprosi, naj vsaj za one sodnijske okraje, ki imajo velike kmetske gozde, z ozirom na potrebno povzdigo domačega logarskega in gozdarskega pouka in napredka nastavi državne logarje, ker bi potem v takih okrajih ne bil potreben potovalni logarski pouk. Predlog je bil sprejet. 5. C. k. namestnija glede znižane vožnje za delavce, ki iščejo delo. Poročevavec I. podnačelnik Henrik vitez pl. Plessing naznani odlok, ki je došel od ministrstva domačih stvari in ministrstva za železnice, vsled katerega dobe oni delavci, ki jim je kaka od železniške uprave pripoznana posredovalnica za delo oskrbela službo, pri vožnji na svoje novo mesto za osebne in mešane vlake, če se peljejo nad 50 km daleč, polovične karte. Se vzame na znanje. 6. Okrajni odbor pri Sv. Lenartu v Slov. gor. prosi za ustanovitev kmetijske podružnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Poroča Član O. O. Robič. Ker proti ustanovitvi podružnice pri Sv. Lenartu po poizvedovanjih ni z nobene strani nikakega ugovora, priporoča poročevavec, naj O. O. sprejme sledeči predlog: O. O. dovoli ustanovitev kmetijske podružnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. z začetkom poslovanja 1. januarja 1911. Predlog je bil sprejet. 7. Podružnica v Št. liju v Slov. gor. glede upoštevanja kmetijskega pouka na ljudskih šolah. Poročevavec član O. O. baron Ecker-Eckhofer pripomni, da je predlog kmetijske podružnice v Št. liju vreden vsega upoštevanja in govori o možnostih, kako bi se ta stvar lahko najbolj hitro in najbolj uspešno uredila. Po podrobni debati se sprejme predlog Člana O. O. Robiča, naj se za sedaj izvoli redakcijski odsek, v katerega naj stopijo gospodje ravnatelj Gohlert, ravnatelj Zweifier, baron Ecker-Eckhofer in Robič; ta odsek se naj s tem prašanjem peča in stvar predloži deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, naj poskrbi za to, da se bodo bodoči učitelji ljudskih šol že na učiteljišču od strokovno izobraženih moči naučili vsaj najpotrebnejše o kmetijstvu. Predlog člana O.O. Robiča je bil sprejet. 8. C. k. železniško ministrstvo je poslalo zapisnik plenarne seje državnega železniškega sveta dne 27. junija 1910. Poročevavec Član 0. O. Sutter poda iz obširnega zapisnika to, kar je za Štajersko važno. Električna sila se bo za sedaj uvedla samo pri nekaterih železnicah, najprej na progi Steinach — Jelnik — Aspang; poročevavec je predložil predloge pred vsem glede vzhodnih štajerskih železnic, a podpiral tudi predloge gornještajerskih interesentov, ki so se vedno, dasi ne-kolikokrat z neznatnimi spremembami, sprejeli. Tako se je predlagalo: progi Borovnik—FUrstenfeld—Hartberg in Eried-berg — Dunaj—Aspang se naj podržavita; na progi Gradec—Aspang — Dunaj, ki je nova, se naj poskrbe boljšo zveze in hitrejše vožnje, ker se danes na nji pri najugodnejši zvezi potrebuje za 244 km 8% ure vožnje. Se je vzelo na znanje, kakor tudi to, da so proti 7 % dokladi k tarifu južne železnice iz leta 1910 protestirali zastopniki kmetijskih družb in trgovskih zbornic Štajerske, Nižje Avstrije, Koroške, Tirolske in Kranjske in zahtevali, naj se v svrho preračunanja vendar enkrat že priličijo visoki tarifi južne železnice tarifom državnih železnic. Pri slučajnostih naznani predsednik došle dopise in naznanila in sicer: deželna zveza za tujski promet prosi O. O., naj ji pristopi kot član; visoka c. k. namestnija naznanja s posebnim odlokom, da je visoko c. k. poljedelsko ministrstvo c. k. kmetijski družbi za izdajanje njenih publikacij nakazalo podpore 4000 K\ ravnotako naznanja v posebnem dopisu, da se bo pri deželni brambi za poskus uvedel kmetijski pouk. Visoki deželni odbor naznanja uvedbo tečajev za kmetske hčere, c. k. namestnija pa naznanja, da visoko c. k. poljedelsko ministrstvo vzhodnještajerskemu društvu za rejo lisaste živine ne more podeliti posebne častne nagrade. Visoko c. k. poljedelsko ministrstvo je ostanek državne subvencije v znesku 22.400 K nakazalo in Viktorju Rueschu podelilo štipendijo za nadaljnjo izobrazbo v mlekarstvu. Glede vloge podružnice Št. Ilj v Slov. gor., naj se stavbeni predpisi na deželi olajšajo, se je sklenilo, stvar s priporočilom predložiti visoki c. k. namestniji in jo naprositi, naj spremeni v tej stvari štajerske stavbene predpisi. — Na znanje se vzame razglas visoke c. k. namestnije glede omejitev pri uvozu živih svinj za klanje s sejma pri Sv. Marku na Dunaju na Štajersko. Zapisnik zadnje seje, proti kateremu ni nobenega ugovora, se odobri, predsednik določi prihodnjo sejo na torek, dne 8. novembra in zaključi sejo. Gospodinjski tečaj na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. V soboto dne 29. avgusta je končal prvi šesttedenski gospodinjski tečaj za kmečka dekleta na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. Namen tega tečaja je bil, pripravljati kmečka dekleta za njih bodoči poklic kot gospodinje. One naj bi se vsposobile za razumno sodelovanje pri razvoju kmetijstva, pri pridelovanju osobito pa pri umnem predelovanju in porabi pridelkov; spoznajo naj naloge glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tudi prav spolnjevati. Da so taki tečaji res občutno potrebni za naše razmere, kaže dejstvo, da se je priglasilo 60 prošnjic; od teh se je lahko za letos sprejelo samo 15. Te so stanovale v zavodu, kjer so dobivale tudi hrano. Poučevalo se je teoretično in praktično in sicer: Gospod ravnatelj Belič: Vrtnarstvo in poraba sadja (letos vsled bolezni gospoda ravnatelja samo praktično). Gospod agrarni inženir Jožef Zidanšek: Govedoreja, svinjereja, pe- rutninstvo ter mlekarstvo. Gospodična J.Zemljan, gospodinjska učiteljica: Naloga gospodinje v stanovanju in kuhinji, kuhanje, knjigovodstvo go spodinje, skrb za zdravje, strežba bolnikom in pranje. Pri praktičnem delu sta navajala upravnik in vrtnar. Oziralo se je povsod na kmečke razmere in je bil cel pouk strogo naslonjen na praktične potrebe, katere se pojavijo v gospodarstvu; skušalo se je dekletam ob enem vcepiti pravo spoštovanje do dela. Navzlic kratkemu času šestih tednov lahko z veseljem povdarjamo, da se je tečaj izborno obnesel in so končni uspehi pokazali, da se je namen tečaja popolnoma dosegel. Taki tečaji se bodo sedaj vsako leto prirejali na kmetijski šoli. Zborovanja podružnic. = Št. Jur Ob juž. Žel. v nedeljo dne 20. t m. se vrši kmetijsko zborovanje. Govoril bo tajnik Holz o „naši organizaciji" po rani maši v ljudski šoli v Št. Juriju. — Isti dan popoldan po večernicah se vrši kmetijsko zborovanje na Kalobju, pri katerem bo govoril potovalni učitelj Goričan. Vabi se k obilni udeležbi. Belič. Iz podružnic. = Kmetijska podružnica Št. Jur ob juž. Žel. Dne 30. oktobra t. 1. je priredila kmetijska podružnica šentjurska dve kmetijski zborovanji. J^rvo zjutraj po rani maši v Dramljah, drugo po večernicah na Teharju. — Kmetijsko zborovanje v Dramljah se je vršilo ob lepi udeležbi. Gosp. Jar-novič povdarja potrebo sloge v kmetijskih zadevah, na kar prevzame besedo strokovni učitelj Zidanšek, ki govori o jesenskem gnojenju. — Na Teharju je govoril gosp. potovalni učitelj Goričan o istem predmetu in o sadjarstvu. Uradno. Štv' VI1 Til1 Kassla«. Za polletni pouk v podkavanju, ki se začne 2. januarja 1911 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se razpisuje za vredne in potrebne konjske pod kovače 10 deželnih štipendij po 100 K s prostim stanovanjem v zavodu v kolikor to dopušča prostor; nadalje je tudi nekoliko okrajnih zastopov podarilo nekaj ustanov, tudi po 100 K. Pogoji se stavijo sledeči: Starost vsaj 18 let, zdravje in krepko telo, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanje dveletna služba pri kakem kovaču. K temu se mora še vsak prosivec zavezati s posebnim reverzom, da bo po dokončanem tečaju deloval vsaj 3 leta kot konjski podkovač na Štajerskem, oziroma v okraju, od katerega je dobil ustanovo, kot mojster ali pomagač (sotrudnik). Prošnji se mora dodati torej: 1. reverz; 2. krstni list; 3. domovnica; 4. učno spričevalo; 5. delavska knjižica; 6. zdravniško in 7. šolsko spričevalo; 8. izkaz o premoženju in 9. obnašanju. Nasloviti je prošnje na štajerski deželni odbor ter je poslati na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu. Oni podkovaČi, ki ne nameravajo prositi za štipendije in bi se vseeno hoteli udeležiti pouka v tečaju, morajo dokazati, da so vsaj 18 let stari, delovali vsaj 2 leti kot kovaški pomočniki in imajo dobro šolsko izobrazbo. Oglasiti se morajo z delavsko knjižico in učnim spričevalom v teku prvih 3 dni tečaja pri ravnateljstvu zavoda. V Gradcu 2. novembra 1910. Od štajerskega deželnega odbora. Ižž.a.zg-ladš. Vsako leto prihajajo pritožbe od posameznikov, občin in kmetijskih podružnic, da ne dobč naročenih gozdnih drevesc; vse te pritožbe imajo skoro vedno isti vzrok, da pridejo prepozno s priglasitvami. Da se torej preprečijo te tožbe in da se more dobiti pregled koliko drevesc bo potrebno za letos, morajo biti vse prošnje za gozdna drevesca do konca novembra pri gozdnem inšpektoratu štajerskem v Gradcu. Na poznejše prošnje se radi tega ne bo moglo ozirati, ker se bo v decembru po potrebi izjednačevalo število drevesc v posameznih nasadih, da se more ugoditi enakomerno vsem proš-njikom. Pripomniti se pa mora, da se naročilo naj ne spreminja, ker to povzroči pri celi razdelitvi in pri pripravljanju vedno da-lekosežne sitnosti. Predno se naroči, naj si bo vsak na jasnem, koliko drevesc želi, kake vrste in iz katerega nasada. Da se preprečijo pisarije in opomini naj plača drevesca vsak pri prejemu, bodisi osebno v nasadu ali pa pri prejemu na pošti, oziroma železnici — Ako kdo naročenih in doposlanih drevesc ne sprejme, mora erarju vso škodo, ki mu nastane iz zavrnitve, povrniti. Tržna poročila. Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 31. oktobra do 6 novembra 1910. Pripeljalo se je 59 vozov s 599 metrskimi stoti sena in 22 vozov s 187 metrskimi stoti slame, in je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od A 5.— do A 6.80, sladko od £ 5 20 do A 7.—; ržena slama od A 4.80 do K 5.80; pšenična slama od A 4.80 do A 5.60, ječmena slama od A —.— do A -.—; ovsena slama od A ~.— do A-.— ; ježna slama od K-.— do A-.—. Sejem z rogato živino dne 9. novembra 1910. Prignalo se je 518 volov, 261 bikov, 458 krav, 113 živih telet, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic. Izvoz na Nižje Avstrijsko: 4 voli, 58 bikov, - krav, — telet; na Gornje Štajersko: 200 volov, 34 bikov, 160 krav, 1 tele; Predarlberško : 30 volov, 50 bikov, 23 krav, — telet; v Nemčijo: 7 volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko: — volov, 16 bikov, 1 krava, — telet; v Švico: - volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: — volov, 1 bik, 8 krav, — telet; na Češko: 2 vola, — bikov, 29 krav, — telet; v Trst: - volov, — bikov, 12 krav, — telet; Italija: — volov, — bikov, — krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 94.— do A 104.— (izjemoma A 108.—), poltolsti od A 80.— do K 90.—, suhi od A 76.— do A 78 — ; voli za pitanje od A 80.— do A 90.— ; klavne krave, tolste od A 68.— do A 80.—, poltolste od A 54.— do K 66. — , suhe od A 44.— do K 54.— ; biki od A 76.— do A 92.—; dojne krave do 4. teleta od A 74.— do A 88.—; črez 4. tele od A 64.— do A 7 2.—; breje od A 64.— do A 78. —; mlada živina od A 7 6.— do A 90.-. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do A -.— do —; svinje od A -.— do A -.—; pitanske svinje od A do A . Sejem klavne živine dne 11. novembra 1910. Zaklana živina: 516 telet, 2927 svinj, 12 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od A 1.34 do A 1.44; teleta la (izjemna cena) od A 1.46 do A 1.52; nemške mesne svipje od A do A ; nemške pitanske svinje od A 1.36 do A 1.40; ogrske pitanske svinje la od Al.44 do Al.50; ogrske pitanske svinje Ha od A 1.36 do A 1.42; mesne svinje od A 1.32 do do 1.46, bošnjaške pitanske svinje, debele, od A 1.36 do A 1.40; bošnjaške pitanske svinje, suhe od A -.— do A -.—; ovce od A —.76 do A —.80; kozlički in jagnjeta od A -.— do A -.—. Cena gredo nazaj. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Pšenica | S Ječmen ra > O Koruza Proso 5 K V K V K V IIA h K V |a * Celje .. 50 12 10 9 9 8 8 Ormož . 50 10 — 9 — 8 — 9 — 8 — 8 — Gradec . 50 11 25 8 38 8 63 8 94 7 25 8 Ljubno . 50 12 25 9 — 8 50 9 50 8 ~ — —• Maribor 50 9 50 8 — 8 — 8 50 9 — 7 75 Ptuj.... 50 10 — 9 — 9 — 9 — 7 50 7 — Inomost 50 Celovec 50 tl 50 9 25 — — 8 75 — — — — Ljubljana Pešt . .. Solnograd 50 Ro 11 75 8 50 8 50 9 75' 8 — 9 — 50 11 8 95 9 8 50 Dunaj . Line . . . 50 50 11 — 8 23 8 31 8 48 8 14 * — Mesto Ajda Bob iž o ^ s —