KRONIKA 93 Maribor: Med pogrebom kralja Aleksandra I. Ujedinitelja na Glavnem trgu MARIBORSKA KRONIKA (OD 1. X. DO 31. XII. 1934) Zadnje četrtletje leta 1934. se je začelo v znamenju velike kmetijske razstave »Maribor v jeseni«, ki se je po iniciativi kr. banske uprave vršila v Mariboru in to v zvezi z Mariborskim tednom. Organizacija pri reditve je bila finančno omogočena po kr. banski upravi, mestu Mariboru in kmetijskih odborih za sreza Maribor levi in desni breg. Organizirali so jo mariborski kmetijski strokovnjaki pod tehničnim vodstvom kmetijskega referenta VI. Kureta. V času od 29. IX.—3. X. je bila v verandi in veliki dvorani pivovarne Union odprta razstava poljedelskih strojev in poljedelskega orodja, travništva, poljedel stva, sadjarstva, vinarstva, poljskega vrtnarstva, vrt narstva in cvetličarstva, gozdarstva, perutninarstva, čebelarstva in poučni oddelek. V poljedelskem in poljsko vrtnarskem oddelku je razstavilo 74 razstav- ljalcev 225 vzorcev, v sadnem 17 kmetijskih organi zacij s 96 razstavljalci 938 zabojev, v vinarskem 59 razstavljalcev 118 vzorcev vin raznih letnikov, v goz darskem 3 lesne industrije in kmetijska nabavljalna zadruga od Sv. Lovrenca na Poh., v čebelarskem če belarski podružnici Maribor in Sevnica o. Dr. ter vi narska in sadjarska šola v Mariboru, v perutninar- skem 50 razstavljalcev izključno štajersko kokoš, v poučnem oddelku pa vinarska in sadjarska šola v Mariboru, gozdarska šola v Mariboru ter mestni mu zej. V vseh oddelkih je razstavila vinarska in sadjar ska šola, v večini pa drž. moška kaznilnica v Mari boru in počitniška kolonija kraljice Marije v šmart- iiem na Pohorju. V zvezi z razstavo je bila tudi pro daja. Razstavo je obiskalo 10.274 oseb; od teh je bilo 1603 dijakov srednjih, 1812 učencev osnovnih in stro kovnih šol ter 344 vojakov. »Maribor v jeseni« je pokazal bazo, možnost in po trebo, čimpreje organizirati v Mariboru trajno vi narsko in sadjarsko razstavo v obliki mariborskega vinarskega in sadjarskega muzeja. Po poletnem počitniškem odmoru se je zopet začelo organizacijsko življenje, kakor ga nam kaže društvo »Drava« z otvoritvijo pevske šole pod vodstvom H. Druzoviča, akcija gasilcev za nabavo novega reševal nega avtomobila, Jadranska straža z akcijo za zgra ditev novega počitniškega doma v Bakru, motocikli- stična tekma po novi pohorski cesti in dalje na Po horje, otvoritev raznih tečajev ter predavanja Ljud ske univerze. V tem pa je prišla dne 9. oktobra okoli 18. ure vest o atentatu v Marseillu, ki je v globoki žalosti do 21. novembra prekinila započeti razvoj javnega in or ganizacijskega življenja. Mestni svet, ki je sprejel 9. X. vest o vladarjevi smrti sredi seje, se je sestal k žalni seji dne 11. X. ob 17. uri, kateri je prisostvo valo na Glavnem trgu meščanstvo in med katero so počivali obrati. 13. X. ob 19. uri so priredile narodne organizacije žalni obhod po mestu s Kralja Petra trga, preko Glavnega trga, Gosposke in Slovenske ulice, Aleksandrove ceste, Kolodvorske ulice, Zrinjskega trga, Maistrove in Ciril-Metodove ulice, Trga Svobode in Aleksandrove ceste v unionsko dvorano, kjer se je vršila žalna manifesticija, katere se je udeležilo okroglo 15.000 ljudi. Pogreba pokojnega kralja so se v imenu Maribora udeležili župan dr. Fr. Lipold in mestni svetniki V. Grčar, I. Kejžar, dr. K. Kieser in H. Sabothv. Maribor pa je istočasno s pogrebom v Oplencu bil zbran na Glavnem trgu, kjer je govoril komemorativne besede podžupan R. Golouh. Po pogrebnih svečanostih je sklenil oblastni odbor Narodne odbrane organizirati zbiranje prispevkov za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Mari boru. Misel spomenika pa se je po stikih z lokalnimi činitelji postavila na širšo podlago ter je akcijo za 94 spomenik prevzel v roke mestni župan. 20. XI. se je vršila v spodnjih kazinskih prostorih anketa vseh mariborskih predstaviteljev oblastev in zastopnikov organizacij, na kateri se je sklenilo postaviti v Ma riboru kot središču obmejne Slovenije spomenik osvo- bojenja in zedinjenja kot idejni spomenik. Poleg tega pa je sklenila anketa, da mestna občina pri spominu na kralja Aleksandra I. reši pereče šolsko vprašanje v magdalenskem mestu s postavitvijo nove meščan ske in nove osnovne šole ter da postaviti za magda- lensko mesto novi mladinski dom; nova poslopja bodo nosila ime pokojnega kralja. Meseci oktober, november in december so bili čas umetniških razstav. 21. X.—28. X. je razstavljal v palači Banovinske hranilnice Ante Trstenjak, novem bra so v veliki kazinski dvorani razstavljali ljubljan ski umetniki R. Jakopič, N. Pirnat, M. Jama, I. Zajec, M. Sternen, T. Kos, Anica Zupanc-Sodnik, H. Smre- kar, F. Klemenčič, M. Gaspari, D. Inkiostri, P. Lo boda, B. Vavpotič, F. Gorše in F. Zupan. Skoro isto časno so razstavljali v »Brazdi« organizirani mari borski umetniki K. Jirak, I. Kos, A. Gvajc, ptujski F. Košir in A. Sirk od Sv. Lenarta, pomnoženi s ki parjem K. Stovičkom in slikarjem A. Trstenjakom v Ljubljani. Razstavi sta pokazali Mariboru prerez ljubljanskega, Ljubljani pa mariborskega umetni škega ustvarjanja. »Brazda« je v decembru (9—30.) ponovila svojo ljubljansko razstavo tudi v Mariboru; v tem času so priredili E. Reiser, E. Friede in M. Formacher v Banovinski hranilnici razstavo umetno- obrtnih izdelkov. Gospodarsko so podala 14. XII. Mestna podjetja bilanco svojega prvoletnega reorganiziranega obrato vanja. Največje mariborsko gospodarsko podjetje je izkazalo 84,268.098 Din aktiv in 53,588.861 Din dol gov, skupno torej 30,679.234 Din premoženjskega ka pitala. Dohodki Mestnih podjetij so znašali 17,867.497 Din, izdatki pa 18,240.732 Din. Med največji napre dek mestnih obratov je šteti ponovno aktivnost mest ne plinarne in zmanjšanje pasivnosti avtobusnega prometa. Elektrifikacija okolice je napredovala, ko je 1. decembra zagorela električna luč v Novi vasi in v Radvanju, obenem pa tudi v Aljaževi ulici, ki je bila zadnja še neelektrificirana ulica v mestu Mariboru. V modernizaciji Maribora je bila obnovljena Alek sandrova cesta med Trgom Svobode in Prešernovo ulico, kjer so okostja mrličev pred Turadovo trgovino pokazala na obseg nekdanjega pokopališča okoli nek danje cerkve sv. Ulrika. Trgovina je trpela izgube zaradi popolnega zastoja v izvozu sadja, v čemur so videli gospodarstveniki vzrok o nesposobnosti izvozne centrale »Prizad« v Beogradu. Obrtniki so organizirali tudi v Mariboru od 1—8. decembra obrtni teden, ki je bil odprt 1. X. z mašo v frančiškanski cerkvi, s proslavo državnega praznika in z družabnim večerom v kazinski dvorani. Za manifestacijskim zborovanjem 2. X. so se vršila od 4—6. obrtna predavanja, nakar je bil obrtni teden (8. X.) zaključen z dopoldanskim zborovanjem in družabnim večerom. S 4. decembrom so obrtniki organizirali 12. mojstrski tečaj v deški meščanski šoli, ki je obsegal predavanja 20 ur. V prometu se KRONIKA krožna linija št. 5 ni obnesla ter je bila radi pre majhne frekvence opuščena. Likvidiralo je avto busno podjetje Maribor - Svečina, nakar je prevzel obrat na tej progi Franc Senekovič, imejitelj avto busne linije na progi Maribor — Sv. Jurij o. P. — dr žavna meja. V denarstvu pa so priredili 1—7. XII. samoupravni denarni zavodi v Mestni hranilnici raz stavo, ki je pokazala poslovanje in narodno - gospo darsko funkcijo samoupravnih hranilnic. V socialnem pogledu je izkazoval Maribor v zad njem četrtletju leta 1934. povprečno 1100 —1200 brezposelnih. V začetku decembra je moralo mesto začeti ponovno z nabiralno akcijo, ki naj nudi v zimi brezposelnim meščanom najpotrebnejše. V organiza ciji so gostilničarski nastavi j enci definitivno usta novili dne 5. XII. sekcijo mednarodne ženevske fede racije natakarjev. V delovnem pogledu pa je delav stvo v pekarnah izvojevalo delno odpravo nočnega dela, ko je bil 13. XII. vpeljan delovni čas od 4. ure v jutro. V športnem pogledu je omeniti prve mariborske zimskosportne znake, katere je za udeležence Orož no vega teka (Mariborska koča—Vuzenica) pripravil Zimskosportni odsek SPD po načrtih Boruta Hribarja. Kulturno je Maribor izvajal 1. XII. premiero Par- movega Ulrika, grofa celjskega, Zgodovinsko društvo je izdalo »Dodatek« k Slomškovim pismom, Muzej sko društvo pa je pridobilo od dr. Fr. Lorgerja rimske freske iz Šmarja pri Jelšah. 25. XII. je bila v Unionu slavnostno praznovana 25 letnica tivolske resolucije; 21. XII. pa se je vršil ustanovni sestanek Jugoslovan- sko-bolgarske lige ter bil izvoljen pripravljalni odbor. V osebnih izpremembah zaznamujemo instalacijo do sedanjega ptujskega prosta dr. I. Žagarja za mari borskega stolnega kanonika 30. XI., novega načelnika mestnega avtobusnega podjetja ing. G. županiča ter prvega starokatoliškega duhovnika v Mariboru, Fr. Šegulo, ki je bral 9. XII. svojo prvo starokatoliško mašo. 1. XI. pa se je poslovil od Maribora sportski organizator O. Planinšek, ki je odšel na novo služ beno mesto v Smederevsko Palanko. Oktober je zaznamoval izredno nizko temperaturo, ko je 15. oktobra pokril sneg par prstov na debelo pokrajino in prinesel oledenitve. Sneg v Mariboru 15. oktobra 1934