82 Metlar Francek in njegov brat Peterček Fr. Pravda — Jožef Gruden XI. mestu sta si mlada kramarja iskala prenočišča. Prišla sta v nekaj gostilnic, ali v nobcni jima ni bilo po volji. Povsod je bilo mnogo hrupa v hiši, a na dvorišču se jima ni zdela njiju soba varna, Naposled sta našla gostilnico, ki je bila od vseh strani dobro zavarovana, in jima je bil hlapec porok za to, da se jima niti trskica suhe robe ne izgubi. Potegnila sta torej voz v kolnico. Prepričala sta se, da ne more tat noter, pa sta šla v gostilnico. Sedla sta. Francek je prosil krčmarja, da bi jima dal kaj večerje. Rekel je: »Tukaj v kolnici imava voz, prišla sva na trg in bi rada pri vas prenočila.« Krčmar je menil, da imata otroka nemara tudi hlapca in konja, pa je bil ž njima prijazen. V nadeji, da mu bosta dala prav dosti zaslužiti, ju je izpraševal, česa žclita. Naštel jima je, kaj vse ima: meso kuhano, pečeno in zakuhano; lchko dobita rogljičkov in žemelj, kolača in štrukljev, Vpra-šal ju je tudi, če imata svojo krmo za konja, in kaj naj da za večerjo vozniku. Francek je rekel, da nimata ne konja, ne voznika, in da ne jesta mesa niti doma niti po svetu. »I, kako pa sta sem pripeljala voz,« se je začudil krčmar, »če nimata vpregc?« »Sama sva ga privlekla,« sta dečka odgovorila prijazno. »Kaj pa prodajata?« »I no, raznovrstno robo,« se je hvalil Francek, »metlarja sva in poleg metel in metlic delava tudi košare in kletke, škrpete in coklje in različne igrače.« »To je prav,« je rekel gostilničar, »če bosta kaj prida zajedla, vama ne bo treba plačati v gotovini, ampak bom vzel od vaju metlice. Po čem jih dajata?« »Po pet krajcarjev,« je dejal Francek. »Draga sta,« se je pogaial krčmar, »dajta mi jih po štiri krajcarje, pa jih bom vzel nemara cel tucat.« Francek mu je zgotavljal, da jih tudi doma prodajata po pet krai-carjev. Dasi sta prehodila daljno pot do mesta, pa da jih vendar dražje ne bosta držala. »Bom vidcl,« je pojasnil krčmar, »koliko bosta zajedla in zapila. Kajf naj vama torej prinesem?« >/Vidite, gospod,« je resno razložil Francek, »midva sva revna dečka. Doma imava bolno mater, pa bi jih rada spremila v toplice. Ne smeva torej denarja zapravljati, drag je nama vsak belič, in nerada bi porabila I 1 83 več kakor toliko, kar pridc na prenočišče in merico piva. Poleg tega pro-siva, da bi nama dali za šest krajcarjev kruha.« Krčmar je bil dober človek. Prav pohvalil je dečka, pa jima je pri-nesel, kar sta zahtevala. Kruh. sta si delila. Pila sta iz ene steklenice in sta bila tiho, sedeča v kotu. Peterček ni bil lačen. Ljudje okoli njega so zopet jedli pečenko in jetrnice, a njemu ni delalo to nič več slasti, ampak še gabilo se mu je, ko /e videl tolsto meso in mastno omako. Rajši je zamižad in nikomur ni gledal v usta ali na krožnik. Vedno so prihajali novi kramarji in kramarice. Polnila se je krčma, drug je sedel poleg drugega; kjer je bil kakšen prostor, je bil zaseden. Rastel je šunder, steklenice so žvenketale, vilice in noži so rožljali, vse je govorilo, da ni nihče več slišal samega sebe. Doklcr so jedli, je vladal med navzočimi vendar nekakšen rcd. Nato pa je nastal nered. Mnogi so se zmerjali. Prišlo je do prepira. Kleli so in se rotili. Mnogi zopet so jeli prepevati. A pesmi, ki so jih peli, se je pošten človek sramoval posluiati. Tudi so nesramno govorili. S pivom in žganjem so si razgrevali možgane, da so začeli vpiti. Ta je kazal tako, oni drugače svojo dobro voljo in razposajenost. Francek je bil v zadregi. V taki družbi še ni bil svoj živ dan. Slišal jc reči, ki so mu bile najbolj zoprne. Bal se je za Peterčka. Videl je, da posluša, kar se govori, in da sc smeje grdim dovtipom. Bržkone jili niti umel ni. Všcč mu je bila morda kakšna beseda. Tolmačil si jo je po svoji pameti in jo imel za smešno. Lehko bi mu kaj slabega palo v dušoj lehko bi ga pokvaril slabi zgled. Tudi zase ni bil Francek brez bojazni. Družba, v kateri je bil, je bila silno nevarna ter je škodovala malim in velikim. Hotel se je izogniti slabe priložnosti, Vstal je, peljal tudi Peterčka iz gostilnice, poiskal gostilničarja in se modro ž njim pogovarjal. Dejal je: »Ne zamerite mi, gospod gostilničar, da zapuščam vašo gostilnico.« »Zakaj pa?« je vprašal oni. »Govori se tam marsikaj, kar se ne spodobi.« Gostilničar se je začudil odkritosrčnemu dečku. Vendar se mu je . pokadilo pod nos, da dečck ni zadovoljen z njegovo gostilnico in da mu ¦ očita nerednosti, ki se godč v njegovi gostilnici. I Odgovoril mu je torej nekoliko pikro: »I, pojdita, kamor hočeta. Jaz I ne bom imel od tega škode. Najprej pa plačajta, kar sta dolžna.« I »Ne bodite hudi, ljubi gospod,« ga je pogovarjal Francek, »saj nočem I biti nevljuden. Ti ljudje se ne morejo ozirati na naju, Morava paziti sama. I Brat je še mlad. Kar vidi in sliši v gostilnici, je zanj strup. Tudi meni to I ne koristi. Saj ste kristjan in veste, kakšne dolžnosti imajo otroci.« I Te besede so krčmarja iznenadilc. Umiril se je in dejal krotko: »Kako | naj vama pomagam? Kam naj vaju denem? Na tleh bosta morala spati, I kakor drugi.« 84 »Midva ne smeva biti med njimi,« je odločno povedal Francek. »Pred polr.očjo ne bodo legli. Tako dolgo jih poslušati nama ni mogoče. Odkažite nama kakšno shrambico, saj vam plačava.« Tudi gostilničar je imel otroke, ali v gostilnico jih ni puščal, da se ne bi pokvarili. Spoznal je torej, da ne sme delati drugim, česar ne želi svojim, in je tuhtal, kam bi del tuja dečka. Posvetoval se je z ženo in potem jima je dejal, da ima na vrhu sobico in če ju ne bo strah, jima da ondi postlati. Francek je odgovoril: »Jaz se ničesar ne bojim. Bog je povsod. Strahov pa ni. Hudobni ljudje bodo mirovali. In kaj nama hočejo vzeti?« Dekla je prinesla otep slame, pa ga je razgrnila po tleh. Gospodar se je prepričal, da so oknice dobro zaprte, in je dovolil, da zapahneta tudi vrata. Voščila sta mu lahko noč in pristavila, da bosta prav zarana vstala. Ko pa je mož odšel, se je Peterček zvalil po tleh in se je hotel zakopati v slamo. »Peterček,« mu je zaklical brat, »kaj nocoj ne boš molil?« Peterček se je pa izgovarjal, češ, saj nisva doma. Pa še taka tema je kakor v kozjem rogu. Francek ga je posvaril: »Naj bova doma ali ne, moliti pa morava povsod. Bog naju sliši tudi v temi. Za molitev ne potrebujemo oči,« Peterčka je bilo sram. Pa se je spet izkopal iz slame, in molila sta večerno molitev. Krčmar je poslušal za vrati. Šel je okoli, postal in se ni genil, dokler nista odmolila. Neizmerao ga je veselilo, da sta se spomnila tudi matere, da, celo njega, in prosila Boga, da bi mu Bog poplačal, kar jima je dobrcga storil. »To sta pridna otroka,« si je mislil, »da bi bili moji taki!« Izročila sta se Bogu in sta kmalu zaspala, ker sta bila od poti utru-jena. Dobro in mirno bi bila spala, da se ni Peterček premetaval in tožil, da ga peče v grlu in da je neznansko žcjen. Ali revček je moral trpeti žejo do rancga jutra, ker si ni on, niti Francek ni upal po vode. Nista se bala, da bosta zaspala. Peterček se je zanašal na Francka, a ta se niti doma ni dal buditi, ker je bil vajen zgodaj vstajati. In res se je zbudil še pred običajno uro. Sedel je na slamo in gledal, če se že dani. Ali pozabil je bil, da so oknicc zaprte. Vzdihnil je, tipal po zidu in odprl. Bilo je temno, Prav ničesar ni videl. Mislil si je, da je še noč, pa je legel nazaj. Stopil je kmalu potem drugič k oknu. Odprl je spet samo okence, kukal in kukal, ali nobene reči ni jasno razločil. Nato se je zbudil Peterček. Oba sta čakala dne. Čudno se jima je zdelo, da se jima noče spati in sta pripisovala to prenočišču v mestu. Peterčku je prišlo na misel, da je morda v mestu noč daljša kakor J 85 v vasi. Gospod učitelj jim je pripovedoval o tuji deželi, kjer je noč skoro pol leta. V mestu, kjcr sta bila, bi se utegnila podaljšati vsaj za dva dneva- L Tcmu je pač ugovarjal Francek, čcš, da sta od doma le štiri ure in ¦ da je na Češkem noč povsod enako dolga, pozimi daljša, poleti krajša. f Pa sta vstala oba, pustila okno odprto in venomer gledala vun. L Revčka nista mogla pričakati dneva, zakaj gledala sta naravnost I v zid, kjer je bilo takoimenovano slepo okno, zunaj naslikano, znotraj I prebito in obokano, ter so bile narejene oknice kakor ostala prava oknai. I Krčmar si je dal napraviti notri strleče okrajke in ograjico, da bi imel I shrambo za posodo: steklenice, krožnike in solnice. Kadar so1 bila vratca I zaprta, ni nihče zapazil, čemu so. | Dcčka seveda tudi nista tega iztuhtala v temi. Bil je že beli dan, F ali zanju je bila noč. Zastooj sta čakala, da bo solnce vzšlo. Francek je bil -v skrbeh, da gre morda dež, zakaj niti ene zvezde I ni bilo videti, a Peterček si je to razlagal s tem, da niso morda zvezde ¦ po vsem svetu, ampak samo pri njih doma, pa okoli Detina. I Zunaj je šumcl žc hrup in vrišč. Odmevali so človeški glasi. Ljudje I so hodili, trkali in razbijali. Najprej sta ugibala, da so morda kramarji I prišli. Ko pa se je na ulici in na dvorišču godilo kakor podnevu, se je t Francek odločil, da pogleda vun. f Zdaj je nekdo potrkal na vrata. * Francek je zavpil: »Kdo je?« l Bil je krčmar, ki je klical: »Lenuha, kaj bosta do poldne ležala?« L Odprla sta, In glej, ni bila noč, ampak dan, jasen in svetal dan. I Izvedela sta, kaj ju je goljufalo. Krčmar se je smejal. Sama pa sta bila I v strahu, da sta nemara zaspalai semenj in da ne bosta prodala blaga, f XII. Bilo je skoraj devet, ko je prišel Francek s Peterčkom doli v gostil-nico. Hotela sta poravnati s krčmarjem. račun, oni pa je rekel: »Pustita to, da bo kaj več, saj tako še enkrat prideta prenočevat.« i Na vprašanje, kaj naj jima da za zajtrk, kavo ali čašico žganja in I pa rogljiček, sta odgovorila, da imata kruh s seboj. Povedala sta mu, da ™ žganja ne pijeta, pa da je kava za gospe, a ne za njiju — siromašna otroka. l »Prav torej,« jima je dejal, »ker nočeta ne kave, ne žganja, vama 1 dam juho prežganko. Plačati je vama ne bo treba. Povedal sem ženi za I vaju, pa vama jo je pripravila.« I Juha je lačnima dečkoma jako dišala. Molila sta pred jedjo in po I jedi. Zahvalila sta se krčmarju za milodar in ga prosila, naj ju povede h I gospe, da bi se tudi njej zahvalila. ¦ Gospa krčmarica je bila ž njima prijazna, a njeni otroci so ju ogle- ¦ dovali od nog do glave. I Francek jim je povedal, da zna delati vozičke, konjičke in peske ter I še mnogo drugih priprav in igrač, in če dovoli gospa mama, jim nekaj ¦ poišče in prinese, preden bo odšel na trg. 86 Otroci so prosili, da bi mama dovolila; mamica jim je hotela napra-viti vcselje, — saj so bili pridni, — ter je naročila Francku, naj le pokaže, kaj ima lepega, da si kaj izbere. Peterček je svetoval, naj bi ne pokazal vsega, ker se je bal, da si bodo zastonj pridržali, Skrbno je pripomnil: »Res, da nama je gospa dala juhe in je bila dobra, ali toliko igrač le ni bila vredna.« »Jaz že vem, kaj dclam,« je rekel Francek, »gospa krčmarica ni kri-vična in gotovo si ne pridrži več, kakor ji grc. Saj sva ji dolžna.« In ni se motil. Krčmarica ni hotela ničesar zastonj. Kupila je vsa-kemu otroku, kar mu je bilo najbolj všeč, pa plačala v gotovih denarjih. Dečka sta bila vesela, da sta imela tako dober začetek. Krčmarjevi so jima želeli srečo, ko sta odhajala z vozičkom na trg. Na trgu je bilo že vse živo. Kramarji so si stavili stojnice, znašali deske, jih pribijali z žeblji, prepevali in žvižgali; seveda je kateri tudi robantil. Tega dečka nista hotela poslušati; poiskala sta si prostot ob strani, pa razstavila svoje reči. Pri tej priči je bila okoli njiju truma otrok. Najprej so samo gledali, hoteč vedeti, po čem je to in ono. Kdor je bil pri denarju, si je kupil, kar ga je najbolj v oči bodlo; kdor je bil pa brez denarja, je tekel br% domov tcr prinesel s seboj krajcarjev, štirjakov ali desetic. Blago je mladima prodajalcema kar ginilo. Tudi odrasli so postajali pri njiju. Ljudje s kmetov so si ogledovali škrpete in coklje, meščanc so pa bolj mikale košarice in kletke. Opoldne pa je množica še bolj pritisnila. Kmalu so jima igrače pošle. Izkupila sta zanje več, kakor sta pričakovala. Le nekaj sta jih prodala po tri krajcarje. Otroci so jima radi dajali za eno reč še enkrat toliko. En sam gospod je kupil pet kletk. Pa jima ni zbijal cene. Zahtevala sta poldrugi goldinar, pa jima je takoj odštel. Šesto sta dala neki gospe za 28 krajcarjev. Košaric bi bila lehko prodala mnogo vcč, kakor pa sta jih imela. Zaslužiti sicer nista mogla pri njih, ali izgube pa tudi nista imela. Za coklje sta tudi imela dosti kupcev. Metle sta pa tri pustila za krčmarja in sklenila, da mu bosta pri njih odnehala. Ni še bila štiri ura, pa sta imela že vse blago prodano. Francek je imel veliko mošnjo denarja, prav samega drobiža. Delalo mu je pri kainižoli velik žep in ker je denar vedno vun jemal in zopet nazaj spravljal, je iehko vsak videl, kje ga ima. In videl je to malopriden človek, ki je obrnil svojo pozornost na Francka. Ljudje so se prerivali okoli dečka. Tisti lopov pa se je kakor nepričakovano iztegnil ter Francku potegnil mošnjico iz žepa, da deček niti čutil ni. Ali vprav v tistem hipu se je za njim začul glas: »Primite tatu!« I 87 Neki kmet je opazil ves dogodek pa je zagnal krik in tatu sam prvi zgrabil. Ko bi trenil, je priskočilo vcč moških. Začeli so ga preiskavati in našli pri njem Franckov denar, pa šc mnogo drugih reči, tudi tisti dan ukradcnih. Dečka sta oddaleč gledala. Pa še na misel jima ni prišlo, da bi bila okradena. Ali svojo mošnjico sta poznala. Ko sta se prepričala, da je Franckov žep res prazen, sta pritekla in se oglasila za svojo last, Tat je priznal, kmet je pričal. Dalo se jima je torej brez zadržka, kar je bilo njiju. Potem sta prišla biriča. Imela sta modri suknji pa sablji. Nosilaj sta s seboj železje, zvezala ž njim tatu pa ga odvedla v ječo, Francek in Peterček sta tudi morala v urad. Tam so napravili za-pisnik, kako se imenujeta, odkod sta in koliko sta imela denarja, ko jima je tat mošnjico ukradel. Sama nista vedela, koliko. Uradnik je preštel dcnar vpričo njiju, pa se je pokazalo, da sta za svoje reči iztržila 7 goldi-narjev 64 krajcarjev. Vesela sta bila tega, hodila sta nekoliko po mestu in gledala izloženo blago. Bila sta zdaj že bolj oprezna. Francek je venomer držal roko na denarju in si ga vteknil v žep na prsih, da ga ne bi izgubil. Peterček pa je brata stražil ter pazil, če se mu ne približuje kakšen sumljiv človek. Marsikaj bi jima bilo všeč, ali še najbolj ju je mikala strdenica in pa tocdena potica, a nista niti krajcarja potrošila po nepotrebnem. Peterčck je predlagal, da bi materi kupila žemljo. Menda je mislil, da jo polovico dobi on, Taka je namreč bilo vselej, kadar je mamica kaj dobila. M Francek je pa dejal: »Rute nimajo za okoli vratu, kupiva jim rajša to.« Peterček je bil zadovoljen. Šla sta torej, kjer so prodajali rute. Kra-marica jima je pokazala rdečih, modrih in rumenih, Kramar se je ravno jezil nad psom; ker je bil mrha lačen, mu je bil požrl kos krviha, ki si ga je bil shranil zase. Pa požeruh je drago plačal svojo poželjivost. Kramar ga je privezal k skrinji, zvil konopce, pa udrihal po njem, da se je žival zgrudila in ležala kakor mrtva. »Kar konjaču ga bom dal, za drugo tako ni,« je vpil kramar. »Takega požeruha ne potrebujem,« je kričal, »samo-kolnico bom potegnil sam, v breg mi bo pomagala žena, pa se mi ne bo treba zaradi psa postiti.« Dečka sta kupila ruto. Dala sta zanjo 35 krajcarjev. Žal jima je bilo mladega psa. Ko sta videla, da se zopet giblje, pa da ga kramar iznova bije, se je Francek potegnil zanj ter prosil, da bi ga njima dal, če ga sam ne mara več. >;Kar vzemita ga, da ga ne ubijem,« je besnel kramar, »a zastonj ga ne dam, plačajta mi kruh, ki mi ga je poŽrl.« Vprašala sta, koliko ceni tisti kruh, pa je odgovoril: »15 krajcarjev« in pristavil: »Vem, da jih nimata, in zato nisem rekel več.« Mnogo ljudi je stalo okoli njih. Videli so, da je kramar psa tepel, in slišali, za kaj gre. 88 ¦ i Francek je Peterčku nekaj skrivnostno zašepetal, privlekel denar ¦ Jiz žepa pa odštel 15 krajcarjev na stojnico. J < Tega kramar ni pričakoval. Pa ni hotel biti pred toliko ljudmi Hga- H mož in lažnik, zato jima je psa dal, obkladajoč ju s priimki vsiljivih in H trapastih malopridnežcv. B Ko sta odhajala, sta kramarja še vprašala, kako psa kliče. ¦ Pai ini hotel povedaii, rekši: »Recita mu, kakor vama drago.« I , Nad tem sta bila dečka jako ozlovoljena. Pes jima ni mogel povedati fl svojega imena. Torej bosta ugibala, pa upala sta, da se bo ozrl, ko bosta ^ ugenila. ¦ Odpeljala sta ga v gostilnico. Šel je ž njima rad. Ali šepal je in rep I je po tleh vlekel. ¦ Povedala sta gostilničarju, da sta ga kupila iz usmiljenja, pa veselila M sta se, da jima bo pomagal pcljati mater v Toplice. B Za večcrjo sta si naročila zopet kruha pa merico piva, Psu je pa ¦ vrgla krčmarica kosti in olupke od krompirja. I Spala sta, kakor prej ta večer, v sobici. Navsezgodaj sta si odprla I diugo, ne tisto slepo okno. Nič več se nista motila. I Zgodaj sta bila pokoncu. Počakala sta, da je krčmar vstal, nato sta ^J se pa odpravila za odhod. J| Krčmarica jima je zopet dala juhe, krčmar pa je vzel kredo ter ju I izpraševal, kaj sta imela. * B »Popila sva,« je dejal Francek, »dve merici piva in kruha sva pojedla fl za X2 krajcarjcv. Vrhutega sva dolžna za dvakratno prenočišče.« ¦ »Pivo in kruh,« je sešteval krčmar, »jc 18 krajcarjev, Prenočišče ne I stane nič. Dala sta mi tri metle. Dam vama zanje teh 18 krajcarjev. 18 od ¦ 18 ne ostane — nič,« ™ Francek mu je ponudil metle po 4 krajcarje, ali krčmar mu jih je plačal po 6 krajcarjev, pa še rogljičck za mater je navrgel. | Želel jima je srečno pot. Dečka sta se iskreno zahvalila njemu in ženi: »Bog vam poplačaj!« In veselo sta odhajala iz mesta.