30 LET V SLUŽBI LJUDSTVA
SVEČANOST V VELENJU
1
VELIKA
MANIFESTACIJA 60SP0DARSTVA KOROŠKE RE6IJE
i Številni azstavljavci
LOVENJ GRADEC, 17. » — Popoldne ob 17. bo-r prostorih Umetnostne-aviljona v Slovenj Grad-prh VI. razstavo indu-jkih in obrtnih izdelkov. ■ pokroviteljstvom Lju-iske banke, podružnice enj Gradec, jo tudi letos ravlja Gospodarska zbor-Slovenijije, strokovni od-ca obrt IDravograd.
eh razstavljalcev bo, kot izvedeli prt organizatoijih, 100. V Slovenj Gradcu bo stavljena velika večina koro-organizacij združenega dela, izstavijalci iz Celja, Kranja jubljane ter iz sosednje rije. Posebna zanimivost bo t izbor kmetijske mehaniza-er bogat izbor izdelkov širo-jtrošnje.
nedeljo, 19. maja, bo v ■u razstave industrijskih in lih izdelkov, že tradicional-ivija pričesk v hotelu Koro-r Slovenj Gradcu, prihodnji deljek, 21. maja, pa bo v šču Mislinjske doline seja i za obrt Gospodarske zbor-Slovenije.
Ob dnevu varnosti je bila prejšnji petek v prostorih velenjske knjižnice proslava v počastitev tega praznika. Na slovestnosti, ki so se je poleg aktivnih miličnikov, udeležili tudi nekateri upokojeni člani organov za notranje zadeve, predstavniki skupščine, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij občine ter drugi gostje, je o pomenu dneva varnosti spregovoril podpredsednik izvršnega sveta občine Vlado Zakošek.
Že dopoldne so učenci višjih razredov velenjskih osnovnih šol obiskali postajo milice, čestitali miličnikom za praznik ter se seznanili z njihovo opremljenostjo. Zvečer pa so na proslavi v knjižnici nastopili Šaleški oktet ter učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
„Ko je vrhovni komandant NOV in partizanskih odredov Jugoslavije tovariš Tito 13. maja 1944 izdal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda, je bila vojna vihra v Jugoslaviji v polnem razmahu." S temi besedami je začel svoj govor Vlado Zakošek in poudaril, da so dobili tega dne varnostniki, ki so že od začetka vojne požrtvovalno opravljali naloge zaupane od partije in ljudstva, potrditev predanosti revoluciji in ljudstvu. V nadaljevanju je podčrtal, da se služba javne varnosti kot organ naše samoupravne socialistične družbe nujno spoprijema z vsem, kar je usmerjeno v spodkopavanje našega družbenega reda. Zato morajo tisti, ki se lotevajo akcij, katerih namen je škodovati naši družbeni ureditvi, zlorabljanje naših demokratičnih svoboščin, za širjenje svojih socializmu tujih idej, računati na priprav-
ljenost in usposobljenost službe
javne varnosti, da se jim učinkovito upre in jih skupaj z drugimi organi onemogoči. Nič manj pomembna naloga službe javne varnosti je varovanje življenja in osebne nedotakljivosti občanov ter njihovega premoženja. Varovanje družbenega premoženja je sicer v prvi vrsti dolžnost tistih, ki s premoženjem opravljajo, kar pa seveda službe javne varnosti ne odvezuje odgovornosti, da mora prispevati v okviru svojih pooblastil in nalog k varnosti tudi tega premoženja. Prav uspehi na tem področju v naši občini nam zagotavljajo tisto trdno povezanost med občani in varnostno službo brez katere si danes ne moremo zamišljati ustvarjalnega in varnega življenja." Obenem je podpredsednik izvršnega sveta občine opozoril, da se bo treba v občini lotiti z večjo zavzetostjo kot doslej reševanja nekaterih odprtih in perečih
problemov službe. Med njimi še zlasti izstopa problem pomanjkanja stanovanj, ki resno ogroža njihovo normalno delo, strokovno izpopolnjevanje in na-dalnja modernizacija službe ter delitev osebnih dohodkov.
Ob koncu svojega govora je Vlado Zakošek vsem čestital ob prazniku v imenu skupščine in njenega izvršnega sveta ter jim zaželel mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva pri opravljanju težkih in odgovornih nalog.
17. maj 1974 leto X št. 18 (227) cena 1,50 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
seja izvršilnega odbora banke
ZA OBRTNIKE UGODNE OBRESTI
Izvršilni odbor velenjske podružnice Ljubljanske banke je na 19. redni seji v četrtek, 9. maja sprejel pogoje za kreditiranje malega gospodarstva — zasebne obrti in gostinstva.
Dosedanje kreditiranje malega gospodarstva je bilo nezanimivo še manj pa spodbudno, za obrtnike, še zlasti za tiste, ki se ukvaijajo s storitveno dejavnostjo kot tudi za tiste občane, ki bi radi šele začeli obrtno dejavnost.
Dogovorili so se, da bo odslej osnova za kredit predračunska vrednost nameravane investicije, medtem ko je bila doslej le-ta odvisna od gotovinskega pologa. Obrestna mera. se bo gibala med 7,5 in 12 odstotki. Najvišja bo pri prevozništvu -12 odstotkov, najmanjša pa pri uslužno.sti obrti, prodaji na drobno in gostinstvu - 7,5 odstotka. Pri najemanju kreditov bo imela" prednost dificitarna uslužnostna obrt. V zvezi s tem so poudarili, naj izvršni svet občine ugotovi, katera uslužnostna obrt sodi v to vrsto.
Poleg odplačilne sposobnosti in zavarovanja kredita se bo moral posojilojemalec tudi obvezati, če bo hotel dobiti kredit, da bo vodil svoje finančno poslovanje prek žiro računa, ki ga bo odprl pri posojilodajalcu. Ce bo prenehal opravljati obrt, za katero je dobil posojilo, bo moral neplačani kredit vrniti v 30 dneh. Zadnji pogoj, ki ga banka postavlja pa je ta, da sredstev pridobljenih s kreditom ne bo uporabljal v obratne namene.
V nadaljevanju seje je izvršilni odbor odobril več garancij in
kreditov posameznikom oziroma delovnim organizacijam. GIP Vegrad Velenje bo dobil posojilo za prodajo serijske opreme „vemont" elementov, v višini 2.200.000 dinarjev; Galip Šoštanj premostitveni kredit v višini 868.000 dinarjev; tovarni usnja Šoštanj so odobrili stanovanjsko posojilo v znesku 1,925.000 dinarjev. Prav tako so člani izvršilnega odbora ugodno rešili prošnji trgovskega
podjetja Vino iz Šmartnega ob Paki (odobrili so mu stanovanjsko posojilo v višini 350.000 dinarjev) ter gostinskega podjetja Pod gradom za odobritev posojila za nakup stanovanja v znesku 86.634 dinarjev. 2,450.000 dinarjev posojila so namenih za izgradnjo nove pekarne v Velenju.
Komentar U*<liui
Avto llahko kupite ceneje na VI. obrtniški razstavi v Slovenj Gradcu, v času od 17. do 26. miaja 1974!
SLOVENIJA AVTO, AVT0M0T0R CELJE
NEVESTA NAŠE GORE LIST - Milenka Lenošek in Tine Zdolšek sta tista srečneža, ki ju je posebna žirija na prireditvi v Črnomlju pred desetimi dnevi izbrala za „slovenski par 74". Pred dnevi smo ju obiskali ter zapisali kratek razgovor z njima, ki ga objavljamo na notranjih straneh.
Znani so osnutki resolucij za X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo zasedal v Beogradu od 27. do 30. maja. Kongres bo razčlenil nepravilnosti, ki so grozile, da bodo resno zavrle dograjevanje socialističnega samoupravljanja, hkrati pa bo potrdil staro politično modrost, ki pravi, da se noben pa tudi samoupravni sistem, ne more razvijati v samoteku, brez zavestnega vplivanja organiziranih družbenih sil, brez ZK in zlasti brez SZDL kot enotne fronte teh sil.
Dejstvo je, da se je ZK v zadnjem času trdno postavila na noge, predvsem v prid najglobljih interesov delovnih ljudi. To pa je lahko storila samo ob nesporni podpori delavskega razreda in z vztrajnim
da je kultura last vseh ljudi. Zato ZKJ odločno poudaija, da mora v nasprotju z zasnovo o ustvarjanju posebne proletarske kulture postati vse kar je vrednega, last delovnega razreda in vsega ljudstva. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker so se nemalokrat v naši praksi pojavljale ironične „teori-je" o tem, da naj se najrazličnejše pojave oblike Jculture za preprostega delovnega človeka omejijo na „vaški" amaterizem, ki seveda ne more dosegati nikakršne „višje" ustvarjalne vrednosti. Takšnemu mišljenju smo plačevali prehud davek, ko smo amaterizem kdaj pa kdaj enačili z „nekvaliteto" in „neustvaijalnim" početjem mestnih ali vaških kulturnih sekcij in krožkov, ki prav zato za svoje delo
delom, s pomočjo vsen, za visoko misel ogretih in požrtvovalnih ljudi.
Osnutki resolucij, ki so pred nami, so plod temeljite razprave vseh jugoslovanskih komunistov. Ko bodo sprejeti,, bodo kazalo našega prihodnjega razvoja, ki ga opredeljuje neprestan boj za osvoboditev človeka, za humanizacijo vseh družbenih, odnosov.
Navada je, da predstavimo bistvene značilnosti pomembnih družbenih dokumentov. Zato to pot nekaj o nalogah ZKS na področju kulture.
Kaj je kultura, kaj je ta „vabeča" oblika človekovega duhovnega ustvaijanja? Cesto slišimo, da so kulturne dobrine/last vseh, hkrati pa se nemalokrat zgodi, da se prav kultura zapira v sklenjene kroge, v razprave o posameznih „kulturniških afericah", ki nimajo nikakršne zveze z določilom,
niso dobile ustreznih materialnih sredstev.
_ Nihče nima seveda ničesar proti "temu, da dobi denar tako imenovana „vrhunska kultura", toda odločitev o tem mora biti v rokah tistega, ki sredstva ustvaija. Res je, da se skozi kulturni boj, ki mora zajeti vse plasti delovnih- ljudi - in pri tem ima na še kako pomembno mesto Zveza kulturno prosvetnih organizacij - ne bodo rodili „novi umetniki", toda prav tako ne moremo reči, da se to ne bo nikoli zgodilo. Lahko celo trdimo, tako pravi tudi italijanski marksist Gransci, da „Janko in Marko sicer ne bosta neizogibno postala umetnika, toda prav iz gibanja se lahko rode umetniki" Gibanje pa je tisto, kar naj opredeljuje tudi naš kulturniški sedanjik. Gibanje - v pogojih graditve socialističnega samoupravljanja.
MILAN MEDEN

Učenci z osnovne šole Anton Aškerc si z zanimanjem ogledujejo opremo miličnikov. - Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje se je miličnikom oddolžila za njihovo vestno in požrtvovalno delo z belo-črnim televizorjem, ki jim je ga izročil sekretar podjetja Milan Šterban.
Večtisoč delovnih ljudi, mladine, šolaijev in drugih občanov je 9. maja dopoldne toplo pozdravilo na Titovem trgu v Velenju štafeto mladosti s pozdravi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti predsedniku Titu za njegov 82. rojstni dan. Velenjski mladinci so prejeli štafetno palico v Spodnji Črnavi, nato pa so jo ponesli proti Doliču, kjer so jo predali mladim iz slovenjgraške občine. Na priložnostnem zborovanju v parku herojev v Sloven Gradcu je govoril sekretar aktiva mladih komunistov Bojan Butolen.
Tudi prebivalci mozirske občine so devetega maja ob vsej poti od Solčave do Mozirja toplo pozdravljali nosilce zvezne štafet ne palice. Pred skupščino občine Mozirje je pozdravil štafeto mladosti predsednik konference mladih delavcev Jože Pečnik, delavec iz GLIN Nazarje.
TAKŠNO KOLO ALI AVTOMOBIL - Tole kalo na fotografiji stane nič manj kot 1.050 ameriških dolarjev ali okrog 1,7 milijona starih dinarjev. Dvokolo ni iz zlata, vendar je posebno izdelan. Ročno ga izdelujejo v znani italijanski tovarni Mesaratti in sicer iz titanijuma. Letno naredijo v tej tovarni samo blizu 70 takšnih koles, ki so izredno lahki in zaradi tega iskani med profesionalnimi tekmovalci.
KOŠAVA - V okolici Beograda so začeli snemati nov dolgometraži jugoslovanski igrani film Dragoslava Laziča „Košava". Film v pri dukcgi centra filmskih delovnih skupnosti bi moral biti posnet d naslednjega pulskega festivala. Zanimivo je, da se je vsa ekipa odrekl delu honorarja za financiranje projekta. Zgodba Milana Miličeviča p kateri film snemajo, je bila nagrajena na natečaju na temo o življenj delavcev. Glavni junak je zdomec, ki je dalj časa preživel v tujini in s mora po povratku prilagoditi novemu načinu življenja. Režiserje i naslovno vlogo angažiral Bekima Fehmija, z njim pa igrajo še Bat Zivojinovič, študentko akademge pa Tanja Bo&ovič
Posebej za »Naš čas« piše Vlado Barabaš
Jugoslavija in svet
Evropa se je v zadnjem času znašla v vrtincu dogodkov, ki niso izrednega pomena le za države, v katerih so se odigrali, pač pa imajo prav gotovo tudi mnogo širše evropske in tudi svetovne posledice. Zato jih razumljivo tudi v Jugoslaviji pozorno spremljamo.
V Veliki Britaniji je prevzel vladno krmilo laburist Harold Wilson, potem ko je bil konservativec Edward Heath prisiljen umakniti se. Notranjepolitična usoda Italije se odloča na referendumu o ločitvi zakona, torej o razmeroma nepolitični zadevi; izid referenduma (njegovi rezultati zdaj, ko to pijemo, še niso znani) pa bo slejkoprej vplival tudi na zunanjepolitične komponente italijanske politike. Pri tem moramo opozoriti, da vlada premiera Rumoija še vedno javno in uradno ni umaknila svojih ozemeljskih pretenzij in aspiracij do Jugoslavije.
Francija bo - po smrti Georgesa Pompidouja - v nedeljo dobila novega predsednika republike. Po uspehu v prvem krogu volitev se bosta v nedeljskem drugem krogu za ta položaj potegovala Francois Mitterand in Valety Giscard d'Estaing. Ankete dajejo minimalno prednost zdaj temu zdaj onemu kandidatu, tako da so kakršnekoli vsaj malo zaneslji-v e napovedi popolnoma tvegane. Počakati je treba na rezultate volitev, ki ne bodo dajale Francki le novega predsednika, pač pa opredelile prihodnji francoski notranji razvoj, pa tudi odnose v Zahodni Fvropi, v evropski gospodarski skupnosti, v »atlantski skupnosti" in tudi povsod drugod, kjer igra Francija količkaj pomembno vlogo. Kajti francoski golizem in z njim tudi takšna politika sta doživela hud in razmeroma nepričakovan poraz že v prvem volilnem krogu, prav na golizmu pa so bila zasnovana francoska politična izhodišča za celotno dejavnost in vse akcije „pete republike".
Podobnega pomena so tudi zadnji dogodki v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je odstop Willyja Brandta s položaja zveznega kancleija krepko presenetil in pretresel. Nepričakovano je odšel človek, ki ima res veliko zaslug za popuščanje napetosti v Evropi, za približevanje Vzhoda in Zahoda; človek, ki je Nemčiji(Zahodni) dal novo podobo in novo vlogo na evropskem in svetovnem prizorišču, ki je s svojimi konstruktivnimi političnimi akcijami zagrnil temno nemško preteklost. Takšen'format politične osebnosti in množična podpora, ki jo je Brandt po odstopu dobil od nemškega ljudstva, obvezujeta tudi novo zahodnonemško vodstvo, da nadayuje „Brandtovo politiko". V kakšni meri bo uspelo, bo seveda pokazala prihodnost, vendar za zdaj ni razloga, da novemu vodstvu ne bi zaupali, seveda upoštevajoč nujne spremembe, ki jih prinese takšna ali podobna zamenjava v političnem vrhu kjerkoli.
Drugačnim, rekli bi „svetlim" spremembam pa lahko sledimo na Portugalskem, v državi, kije zadnja tninjava kolo-nializma v Evropi. V Jugoslaviji te dogodke spremljamo z veliko pozornostjo in simpatijami, pa ne le zaradi rušenja salazarizma in fašističnega režima, pač pa bolj zaradi upanja, da bodo spremembe v Lizboni prinesle svobodo in neodvisnost tudi številnim prebivalcem portugalskih kolonij Angole, Mozambika in zdaj že precej osvobojene Gvineje-Bissao. Prav od kolonialne politike nove portugalske vodilne strukture (nekaj pozitivnih izjav v tem smislu je bilo iz Lizbone že slišati) bo odvisna morebitna vzpostavitev diplomatskih odnosov Beograd-Lizbona kajti eden od temeljev jugoslovanske neuvrščene zunanje politike je odločna podpora pravičnemu boju zatiranih in zasužnjenih ljudstev za svobodo, samoodločbo in neodvisnost.
Srečanje mladine in občanov
Komisija za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Slovenj Gradec pripravlja za prihodnjo soboto, 25. maja, v Brdcah veliko srečanje mladine in delovnih ljudi iz Mislinjske doline. Srečanje bo v čast praznika mladosti.
fla Lazarjevi domačiji v Brdcah, kjer je bila pomembna javka med NOB, in kjer se je nekajkrat zadrževal tudi komandant Stane, , bodo odkrili spominsko ploščo Francu Pogladiču - Srčku, kije končal življenjsko pot tako-rekoč na pragu svobode, 8. maja 1945 leta v Oplotnici.
Na Brdca bodo prišli preživeli borci, aktivisti in terenci, pa številni mladi iz Sol, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Na stečanju, ki bo ena od letošnjih akcij v okviru programa širjenja in negovanja revolucionarnih tradicij NOB v Mislinjski dolini, bodo izvedli priložnostni kulturni program učenci osnovnih šol.
ZADNJE DNI PO SVETU.

• »SI« ZA RAZVEZO
Italijanska desnica in cerkev sta doživeli v nedeljo prepričljiv poraz na referendumu za ukinitev razporoke — proti je namreč glasovalo kar 59.1 odstotka, za pa samo 40,9 odstotka volilcev. Tako bo ostal nekaj let star Fortunov zakon, po katerem so se Italijani lahko ločevali, vendarle še v veljavi.
Toda v nedeljo so se volil-ci (na volišča jih je prišlo več kot 88 odstotkov) odločevali v bistvu predvsem za druge stvari, in je bilo glasovanje za ali proti razporoki zgolj krinka. Odločalo se je namreč o tem, kakšno bo vzdušje na italijanski politični sceni, odločalo pa se je tudi o tem, kakšno je trenutno razmeije sil na apeninskem polotoku.
Če bi iskali v tem trenutku kakršnekoli možne posledice, bi se veljalo opredeliti predvsem za ugotovitev, da je doživela krščansko demokratska stranka prvič po drugi svetovni vojni zares uničujoč in težak poraz -skupaj z njo pa seveda tudi
mračne sile desnice, fašistov in monarhistov, ter cerkve.
Sedaj se bodo lahko naši sosedje mirneje posvetili zares bistvenim problemom ekonomike in družbenega razvoja - temam, ki so bile doslej zapostavljene ker jih je zamegljevala umetna dilema o tem, ali naj ostane zakon o razporoki v veljavi ali ne.
V trenutku ko to poročamo še niso znani vsi podrobni rezultati, na osnovi katerih bi bilo mogoče uokviriti tehtnejšo analizo nedeljskega referenduma. Tako še, denimo, niso znani podrobnejši podatki o izidu referenduma v posameznih krajih, da bi na osnovi njih lahko ugotavljali kje so ostala oporišča nazadnjaških sil.
Zmaga tistih, ki so glasovali „SI" (Za zakon) pomeni nesporen uspeh vseh naprednih sil Italije, se pravi socialistov, komunistov, liberalcev, republikancev in drugih, ki so se to pot znašli na enotnih pozicijah in so, pa čeprav obstojajo sicer med njimi tudi razlike glede dru-gjh problemov, vendarle nastopali skupaj.
NOVA VLADA NA PORTUGALSKEM
Medtem pa je Portugalska tik pred tem, da dobi novo vlado. Sestav vlade še ni znan, znano pa je, da bo skoraj gotovo novi predsednik republike general Antonio Spinela in da bodo v vladi tudi predstavniki socialistov in komunistov.
S tem bo sicer preskočena samo prva stopnica na dolgi poti k popolni normalizaciji razmer, saj vlada sama po sebi še ni zagotovilo za uspeh, vendar pa je tudi to za Portugalsko neverjeten napredek v primerjavi z okostene-lostjo minulih let.
Osrednji dilemi, okoli katerih se bodo v bližnji prihodnosti lomila kopja, bosta ostali predvsem tile: usoda portugalskih kolonij in razvoj Portugalske. General Spinola je sicer že pred meseci ponudil federacijo predstavnikom osvobodilnih gibanj v Angoli, Mozambiku in Gvineji -Bisao, toda to je bistveno manj od tistega, kar želijo v Afriki Osvobodilna gibanja terjajo namreč brezpogojno samostojnost in pravico, da bodo o svoji usodi odločala sama, brez tujega vmešavanja.
Po vsem kar je znanega doslej general Spinola ni za tak korak, toda mnogi drugi so in zato obstoja še vedno možnost, da se bbodo o tem sporazumeli. Socialisti-in komunisti (po petde-
setih ietih znova legalne politične stranke na Portugalskem) se zavzemajo za takojšno podelitev neodvisnosti portugalskim kolonijam.
Druga pomembna stvar pa je razvoj gospodarstva. Kako spraviti Portugalsko iz tirnic ene najbolj zaostalih dežel v Evropi (z nacionalnim dohodkom komaj 700 dolaijev na prebivalca) in kako omogočiti normalen demokratičen razvoj družbe? To sta dve vprašanji, s katerima se bo morala nova vlada usodno spopasti že takoj v naslednjih dneh ko bo prevzela dolžnost.
KISSINGER UPA
Ameriški zunanji minister Henry Kissinger nadaljuje serijo svojih pogajanj na Bližnjem vzhodu in čeprav prihajajo iz krogov ameriške delegacije (bolje rečeno odprave) dokaj vzpodbudne izjave, je zelo verjetno mir še daleč.
Sicer pa si nihče ne delaj utvar, da bi bilo mogoče velike i razlike premostiti že kar takoj. I Tisto, kar bi želel Kissinger, je bistveno manj ambiciozno: namreč doseči nadaljevanje ženevskih pogajanj ob prisotnosti Sirije, ki se prvega kroga ni udeležila.
Kaj in koliko bo Kissingei uspel, bomo najbrž vedeli že konec tega tedna, zakaj vsi se strinjajo, da bodo naslednji dnevi odločilni za izid pogajanj na Bližnjem vzhodu.
HIMNA - Žirija za izbor teksta himne SRFJ, ki je nekaj dni na Bledu pregledovala predloge prispele na natečaj, je odločila, da bo še enkrat pregledala in obdelala besedila, ki so prišla v ožji izbor. Torej bomo čez mesec dni morda le zvedeli, kakšno bo besedilo naše nove himne. Do predpisanega datuma je prispelo 3730 predlogov, od katerih pa imajo posamezni več variant - gre torej le za 1707 različnih predlogov (53 predlogov je napisanih v slovenskem jeziku)
PORABA - Sredi prihodnjega desetletja bo osebna poraba po ocenah v gradivu „Temelji skupne politike razvoja Jugoslavije do leta 1985" dva in polkrat vežja kot leta 1970. Predlagana politika dolgoročnega razvoja Jugoslavije zagotavlja, da morata osrednje mesto v dolgoročnih razvojnih ciljih zavzeti uveljavitev človeka in vsestranski razvoj njegove osebnosti. Predvideno je, da bo tudi bližnji X. kongres ZKJ sprejel resolucijo, ki bo potrdila planske naloge iz omenjenega dokumenta.
KREDITI - Zvezni izvršni svet je sprejel odlok, ki spreminja sploSne pogoje za odobritev potrošniških kreditov. Po novih predpisih bo gotovinska udeležba pri kreditih za nakup avto-
mobila 10 odstotkov skupno odobrenega kredita, odplačilni rok pa bo 36 mesecev. Isti odlok predvideva, da podjetje, ki daje kredite, lahko prevzame od uživalca kredita namesto obvezne udeležbe v gotovini, v celoti ali delno, obveznice federacije, izdane v skladu z zakonom o izdajanju obveznic federacije, izdane v skladu z zakonom o izdajanju obveznic federacije leta 1974
ŠTAFETA - Trasa štafete mladosti s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu za njegov rojstni dan je minuli teden potekala po Sloveniji. V vseh krajih so ji naši občani priredili svečan sprejem. V ponedeljek pa je štafeto spet prevzela hrvaška mladina.
SKUPŠČINA - Na svojem prvem zasedanju se je sestala republiška skupščina v novi sestavi (delegati zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora). S tem je tudi zares zaživel naš novi delegatski skupščinski sistem. Na skupnem zasedanju skupščinskih zborov so izvolili za novega predsednika republiške skupščine dr. Marijana Breclja, na skupni seji vseh treh zborov so razglasili izvolitev predsedstva SR Slovenije - na

.IN DOMOVINI
čelu s predsednikom Sergejem Kraigherjem - in izvolili so za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije Edvarda Kardelja. Prvič se je sestalo tudi predsedstvo SR Slovenije ter predlagalo skupščini izvolitev Andreja Marinca za predsednika izvršnega sveta.
PREDLOG - Na skupni seji zborov skupščine SR Slovenije so delegati z dojgotrajnim ploskanjem pozdravili predlog, naj bi skupščina SFRJ izvolila tovariša Tita za predsednika republike brez omejitve trajanja mandata.
USKLADITEV - Po zadnjih podatkih republiškega zavoda za plan, ki temeljijo na ocenah slovenskih občin, se bo letošnji družbeni proizvod v primerjavi z lanskim povečal v povprečju za 24,1 odstotka in ne le za 23 odstotkov, kot je bilo ocenjeno na začetku leta. Nova ocena zmanjšuje neskladje, ki je nastalo med republiško globalno bilanco skupne in splošne porabe v Sloveniji v tem letu in seštevkom občinskih bilanc.
AVTOMOBIL - Prvi jugoslovanski električni avtomobil se bo pojavil na poskusni vožnji že avgusta letos. Akumulator za vozilo je pripravila „Trepča" iz Kosovske Mitrovicfe, elektromotor pripravlja podjetje Gore-nje-Sever iz Subotice in je že v fazi montaže, strokovnjaki beograjske strojne fakultete zaključujejo izdelavo šasije in vozila v celoti, regulacija za vozilo, ki ga pripravljajo inženirji inštituta „Nikola Tesla", pa samo še čaka, da jo bomo lahko vgradili v vozilo.
POHOD - Slavnostnega z i ključka letošnjega Pohoda po poteh partizanske Ljubljane seje letos udeležil tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Na Trgu revolucije se je zbralo nad 50.000 ljudi.
PROSLAVA - Ob proslavi 30-letnice ustanovitve organov za notranje zadeve je bila v Ljubljani osrednja proslava na kateri je govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije France Šetinc.
NOVICE IZ MISLINJSKE IN GORNJESAVINJSKE DOLINE
lazgovor z akademsko slikarko ALENKO GERLOVlC slikar-i JOŽETOM TISNIKARJEM in akademskim slikarjem RLOM PECKOM je razjasnil marsikateri problem v likovni etnosti in nakazal že tudi vrsto rešitev. Laj vam pomeni likovna etnost in kako bi jo definira-
l GERLOVlC: „Likovna umet-jt je samo eden izmed načinov !»eškega izražanja z vizualnimi Istvi. Umetnik mora odkrivati s jim delom ljudem zmeraj nove ne kote gledanja med človekom »koljem. Ce tega ne izrazi na nov iin, potem njegovo delo nima terjalnega pomena." L TISNIKAR: „Likovna umet-I mi pomeni notranjo izpoved, lam daru pisanja, zato se izpo-ujem v slikanju." L. PECKO: „Pomeni mi to, kar rtelju beseda, glasbeniku glasba,
le pravi izraziti tisto, kar v bistvu ™ n
tm.
takšen odnos ima družba do aijev, jih dovolj podpira mo-10 in tudi materialno?
i. GERLOVlC: „Mislim, da se
žba v celoti zaradi kulturne nera-
osti ne zaveda kakšen velik po-
i ima delo umetnika v socialistič-
Iružbi. Cilj vsakega umetnika je,
Ji dobil vlogo med vsemi ljudmi
[ katerimi živi, da bi ga ti ljudje
meli in potrebovali, ker le tako
e uresničilo načelo: Umetnost
stvu! Vendar temu ni tako. Živi-
osamljenio, odtujeno življenje in
i sreča jie, da bo to kar nare-
o, preživelo naše kosti in s tem
110, da bodo naslednje genera-
bolj podpirale likovno umet-. ii
TISNIKAR: „Bolnica mi je ku-atelje, v tiskuje monografija, ta-la se o družbi lahko najlepše iz-n, saj mi je pomagala moralno laterialno."
, PECKO: „Za likovne umetni-t dobro, da imamo v Jugoslaviji
dokajšnje možnosti razstavljanja in predstavljanja umetniških del širši javnosti. Družba bo morala v bodoče nameniti več sredstev likovnim umetnikom, da ne bodo najboljša dela odtekala na tuja tržišča, pač pa ostala doma."
Ali je v umetnosti na sploh neko kritično obdobje, iskanje?
A. GERLOVlC: ,,V vseh razrednih družbah je bil umetnik na nek način nesvoboden zaradi kogarkoli in kljub temu so umetniki v tej ječi našli možnost ustvaijalne misli. Tudi v današnji družbi lahko umetnik ustvaija kljub - prilagajanju slikarja željam kupca."
J. TISNIKAR: „Brez iskanja ni napredka."
K. PECKO: , Ni ravno kritično obdobje, ampak neko gibanje, razčiščevanje. V bistvu se pojavlja sinteza različnih umetnostnih zvrsti."
Kakšen odnos imate do sli-kaijev samorastnikov? So bili slikarji naivci pri nas modna muha ali predstavljajo nekaj trajnega?
A. GERllOVIČ: „Ne delam nobene razlike-med formalno in neformalno izobrazbo človeka. Končala sem akademijo v Zagrebu in z deli, s katerimi se predstavljam v Slovenj Gradcu lahko trdim, da sem popoln samorastnik. Vendar mislim, da iz besede samorastnik ne bi smeli delati kupčije."
J. TISNIKAR: „Sem samorastnik, ki globoko prezira vsak komer-cializem. Ce ima človek talent lahko z vztrajnim garaštvom in iskrenim
Jože Tisnikar, slikar iz Slovenj Gradca
delom doseže veliko z ali brez akademije. Slikarji — naivci so pri nas več ali manj modna muha, saj je absolutno nemogoče, da slika cela vas in to brez neke notranje potrebe, temveč predvsem zaradi denaija. Vsekakor bodo vodilni začetni sli-kaiji naivci ostali, pri drugih pa bo velika selekcija."
K. PECKO: „Mislim, da je vsako ljubiteljsko, amatersko in samorast-no gibanje na likovnem področju treba podpirati. Ta dejavnost pa bi seveda morala biti pristna, nenare-jena in se nikdar ne bi smela preleviti v komercializem."
Kdo je lahko resničen umetnik?
A. GERLOVlC: „Clovek, ki dela z veliko odgovornostjo in se ne prepusti tržišču."
J. TISNIKAR: „Resnični umetnik dela iz notranje potrebe in ne po naročilu."
K. PECKO: „Na svojstven način mora izraziti notranjo željo, stisko in nadarjenost, pri čemer je potrebna fantastična volja in samodisciplina."
Kaj pomeni slikatju razstava in v kolikšnem časovnem razmaku jo lahko pripravi? Kolikšni so stroški? Jih krije umetnik sam?
A. ČERLOVIC: „Vsaka razstava je vedno prezgodaj, ker je umetnik nestrpen in želi, da bi že sodobniki dojeli njegova dela. Slikar mora razstavljati, ker so sicer njegove slike mrtve. Galerij res ni pri nas potrebno plačevati tako kot v tujini, kjer je umetnost blago bolj izrazita kot pri nas. Včasih se najde pokrovitelj, vendar menim, da v principu to ni prav zastavljeno, ker bi umetnik pravzaprav moral živeti od razstavljanja."
J. TISNIKAR: „Pravilno bi bilo, da umetnik ne bi imel stroškov ob razstavi, ker jih ima že itak prej. Razstava naj pokaže napredek slikaijevega ustvaijanja."
K. PECKO: ..Razstava pomeni slikarju isto kot literatu izdaja knjige ali glasbeniku koncertni nastop." Kdo so kupci slik?
A. GERLOVlC: „Država ima do slik birokratski odnos, kulturne ustanove pa zanje nimajo denarja. Slike se ne bi smele kupoyati samo za galerije, imeti bi jo morala vsaka šola, ki bi bila žarišče kulture v odmaknjenih krajih."
J. TISNIKAR: „Kupci mojih slik so intelektualci in ljudje, ki ne marajo kiča, redko pa direktoiji pod-jetij."
K. PECKO: „Naša družba ne bi smela dovoliti, da različna reklama na različnih medijih propagira nekvalitetna dela."
LIZA PODPECAN-KUHAR
hotel paka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča in priporoča
Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi.
Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici vas zabava kvartet »LORDOVI«. MINI GOLF ŽE OBRATUJE. V hotelu PAKA pa si oglejte nov barski spored. Ne bo vam žal!
SLOVENJ GRADEC
DELEGATI ZA ZBORE SKUPŠČINE SLOVENIJE
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec so na prvi skupni seji določili skupino delegatov za delegiranje v Zbor občin Socialistične republike Slovenije. Vodja skupine je primarij dr. Dgago Plešivčnik, njegov namestnik Oto Štraser, člani skupine pa so Marija Vončina, Ivan Lekše, Marta Gašper, Franc Vaupot, Franc Gornjak, Jurij Šumečnik in Viktor Mravljak.
Delegati zbora združenega dela pa so sprejeli sporazum o določitvi skupin delegatov, "ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Sprejem tega sporazuma je bil potreben, ker se volijo skupni delegati
za več občin.
V skupino, ki bo delegirala delegate za področje kmetijstva so bili izvoljeni Ivan Kašnik, Martin Kresnik in Milan Štum-pfl. V skupino delegatov, ki bo delegirala delegate za področje gospodarstva so bili izvoljeni
Maks Jordan, Marija Juijec, Albin Naglič in Alojz Kalič. Za področje zdravstva in socialnega varstva sta bila v skupino za delegiranje delegatov izvoljena dr. Ferdo Kutnik (za vodjo skupine) in dr. Ciril Slemenik (za namestnika vodje). V skupino delegatov, ki bo delegirala za področje prosvete in kulture sta bila izvoljena Franc Gumzej in Viktorija Rubin, v skupino za področje državnih in drugih organov pa Majda Peklar in Ivan Hriberšek. Za področje obrti pa sta bila predlagana v skupino za delegiranje delegatov Avgust Ternik in Oskar Rotovnik.
• Seja komiteja OK ZK Slovenj Gradec
Na zadnji seji, bila je 9. maja, je komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec sprejel delovni program Občinske konference ZK in komiteja OK ZK za letošnje leto. Osnovna usmeritev delovanja komunistov bodo tudi v Mislinjski dolini stališča in sklepi VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Predvideno je, da se bo Občinska konferenca ZK Slovenj Gradec sestala letos še dvakrat, komite pa bo sproti obravnaval vsa aktualna politična, ekonomska in druga družbena vprašanja v občini.
• Priprave na občinsko -slavje
Prihodnji mesec bodo slavili občinski praznik v Slovenj Gradcu. Slayjc ob letošnjem prazniku bo vodil posebni 21-članski odbor, ki ga jc imenovala občinska skupščina. Predsednik odbora je dipl. inž. Franček Krpač, podpredsednik pa Oto Slemenik. Odbor se je ta teden že sešel na prvo sejo.
• Tudi Slovenjgradčani bodo šli v Trbovlje
Osrednji slovesnosti ob 50-let-nici zloma fašistične Orjune v Trbovljah se bo udeležilo najmanj 300 prebivalcev Mislinjske doline. Na zadnjem sestanku občinskega političnega aktiva so se dogovorili, da bo akcijo vodil občinski sindikalni svet, ki bo storil vse, da se proslave veličastne zmage delavskega razreda na Orjuno udeleži kar največ ljudi.
• Sprejem ob prazniku varnostne službe
Zadnji ponedeljek je pripravil predsednik izvršnega sveta občine, dipl. inž. Peter Pla-ninšec, sprejem za pripadnike Milice ob 30-letnici ustanovitve varnostne službe. Ob tej priložnosti se jim je v imenu občinskega izvršnega sveta zahvalil za prispevek k zagotavljanju mirnega in ustvaijalnega dela" občanov , Mislinjske doline in k varstvu našega samoupravnega socialističnega razvoja.
• Za boljše sodelovanje
Na povabilo občinskega sindikalnega sveta Reka, odbora za
oddih in rekreacijo bo Gornje-savinjska turistična zveza Mozirje organizirala skupaj z občinskim sindikalnim svetom 16. in 17. maja dvodnevno ekskurzijo na Reko.
Gorenjesavinjska dolina že vrsto let nudi gostoljubje delavcem reških podjetij 3. MAJ, INA in RADE KONCAR.
Gostinski, turistični in družbenopolitični delavci občine Mozirje želijo to sodelovanje še razširiti zato bodo imeli 16. maja razgovore s predstavniki reških podjetij, kjer jih bo o možnosti letovanja v naši dolini seznanil prof. Zoran Vudler, tajnik celjske turistične zveze.
Reški gostitelji in naši gostje bodo prisostvovali otvoritvi razstave našega priznanega slikaija Jožeta Horvata - Jakija, ki se bo s svojimi deli predstavil ponovno reškim ljubiteljem likovne ustvaijalnosti.
• Zgornjesavinjska kmetijska zadruga spet ob direktorja
Na seji občnega zbora Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozilje dne, 8. maja je bil na "lastno željo razrešen dolžnosti direktorja ZKZ Mozilje tovariš
Jože Deberšek iz Gornjega grada, ker odhaja na novo delovno dolžnost v Ljubljano. Za vršilca dolžnosti direktoija ZKZ Mozirje je bil imenovan dosedanji vodja kmetijskega sektorja ing. Lojze Plaznik iz Moziija.
• Proslava ob 30-letnici
V petek, 10. maja je bila v sejni sobi skupščine občine Mozilje proslava ob Dnevu javne varnosti
Letos poteka trideset let odkar je bil ustanovljen oddelek za zaščito naroda na Stražnem vrhu pri Črnomlju.
Pozdravni govor je imel sekretar občinske konference ZKS Mozilje Matevž Požarnik, ki je med drugim dejal, da predstavlja pomemben mejnik v razvoju dižavne varnosti in organov za notranje zadeve IV. plenum CK ZKJ, ki je obračunal z določenimi deformacijami v vrhu državne varnosti in s tem začrtal nadaljni nemoten proces uveljavljanja družbene samozaščite, ki predstavlja skupaj z delovnimi ljudmi vseh služb skrb za varnost družbe in ustavnega sistema.
Na proslavi so nastopili recita-torji iz Osnovne šole Mozirje in mozirski moški pevski zbor.
PO KOROŠKI
PRAZNIK OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
Prebivalci občine Ravne na Koroškem slave že vrsto let občinski praznik v spomin na zadnje boje Titovih partizanov z okupa-toijevo vojsko na Poljani 15. maja 1945. leta. Osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Ravne na Koroškem so bile zadnjo nedeljo v Mežici. Na svečani seji občinske skupščine, na kateri je imela slavnostni govor predsednica družbeno političnega zbora Milka Pogačar, so izročili delegaciji, ki jo je vodila Olga Kaste lic - Maijetka, listino o podelitvi domicila bivšim aktivistom Osvobodilne fronte okrožja Dravograd.
Na slavnostni seji v Mežici so podelili tudi letošnje občinske nagrade. Prejeli so jih: inž. Jože Borštnar, Franc Fale, Boris Feldin, Edo Mauhler, Milka Pogačar in Ivan Strmčnik. Prvikrat pa so podelili tudi priznanja občinske skupščine družbeno političnim organizacijam. Prva priznanja so prejeli Krajevna skupnost Prevalje, Osnovna organizacija RK Prevalje, Občinska gasilska zveza Ravne na Koroškem, Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Ravne na Koroškem in Občinska zveza za telesno kulturo Ravne na Koroškem.
PREDSEDNIKI KOMISIJ MEDOBČINSKEGA SVETA ZK ZA KOROŠKO
Medobčinski svet Zveze komunistov za Koroško je na zadnji seji sklenil ustanoviti 6 komisij. Imenoval pa je tudi že predsednike in člane komisij. Za predsednike so bili v posameznih komisijah imenovani: dipl. inž. Edo Pogorevc (za družbeno ekonomska vprašanja), Stane Hribernik (za idejno politična vprašanja), Mira Val ti (za organiziranost in razvoj), Kristl Valtl (za informativno dejavnost), Drago Pečko (za zunanje politična vprašanja) in Franc Lesnik (za kadrovska vprašanja).
i številne prireditve in športna srečanja v »»prazniku mladosti«_ -_
Ustanovne konference mladih
V aktivih Zveze mladine v občini Slovenj Gradec se že nekaj časa vrstijo prireditve v počastitev Praznika mladosti. Občinska konferenca Zveze mladine Slovenj Gradec e, med drugim, razpisala tekmovanje za prehodni
„Pokal mladosti". Nastopa nad 400 mladih v nogometu, rokometu, odbojki, šahu, streljanju, namiznem tenisu in krosu.
Osrednja slovesnost ob prazniku mladosti v Mislinjski dolini
bo v Umetnostnem paviljonu. 'Ob tej priložnosti bodo ustanovili konferenco mladih delavcev in mladih v krajevnih skupnosti, razglasili pa tudi rezultate tekmovanja za prehodni „Pokal mladosti".
Š ČAS
5
i
NAŠ ROMAN
Še vedno je bilo opaziti ostanke starega obzidja, ki ga je napadal plevel, in jarke, ki so postali luže in v katerih je svoje čase lovil žabe.
Vsekakor so se menihi ukvarjali s poljedelstvom, zakaj v okviru dvorišča so stala še vedno razna poslopja, hlevi, delavnice in vinske kleti.
Coutantovi so bili lastniki večjega dela, imeli so kakšen ducat krav, ovce, dva konja in starega kozla, ki je žvečil tobak. Oddajali so prostore, ki jih niso potrebovali, pa so bili še dovolj dobro'ohranjeni za naselitev.
Vse skupaj je bila nekakšna majhna, neskladna kolonija; poleg Falconejevih je bila tu še neka češka družina in ljudje, ki so prišli iz Alza-cije s svojimi osmimi otroki.
- Vaš oče ni bil več mlad, ko ste se rodili.
• GEORGES SIMENON
bi vedel, če ga je nesreča zelo prizadela.
-	Kaj hočete reči?
-	Dobro veste. Kaj niste vprašali?
Tony je postal napadalen.
-	O pač.
-	Kaj si mislite? Imajo domačini prav? Je moj oče preprost?
V Saint-Justinu se ni reklo preprosta duša. Besedica preprost je zadostovala. Profesor Bigot je bil zmeden, zato mu je odgovoril le z nejasno kretnjo.
-	Ne vem, če ste si s tem kaj pomagali. Z bratom ga leta in leta nisva slišala spregovoriti besede, razen kadar je bilo to nujno potrebno. Pri oseminsede-mdesetih živi sam v hiši, kjer sva rojena in še vedno se sem pa tja ukvarja z malimi zidarskimi posli.
Odklonil je, da bi živel pri meni ali pri Vincentu. Njegovo edino razvedrilo je, ko na svojem vrtičku gradi vasico vN malem. Pred dvajsetimi leti je začel. Cerkev je visoka skoraj meter, toda ne manjka nobena nadrobnost.
če si dolgo zrl v bele valove, ki so drug za drugim prihajali z morja, se ob obali razbili ter razpršili v nešteto svetlečih se kapljic.
Marianne je dobila sončarico. Po nekaj dnevih je Tony zagorel in ko se je zvečer slačil, so je na temni koži poznali obrisi kopalk. Edino Gisele, ki niti za trenutek ni zapustila sence pod sonč-nikom, se ni čisto nič spremenila.
Kaj se je godilo v Saint-Justinu, v temni trgovini Despierrovih? In zvečer v spalnici, ko sta se Andreja in Nicolas drug pred drugim slačila?
In je brisača z rožnatim robom visela na oknu kot nekakšen klic na pomoč? Se je Nicolasova mati s svojim kamnitim obrazom odločila, da vzame položaj v svoje roke in se tako naposled maščuje snahi?
Vsi ti ljudje so bili prepričani, da bodo odkrili resnico, možje iz Poitiersa, pa policisti, pa uradniki in zdravniki, vse do tiste vzne-
1
V
Smarčani našli raketo
f. v. P^J^j' številki smo omenili, da so člani raketarske sekcije iz Šmartnega ob Paki pripravili za prvomajske praznike skupaj z raketarskim društvom „Vega" iz Sevnice ekshibicijski nastop v modelarskih raketah. Tega dne so tudi izstrelili v Le-tušu enostopenjsko amatersko raketo, ki so jo našli - kot je povedal vodaja Šmarskih raketaijev Mirko Modrijan - šele po dveh urah. Raketa je pristala v Logu pod Goro Oljko, približno dva kilometra vstran od kraja izstrelitve. Po njegovem mnenju je raketa poletela najmanj tri kilometre visoko v zrak. Vendar mladi Šmarčani takšnih raket ne bodo več izstreljevali doma, ker je njihovo pristajanje v primeru, da zataji padalo, lahko tudi nevarno. Raje se bodo odpravili v Kranj ali Slivnico, kjer so za to ustrezni poligoni.
Na sliki: Tako je naša kamera ujela izstrelitev rakete v Letušu.
NOVOST!
KOLEKCIJO ZA NEGO NOHTOV
proizvaja edini v državi
KOZMETIČNO-FRIZERSKI SALON MUJADŽIČ
Foitova 2, Velenje

USODNO SREČANJE

-	Imel je triinštirideset ali štiriinštirideset let, ko je prišel v vas iz Piemonta, odkoder je pripeljal mojo mater.
-	Če prav razumem, je začutil, da je prišel čas poroke in je odšel po ženo v rodno deželo?
-	Mislim, da je bilo nekako tako.
Materino dekliško ime je bilo Maria Pasaris in ko je prišla v Francijo, je imela dvaindvajset let.
-	Sta živela složno?
-	Nikdar nisem slišal prepira.
-	Je vaš oče potem še delal kot zidar?
-	Drugega poklica ni poznal in nikdar ni pomislil, da bi ga spremenil.
-	Vi ste se rodili prvi, potem, tri leta kasneje, pa brat Vincent.
-	Nato še sestra Angelina.
-	Živi v Saint-Justinu?
-	Umrla je.
-	V mladih letih?
-	Imela je šest mesecev. Mati je odšla v Triant, sam ne vem zakaj. Preden je prišla v Francijo, ni nikoli odšla iz vasi. Tu, v tuji deželi, jezika ni znala in je redko odšla iz hiše. Domnevajo, da je onega dne v Triantu zgrešila vrata in je iz vlaka izstopila na nepravi strani. Povozil jo je ekspresni vlak, v naročju je držala dojenčka.
-	Koliko ste bih stari?
-	Sedem let. Brat jih je imel štiri.
-	Vzgojil vaju je oče?
-Da. Ko se je vrnil z
dela, se je ukvarjal s kuho in-ostalim gospodinjstvom. Prej ga nisem dovolj poznal, da
Med drugim najdete gostilno, županovo hišo, most nad potokom, mlin na vodo in vsako leto doda še par hiš. Kaže, da je to verna reprodukcija Larine, njegove in materine vasi.
Ni povedal vsega, kar je imel v mislih. Njegov oče je bil človek z omejenim inte-lektom in v štiridesetih letih se je privadil osamljenemu življenju. Tony je prav dobro razumel, zakaj je odpotoval v Larino, da bi si poiskal ženo.
Mario Pasaris, ki je bila dovolj mlada, da bi bila njegova hči, je Angelo Falcone ljubil na svoj način. Ne z besedami in brez velikih srčnih izlivov, zakaj bil je človek, ki svojih čustev ni kazal na zunaj.
Ko je v istem trenutku izgubil ženo in hčer, se je dokončno zaprl vase in na vrtu začel graditi svojo nenavadno lutkovno vasico.
-	Ni nor! je iznenada bruhnil Tony.
Uganil je, kar so nekateri vsekakor mislili, morda je bil vmes tudi profesor Bigot.
—	Tudi jaz nisem nor!
-	O tem ni bilo nikdar govoia.
—	In čemu me potem že šestič ali sedmič sprašujete? Zato ker časniki govore o meni kot o pošasti?
Ničesar takega ni bilo. V Črnih stenah so živeli na plaži z okusom peska v ustih, pesek pa je našel tudi v postelji in na dnu žepov.
Le dvakrat je deževalo v štirinajstih dneh. Sonce je žgalo v oči in kožo, v glavi se ti je zvrtelo, posebej še,
mirljive doktorice psihologije; dejansko pa niso vedeli skoraj ničesar o Despierrovih, Formierovih in o' toliko drugih.
In o Tonyju. Kaj so vendarle vedeli o Tonyju? Vsekakor nekoliko manj, kot je vedel sam o sebi.
Gospa Despierre je bila vsekakor najvplivnejša osebnost Saint-Justinu, pomembnejša in bolj grozna od župana samega, pa čeprav je bil bogat trgovec z živino. V tej vasi, kjer so možje in žene iste generacije hodili skupaj v šolo, so bili redki tisti, ki so si jo upali klicati Ger-maine, kje pa, da bi jo tikali. Za vse je bila le gospa Despierre.
Tony se je zagotovo motil, saj jih je imela že čez trideset, ko je začel v špeceriji nakupovati za starše; v njegovem spominu je bila vedno sivolasa, taka kot zdaj. Za pultom je nosila sivo jopico in imela kot kreda bel obraz.
Poznal je tudi njenega soproga. Bil je nebogljen mož, oblečen tudi v jopico, ki mu je bila predolga, na nosu mu je tičal ščipalnik; njegove kretnje so bile obotavljajoče, pogled prestrašen.
NOVO NA TRGU
Križanka
VODORAVNO: 1. zvezdni utrinek, 7. poročilo, 8. starogrška boginja nesreče, 9. naziv za tri nordijska božanstva, 10. italijanski popevkar, Al, 12. Anica Cerne, 13. kralj bogov pri starih Indijcih, sončni bog, 15. jama z ilovico, ilovnica, 18. avtomobilska oznaka za Milano, 20. ameriško vseučilišče (po dobrotniku Elihu Yaleju), 21. pozdrav starih Rimljanov, 23. kamboški general Lon, 24. ime slovenske pevke Drža-jeve, 26. oglas, naznanilo.
, NAVPIČNO: 1. jamski ali močvirski plin, 2. turški gospod, 3. znak za kemično prvino telur, 4. vek, stoletje, 5. zelenica v puščavi, 6. skrajni konec polotoka, 7. judovski učitelj 11. pariško letališče, 14. sladek
južni sadež, 16. ime slovenskega pisatelja Cankarja, 22. Herccgovec, junak opere Jakova Gotovca, 25. Janez Novak.
	1	1	1	<	I	
1						
1			%	1		
4			11	N	II	
u1				K		
		11			M	II
a	»	N	n			
11		It	S	II		
M			11			
k						
NEVESTA NASE GORE LIST
• OBISKALI SMO SLOVENSKI PAR
Milenka in Tine že zdaj družno delata. Povedala sta, da morata pred veliko ohcet-jo na Tinetovi kmetiji še vse narediti. Delo ne sme zaosta-ti.
hudomušno vrnila. Sledila so si pisma, obiski in odločila sta se za kmečko ohcet.
„Menila sva, da imava največ možnosti, saj sva oba iz kmetij, ki imajo pravo tradicijo."
Danes veliko mladih zapušča starše, kmetije in « odhaja iskat kruha v mesto. Sta bila tudi vidva kdaj v takšni skušnjavi?
„Ko sva zapuščala osnovno šolo, sva si tudi midva želela pridobiti nekmečki poklic," odgovaija za oba Tine. „Vendar sva kmalu spoznala, da ne moreva zapustiti starše, dovoliti, da bi kmetija začela propadati. Z najino poroko in življenjem na kmetiji hočeva dati tudi drugim vzgled, da bodo nama sledili."
Res je, da bo Milenka odšla od doma, ne bo pa zapustila zemlje. Takoj po poroki se bo preselila k Tinetu, kjer jo čaka 15 hektaijev obdelovalne zemlje ter dvajset glav živine v hlevu. Trdno sta prepričana, da bosta zmogla vse delo na zemlji in napredno gospodarila. Tine namreč vidi napredek v razvoju živinoreje, vendar pa meni, da odkupne cene za živino kot tudi davek na vino niso preveč spodbudni za mladega	kmetovalca.
Poslovil sem se od njiju ter jima zaželel veliko otrok, ker si jih nevesta želi tri ženin pa štiri, je najbolje, da jih imata sedem; saj kruha bo - kot je dejal Tine - za vse dovolj.
S. VOVK.
za Milenko veijetno zbrali tudi sosedje, ki so prav gotovo veseli, daje nevesta iz njihove vasi. Kljub nekaterim zlobnim jezikom, ker je pač neki novinar zapisal, da obvladata delno tudi dva tuja jezika, čeprav sama tega nista rekla. Sicer pa brez zavisti nikoli ne gre.
Milenka po uspešno opravljeni šoli ni zapustila doma kot njena sestra, ki je šla naprej v šolo.
,,Rada je delala na kmetiji, zato nama bo seveda težko, ko bo zapustila dom. Vendar te pravice nimava, da bi ji branila, da ne bi bilo pozneje kakšnih morebitnih očitkov."
Branita pa ji ne tudi zavoljo tega, ker je Tine v redu fant. „Zelo priden in prijazen je. Če bo vseskozi takšen, potem bo že v redu," sta dejala.
Vendar pri Ministrovih po odhodu Milenke vendarle ne bo čisto prazno. Z očetom in materjo bo ostala trinajstletna rejenka Romanca, katero sta zelo vzljubila.
Kazalec na moji uri je že krepko nagibal k šestnajsti, ko sem zapustil Lenoškovo domačijo v Rečici in se odpeljal proti Celju, Šentjurju, Grobelnem . . .
Po približno uri. vožnje sem ob cesti zagledal tablo z
Ko sem v soboto popoldne nekaj po drugi uri prispel v Rečico, sem na sredi vasi ustavil starejšega moškega in žensko ter ju povprašal, kje stanuje Milenka Le-nošek.
„A, to je pa tista, ki se bo poročila na kmečki ohceti. Ta pa ne stanuje tukaj, ampak v oni drugi Rečici. Na desni strani Pake" sta mi v en glas odgovorila. „Nazaj morate. Do mostu, potem pa levo. Njihova domačija je čisto na ravnem ob cesti." Prevozil sem nekaj sto metrov po ozki, vendar lepi asfaltirani cesti in zagledal skrbno urejeno domačijo. Na desni čisto ob cesti stoji
Prihodnjo soboto bo v Ljubljani spet luštno in veselo. Spet se bo po ulicah razlegalo vriskanje in petje, glas harmonike ter rogov. Po asfaltu bo odmeval topot konjskih kopit. Vse oči radovednežev bodo uprte v mlade in simpatične — vsaj za slovenski par lahko to upravičeno trdimo - neveste ter ženine, ki bodo izrekli težko pričakovani „DA" na kmečki ohceti v Ljubljani. In če lahko kateri tej že tradicionalni prireditvi očitamo, da ni bila čisto „kmečka", letošnji tega prav gotovo ne moremo. Milenka Lenošek in Tine Zdolšek, ki sta bila pred desetimi dnevi izbrana za slovenski par 74", sta prava kmečka otroka; ne le po krvi, ampak tudi po srcih.
Devetnajstletna Milenka je doma iz Rečice pri Šmartnem ob Paki. Torej naše gore list. Vendar to ne bo več dolgo. Običaj je že, da kmečki ženin odpelje svojo izvoljenko na svoj dom in tako bo storil tudi Tine, ki bo točno mesec dni, potem ko bo Milenki nataknil prstan na roko, praznoval 24. rojstni dan. Milenko bo odpeljal iz naše občine v Okrog pri Planini, kjer že zdaj ustvarja skupni dom.
hlev, nasproti njega drvarnica, v ozadju je hiša, na sredi dvorišča pa star vodnjak. Prava kmečka idila. Milenke, zaradi katere sem prišel v Rečico k Ministru (tako se reče pri njej po domače), ni bilo doma. ,,Odšla je na Ti-netov dom," je dejal njen oče, ki je ob mojem prihodu ravno prišel iz hiše. „Zdaj morajo pohiteti z delom, saj se bo vse skupaj zelo zavleklo."
Povabil me je naj vstopim irt še preden sem se dobro vsedel, je že položil predme kozarček pristne domače sli-vovice. Milenkina mati je medtem skuhala kavico.
„Zelo smo se razveselili, ko smo zvedeli, da bosta Milenka in Tine predstavljala slovenski par na kmečki ohceti. Tudi mi smo kupili nekaj kuponov, seveda tudi sestra in drugi sorodniki," sta mi dejala oče Franc in mati Cilka. Nekaj točk pa so
S 56-letno materjo Julijano si Tine deli polovico posest-
napisom Ponikva pet kilometrov. Še nekaj kilometrov vožnje in pred mano je zrast-la visoka enonadstropna hiša.
Okrog 16.
Podobno kot v Rečici so me tudi pri Tinetovih zelo prijazno sprejeli. Ena izmed njegovih sester me je popeljala v hrib nedaleč za hišo, kjer sta „tamlada" skupaj s svakom kopala v vinogradu. Vinograd je še čisto nov in plod Tinetovega dela, ki je končal kmetijsko šolo v Šentjurju.
Ko sem se počasi približeval med trtami, ki so posajene v terasah, k slovenskemu paru 74. me je vseskozi spremljal prešeren smeh dveh mladih, ki nikakor ne moreta skriti, da sta zelo srečna, ker si bosta kmalu obljubila zvestobo.
Tine in Milenka sta se zaljubila na prvi pogled pred poldrugim letom v hribih. „Oba sva vneta planinca. Vendar je za hribe bolj malo časa." je rekel slovenski ženin.
Predtem nista bila še nikoli skupaj?
„Ali si me ti prej že videla? " se je obrnil Tine k Milenki.
„Ne. Le takrat sem te malo preveč pogledala," mu je
Milenkini domači, rejenka Romanca, mati Cilka in oče Franc.
■MG

■■■■
FELJTON
• še dolgo potem, ko je 7. maja 1945 nacistična Nemčiia že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja
-J
VOJNA PO KONČANI VOJNI
„uaiocm so se že, samo kako," je mozgal, ko je korakal po odprtem prostoru proti mostičku, kjer sta stala dva nemška generala. „Rekel sem, da se bom pogovaijal samo z enim," je dejal spremljevalcu, „ampak, če sta prišla dva, pa tudi ni tak greh, kaj misliš? "
„Seveda da ni greh," je rekel prevajalec, ki bi bil raje ostal zadaj, s puško v roki.
Ko sta prišla do mostička, je starejši Nemec začel govoriti. „Predali se bomo," je prevedel komandantov spremljevalec.
„Dobro," je rekel Godec.
,,Toda samo pod enim pogojem," je pristavil nemški general.
„Prosim? "
„Predali se bomo pod pogojem, da boste podpisali ustrezen dokument, na katerem mora biti pečat."
„Pečat? " je ^lo komandantu po možganih. „Kakšen pečat? Kje hudiča naj dobim sedaj pečat? Saj ga veijetno še štab brigade nima pri sebi!" Nekaj trenutkov je razmišljal, kaj naj reče, potem pa je dejal: „Prav, strinjam se. Podpisali bomo dokumente in jih overovili s pečati. Toda najprej morate položiti orožje. Formalnosti bomo uredili, ko pridejo v prvo bojno linijo moji predpostavljeni, ki so tam zadaj."
Pokazal je z roko za hrib, na pobočju katerega^ soj*, vkopali. Svoji kretnji je dal kar se je le dalo nartven%ule?: - čeprav je bila najbližja enota, ki bi jim lahko morebiti priskočila na pomoč, več ur marša daleč.
Spremljevalec je prevedel in Nemca sta najprej nekaj časa molče premišljevala, potem pa sta staknila glavi in začela nekaj šepetati drug drugemu.
„Pristanemo," je rekel naposled eden izmed njiju. Godcu se je odvalil kamen od srca.
Pozdravili so se togo, vojaško in odšli vsak na svojo stran.
Kmalu zatem so se v daljavi zaslišala rezka povelja. Nemški častniki so poveljevali svojim vojakom, ki so začeli odlagati orožje.
Komandant se je vsedel v enega izmed treh tovornjakov in se odpeljal v Mostič. Ustavili so tovornjak pred pošto in poskusili dobiti telefonsko zvezo z Velikovcem.
Na splošno presenečenje sta dobila Velikovec brez težav. Posrečilo se mu je celo, daje govoril s komandantom brigade, Jožem Jakičem.
,.Tovariš komandant," je rekel Godec, „moj bataljon jc vkopan nekaj kilometrov od tod. Vse jc . . ."
,,Ali veš, koliko Nemcev je pred teboj? " ga je prekinil komandantov glas.
„Nc vem natančno," je odvrnil Godec, ,,Zdi se mi-pa, da jih je precej. Vseh niti ne vidimo, ker so skriti za nekim hribom."
„Nocoj sem zvedel," jc rekel Jakič, „da jih je okoli 25.000."
Godec je ostal brez besed. 25.000 Nemcev seje predalo njegovim trem četam! Ali je to sploh mogoče?
„Godec, halo . . .,Godec!"
„Da, tovariš komandant? " /
„Mislil sem, daje linija prekinjena."
„Ne, i\i. Kaj naj storim? " :: .'.B&gtoAolozajc za vsako ceno. Ne smejo se prebit*:*, - 7
„Ne noao se, brez skrbi. ..že odlagajo orožje, kapitulirali so!"
..Kapitulirali so? " jc presenečeno rekel komandant brigade.
,.Da," je odvrnil Godec utrujen^ „skrbi me samo, kako jih bomo držali na kupu. Premalo nas je."
„Nikar ne skrbi, kmalu bo prišla okrepitev, ki je že na poti, do takrat pa se nekako znajdi."
„Da," jc rekel Godec, ..razumem!" Obesil je slušalko.
mmmmmm&pm mmsmmmms-mn	ep. \ -v.,, mmts^mumsmm ■ ■
Ko se je vrnil na položaj, je videl v daljavi veliko množico Ncmcev, ki so postopali sem in tja. Bili so brez orožja.
„Dobro pazite," je ukazal svojim borcem. „Če bi kanil kdo na oni strani poskusiti kaj slabega, mu jih dajte takoj po zadnjici!"
Poiskal je zavitek cigaret. Prižgal si je eno in z užitkom potegnil dim. Naslonil se je na podrto deblo in pogledal v nebo.
Bilo je jasno, sončno.
„Tak jc torej resnični konec vojne," je pomislil.
Na hribu za njim je nekdo zavriskal. Ozrl sc je in zagledal kolono, ki seje prikazala izza hriba. Prišla je okrepitev.
„Dan, kakršen jc današnji, si velja zapomniti," je rekel komandiiju prvega voda, ki je stal poleg njega. ,,Redko se zgodi, da se zbere skupaj toliko dobrih reči."
„Res je," je odgovoril njegov sogovornik, „Danes je za-, res dober dan."
Bilje 11. maj 1945.
SEDMA BRIGADA MED NEMCI
General-polkovnik Savo Burič je bil 10. maja skupaj s svojimi tovariši iz 7. brigade 3. divizije na položaju pred Zidanim mostom.
3. divizija jc po zavzetju Karlovca, ki so ga Nemci trdovratno branili vse do 6. maja, s pospešenim maršem prispela prek Metlike in Novega mesta do Zidanega mosta.
V Zidanem mostu bi morali presekati pot Ncmcem, ki so se umikali na sever. Nemško poveljstvo je dobro vedelo, da mora braniti prehod skozi ozko dolino pri Zidanem mostu za vsako ceno, če hočejo, da se bodo njihove enote . lahko varno umaknile višje p.oti severu, v Avstrijo.
Zato so se v bližini tega pomembnega železniškega križišča vneli srditi boji.
.V-noči od 10. na 11. maj seje bataljon 7. brigarfe.3. tl&ižije prebil prek Save, uničil nemške položaje rtaK®?5 -gem brejm in se pomešal s sovražnikom, ki ga je zajela panika.
Borci so se hitro vkopali, pot na sever je bila zaprta,-Čeprav so Nemci nekajkrat poskušali s silovitim jurišem vreči bataljon nazaj prek Save in si odpreti to izredno pomembno pot za umik, je bilo vse zaman. Bataljon ni odstopil niti za meter in Neme' so se nenadoma znašli v obroču. Z juga so pritiskale enote, ki so sc prebijale po dolini Save, pot na sever pa je zapiral bataljon 7. brigade.
mmmmmtmmmmmmmmammmmm

ovo
aktivni program
pranja (bio)
popolnejše pranje superavtomatsko enostavno z garancijo gorenje

cooldovvn - postopno ohlajevanje perila podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja
povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje
avtomatsko doziranje ustrezne količine praška in vode
novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne
NAŠ ČAS
GIP
»VEGRAD« Velenje
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
VODJA ENGINEERINGA
ogoji: Kandidat mora imeti visoko šolsko izobrazbo gradbe-> smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu, andidati naj vložijo prošnje z dokazili o strokovnosti in aksi 20 dni po izidu razpisa na naslov:
IP ..VEGRAD" VELENJE, kadrovska služba
»vezna 2-mesečna poskusna doba.
RODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV V GORENJU
rgovsko podjetje „Novotehna" Novo mesto bo izvršilo pro-jo rabljenih avtomobilov naslednjih znamk:
»tava 850 T - furgon Btava 750 T - furgon	. -
istava 750 Standard »tava 1300 TF - furgon IV 1600 Super uit R-4 va 620 B
aja in ogled vozil je pred vratarnico I v Gorenju TGO Bnje v naslednjih dneh: tek. 17. maja od 14. do 17. ure Jta, 18. maja od 12. do 17. ure
vozil so zelo ugodne in sicer v zneskih od 5.000,— do |l000,- din. Poleg tega nudi Novotehna tudi zelo ugodne Silne pogoje. V navedenih cenah je že vključen prometni
flik posameznih vozil je na oglasni deski pri vratarnici I. v nju TGO Velenje.
NOVOTEHNA NOVO MESTO
OBVESTILO
gene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove avne prostore na Šaleški cesti številka 19 - bivša uprava ..VEGRAD" Velenje, dne ure za stranke ostanejo nespremenjene.
Komunalni zavod za zaposlovanje VELENJE
3jno varstveni zavod Šoštanj razpisuje naslednji delovni
DVE VZGOJITELJICI sj: vzgojiteljska šola
nje pošljite na naslov: VZGOJNO VARSTVENI ZA-" ištanj do 25. 5. 1974
KONFEKCIJA ..KROJ" ŠKOFJA LOKA Blago z majhno napako Moški spomladanski plašči
ZNIŽANO OD 30-50%
MARKET
■ počitniško branje ZASTONJ knjiga Ivana Tavčarja		
CVETJE V JESENI		
pri MLADINSKI KNJIGI v Velenju naročiš knjige v vred-		
ssti 250.— dinarjev.		
osebej vam priporočamo:		
ojstri naivne umetnosti	300,-	din
Uzeji sveta II. in III. del^ 630.-	za en komplet	
iituristika:		
ako bomo živeli jutri.		
idni dan in		
ološka bomba	275,-	din
lortni leksikon	120.-	din
. Cooper 5 knjig	240,-	din
irika II. in III. del	540,-	din
olženicin: Avgust štirinajstega	160-	din
emingway: Otočje v zalivskem toku	110.-	din
ilder: Osmi dan	110.-	din
ladi vedež 4 knjige	560.-	din
H vražji fantje	320,-	din
glavna mesta Evrope	150,-	din
fca čuda sveta	150,-	din
Valt Disney	300.-	din
Zlata knjiga 6 knjig	400,-	din
Živalska enciklopedija 8 knjig	1.200.-	din
febrana dela E. Kastnerja	380-	din
Zbirka Kondor in Sinji Galeb ter različne pravljice		
Se priporoča M K Velenje		
Sk .................................... todpisani ....................		
anuioč .....................		
epreklicno naročam sledeče knjige:	•	
..........................		
1.....................		
K...................		
L .......................		
i. ........................		
'........... ............................		
n mi zato piripada knjiga CVETJE V JESENI zastonj		
]"-"■" I
DOM KULTURE VELENJE, TOZD TISKARNA
Razpisuje " prosto delovno mesto
MATERIALNI KNJIGOVODJA - ADMINISTRATOR
Pogoj: administrativna šola in tri leta delovnih izkušenj. Nastop službe je možen takoj-. Prošnje pošljite na naslov:
DOM KULTURE VELENJE TOZD TISKARNA
STE SE PRIPRAVLJENI P
'piUČITI
Objavljamo potrebo po ženskah in moških, ki so se pripravljeni priučiti in opraviti kvalifikacijo za upravljača mostnih žerjavov.
Kandidati morajo biti stari nad 18 let in s končano osemletko.
Nudimo soliden osebni dohodek in zanimivo delo. Prijave sprejemamo do 15 dni po objavi na naslov
TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Kadrovska služba 63325 ŠOŠTANJ
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
VABI K SODELOVANJU
1.	GRADBENE INŽENIRJE I. IN II. STOPNJE ALI ARHITEKTE
2.	EKONOMISTE
3.	VIŠJE UPRAVNE ALI SOCIALNE DELAVCE
4.	GEOMETRA
5.	STROJEPISKE
Vse, ki izpolnjujejo pogoje in bi želeli postati naši sodelavci vabimo, da nam pošljejo svoje ponudbe v desetih dneh od dneva objave.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Zagotavljamo rešitev perečega stanovanjskega vprašanja.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ELA VELENJE
.RAZGLAŠA
v šolskem letu 1974/75 prosta učna mesta za učence v gospodarstvu za naslednje poklice:
25MEST ZA POKLIC PRODAJALEC 3MESTA ZA POKLIC NATAKAR 5MEST ZA POKLIC MESAR - PRODAJALEC
Posebej vabimo fante, ki so zainteresirani za delo v mesnici in jih veseli prodaja mesa in mesnih izdelkov. Delo je v urejenih prostorih, pomočnikom pa nudimo tudi lep zaslužek. Prijave pošljite na gornji naslov do 31. 5. 1974.
STANOVANJE kakeršnokoli v Velenju ali okolici vzamem v najem za krajši ali daljši čas. Lahko tudi sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Plačilo izredno, po želji v devizah. Cenjene ponudbe- pošljite v uredništvo lista pod šifro „Nagra-da".
SOBO IN KUHINJO nujno potrebujeta mlada zakonca brez otrok. Plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pošljite prosim na naslov: Marta Meško, Tomšičeva 29, Velenje.
HIŠO usodno prodam — vse-ljivo, s sadnim vrtom in malim marofom blizu Šmartnega ob Paki v Savinjski dolini. Hiša sto-* ji na sončni legi in je primerna za obrtnika ter interesente, ki iitiajo veselje do sadovnjaka in vrta. Informacije: vsak dan po 14. uri v Velenju na stanovanju v Stanetovi ulici št. 15 ali tel. 85 020 int. 335.
OSEBNI AVTOMOBIL AMI
8, letnik 1969 prodam po ugodni ceni. Cenjene ponudbe pošljite prosim v uredništvo lista pod šifro „AMI 8". • t POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Informacije dobite v recepciji hotela .PAKA". Košak Aco Velenje.
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje razpisuje na podlagi 9.-12. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42/66) ter 5. - 8. člena Odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški rudar št 2/71,4/71 in 8/72)
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo več družbenih stanovanjskih objektov v soseski Šalek-Bevče
Za gradnjo 10 družbenih stanovanjskih objektov se oddaja stavbno zemljišče po zazidalnem načrtu Salek-Bevče, ki zajema naslednje parcele oz. dele parcel: 1607, 2397/1 2397/2 2397/3, 2397/4, 2403, 2404, 2405 in 2406 k.o. Velenje v skupni izmeri 37500 m2.
Pogoji natečaja za posamezne objekte so naslednji:
1.	za gradnjo 39 stanovanjskega objekta z oznako A1 je izklicna cena za zemljišče 93.405,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.287.000,00 din;
2.	za gradnjo 39 stanovanjskega objekta z oznako A2 je izklicna cena za zemljišče 93.405,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.287.000,00 din;	^
3.	za gradnjo 39 stanovanjskega objekta z oznako B1 je izklicna cena za zemljišče 93.405,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.287.000,00 din;
4.	za gradnjo 39 stanovanjskega objekta z oznako B2 je izklicna cena za zemljišče 93.405,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.287.000,00 din;
5.	za gradnjo 39 stanovanjskega objekta z oznako C1 je izklicna cena za zemljišče 93.405,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.287.000,00 din;
6.	za gradnjo 39 stanovanjskega objekta z oznako C2 je izklicna cena za zemljišče 93.405,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.287.000,00 din;
7.	za gradnjo 53 stanovanjskega objekta z oznako D1 je izklicna cena za zemljišče 126.935,00 din in plačilo komunalnega prispevka 1.749.000,00 din;
8.	za gradnjo 87 stanovanjskega objekta z oznako D2 je izklicna cena za zemljišče 208.365,00 din in plačilo komunalnega prispevka 2.297.800,00 din;
9.	za gradnjo 87 stanovanjskega objekta z oznako D3 je izklicna cena za zemljišče 208.365,00 din in plačilo komunalnega prispevka 2.497.800,00 din;
10.	za gradnjo 87 stanovanjskega objekta z oznako D4 je izklicna cena za zemljišče 208.365,00 din in plačilo komunalnega prispevka 2.497.800,00 din.
Skupni pogoji natečaja za vse objekte so naslednji:
1.	Odškodnina za zemljišče se mora plačati v roku 20 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo.
2.	Komunalni prispevek se plača: 34 % v roku 20 dni, 33 % v roku treh mesecev in 33 % v roku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. Za drugi in tretji obrok se zaračunajo 11 % obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti v plačilo prvega obroka. O plačilu stroškov komunalne ureditve podpiše posamezni investitor pogodbo pri skladu. V plačilu komunalnega prispevka je zajeta možnost priključka na vse sekundarne komunalne naprave razen toplovoda. Zajeti tudi niso stroški zunanje ureditve.
3.	Rok za pričetek del je šest mesecev po uspelosti na javnem natečaju in za končanje del dve leti po uspelosti na javnem natečaju.
4.	Varščina znaša 40.000,00 din za vsak posamezen objekt in jo mora ponudnik vplačati najkasneje en dan pred odpiranjem ponudb. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja samo, če predloži dokazilo o plačani varščini, ki se plača na račun št. 52800-652-28073 — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, z oznako, da je varščina.
V primeru, da ponudnik na natečaju ne uspe, se mu varščina vrne, ob uspeli ponudbi pa zadrži in vrne po dograditvi objekta, v kolikor bo investitor spoštoval vse razpisne pogoje javnega natečaja. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik kasneje od ponudbe odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev.
5.	Uspeli ponudnik je dolžan plačati tudi stroške postopka v višini 2.000,00 din.
6.	Za posamezne objekte in zunanjo ureditev so izdelani glavni projekti in jih investitorji dobe na Zavodu za urbanizem. Cena za projekte ni vključena v cenah'po tem razpisu in se plačajo posebej.
Javni natečaj je pismen, zato morajo ponudniki najkasneje do 29. 5. 1974 poslati pismene ponudbe na naslov: Zavod za urbanizem Velenje - Tomšičeva 18 - Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč z oznako „Javni natečaj — Šalek-Bevče". Pismena ponudba mora vsebovati: točen naslov ponudnika, ponujeno ceno za zemljišče, roke plačila, pričetek in končanje gradnje ter izjavo ponudnika, da sprejema vse razpisne pogoje javnega natečaja.
Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ceno za zemljišče, krajše roke za končanje gradnje in boljše plačilne pogoje.
Odpiranje ponudb bo dne 30. maja 1974 ob 8. uri na Zavodu za urbanizem — sejna soba. Ponudniki so lahko navzoči.
Vsa pojasnila in informacije o gradnji in pogojih gradnje lahko dobe interesenti na Zavodu za urbanizem Velenje v uradnih dneh. Datum: 14. 5. 1974
OBVEŠČAMO STARŠE, DA BO VPISOVANJE OTROK V ZAVOD
3. in 4. junija 1974 Od 8 do 15 ure.
Sprejemamo otroke v starosti od 2 do 6 let.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ
Lajnama
TRGOVSKO PODJETJE
OBJAVLJA prosta delovna mesta za veleblagovnico v VELENJU
1.	PRODAJALCE VSEH STROK
2.	MESARJA-SEKAČA
3.	MIZARJA
POGOJI:
pod tč. 1 — prodajalec in eno leto prakse pod t£. 2 - mesar in eno leto prakse pod tč. 3 — pohištveni mizar in 4 leta prakse Poskusno delo t mesec, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja do 25. maja 1974.
\Š ČAS
11
L
• VAJA PARTIZANSKIH ENOT OB PODPORI VSEGA PREBIVALSTVA
GORENJE SVOBODNO
OBČINSKA STRAŽA NA DELU
•	Divjal
po Tomšičevi
Mirko Grudnik je z osebnim avtomobilom CE 408-75 divjal po Tomšičevi cesti v Velenju in na zoženem delu zadel v vrtno ograjo ter prometni znak. Vozilo se je obrnilo na streho, zatem pa obstalo na bokuu v vrtu. Voznik Grudnik je dobil manjše odrgnine na obeh rokah, vozilo pa je močno ' poškodovano, 'saj znaša gmotna škoda blizu 20.000 dinarjev.
•	Po nesreči odšel spat
Iz Šoštanja proti Velenju se je 3. maja nekaj po polnoči peljal z osebnim avtomobilom Vlado Vrabič in zaradi neprimerne hitrosti ter utrujenosti zapeljal s ceste in zadel v betonsko ograjo. Avtomobil se je prevrnil nazaj na cesto, Vrabič pa je bil lažje poškodovan. Predno so prišli na kraj nesreče miličniki je voznik odšel na dom. Ti so ga našli spečega v postelji.
•	Prevozil rdečo luč
Semaforsko križišče v Ve-. lenju je prevozil voznik osebnega avtomobila Marjan Lipičnik, ko je gorela rdeča luč. Zato je v križišču trčil v osebni avtomobil z reg. štev. LJ 828-40, ki gaje vozil Mir-, ko Opara. Lažje poškodovana je bila sopotnica Daniela Lipičnik.
•	V ovinku čez sredino
Voznik osebnega avtomobila MV 661-11 Gabrijel Kremzer je 5. maja peljal proti Slovenj Gradcu. Ko je pripeljal v levi ovinek pri kilometru 25 v Paki, je nasproti pripeljal Stanislav Gaberc z osebnim avtomobilom reg. št. MB 495-53. Zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo na nepreglednem ovinku zanašati in je z avtomobilom zapeljal čez sredino cestišča. Zato je zadel v levo stran nasproti vozečega avtomobila.
Če bo potrebno, bomo branili vsako ped naše zemlje
V skladu z letnim delovnim programom partizanske enote Velenje je bila pred nedavnim vaja „GORENJE SVOBODNO", ki naj bi pok&zala, kako je usposobljena enota za delovanje v začetnem vojnem stanju, za protidiverzantsko delovanje ter za izvajanje partizanskih akcij v prvih dneh okupacije. Poleg tega je želel štab enote preizkusiti sodelovanje z odbori za splošni ljudski odpor v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Ker je prišlo sporočilo, da so	Prav zato je še poostril svoje
sovražne diverzanstke skupine	ukrepe. Uvedel je policijsko uro,
že izvedle nekatere sabotažne	PrePovedal vsakršno zbiranje ter ne-
„i •• _____i , . ,	prestano nadzoroval mimoidoče. V
akcije v sosednjih občinah m da	£aselju je zavaroval vsa cestna ^
preti nevarnost tudi naši občini, žišča, patrulje so nenehno krožile se je občinsko vodstvo odloči- P° vasi> na nebu so se pojavila njego-
lo za mobilizacijo. Potekalo je zelo uspešno in hitro, saj so bile enote zhrane prej kot je bilo to predvideno kar kaže na izredno dobro organiziranost ter veliko pripadnost vojakov. Potem ko je štab enote ugotovil, da so odbori za SLO zagotovili popolno zavarovanje industrijskih objektov, je enota krenila na območje južno od doline, kjer se je takoj povezala z odbori za SLO v krajevnih skupnostih.
Domačini so utrujenim borcem nudili hrano ter prenočišče ter zbirali in posredovali „svojim" točne, podatke o številčnem stanju sovražnika, kakšna je njegova borbena sposobnost ter telesna pripravljenost in kako je oborožen. Pred očmi sovražnika, ki je medtem okupiral vas Gorenje pa so se začeli pojavljati napisi živela OF, Smrt fašizmu, za sovražnika ni ne kruha ne vode, uničimo sovražnika.. .
Sovražnik se je znašel v zelo tež-' kem položaju na okupiranem ozemlju, saj ni računal na tako trden in žilav odpor prebivalcev. Hrano si je moral jemati s silo, prav tako prenočišča. Ljudje so na vse mogoče načine onemogočali njegove akcije. Dajali so mu lažne podatke in ga tako vse bolj zavajali.
va letala. V pomoč mu je bil tudi oklepni vlak.
Vse bolj je postajal negotov, počutil se je šibkega. Le s težavo je držal na zasedenem ozemlju navidez red.
Borci so se pripravljali da mu zadajo odločilen udarec. Sredi noči so se začeli spuščati v dolino ter ga z vseh strani obkoljevati. Ob svitu je začelo pokati na vseh straneh. Začel se je srdit boj za vsak vogal hiše, za vsako ped zemlje. Borci so sovražnika, ki le nudil močan odpor, počasi
zelo hitro in uspešno izvedla mobilizacijo, pravočasno so bili zavarovani važnejši industrijski objekti, stiki z odbori za SLO v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so bili vzpostavljeni v najkrajšem času. Občani od šolaijev do najstarejših so nudili sovražniku spontan odpor ter ga na različne načine onempgočali. Ob samih borbenih nalogah pa so pokazali vojaki poleg borbene, mo-ralnopolitične pripravljenosti tudi odločnost, da bodo branili vsako ped naše zemlje, če bo to potrebno.
ilRtO^
KONFEKCIJA „KROJ" ŠKOFJA LOKA Blago z majhno napako Vsa ženska konfekcija
ZNIŽANO OD 30-50%
MARKET
Sodelovanje z splošnim ljudskim odporom na terenu ter do mačini je bilo na višku.
stiskali v vse ožji obroč. Po polurnem boju so „naši" ob veliki požrtvovalnosti ter izredni borbeni pripravljenosti osvobodili Gorenje. Sovražnik je bil takorekoč razbit. Le manjšemu številu njegovih vojakov se je uspelo umakniti proti cerkvi Svetega Antona, kjer so se utrdili. V velikem jurišu so „naši" zasegli še to zadnjo sovražnikovo utrdbo ter tako dokazali sovražniku, da danes ni sile, ki bi nam lahko odvzela svobodo.
Nekajdnevna vaja je pokazala na izredno borbeno in moralno politično pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov naše občine. Enota je
PIŠČALKA IN BL0H
Pred dobrim mesecem so se na velenjskih ulicah pojavili štirje možje v sivih uniformah, na prsih pa se jim sveti napis Občinska straža skupščine občine Velenje. Za zdaj je glavno orožje teh mož piščalka, s katero opozarjajo in preganjajo kršitelje javnega reda in miru ter tiste, ki si objestno utirajo pot prek zelenic ali kako drugače kvarijo urejenost in lep izgled mesta ter blok, s katerim izrekajo mandatne kazni. Zaradi osebne varnosti bodo stražarji v kratkem dobili tudi pištole.
Načelnik za notranje zadeve pri skupščini občine Velenje Drago Tratnik je dejal, da sta se V zadnjem času v Velenju zelo poslabšala red in čistoča, da ljudje (nekateri) ne- čuvajo več tako. skrbno tistega, kar je bilo z muko in žulji narejeno. „Na-še mesto je znano daleč naokoli po svoji lepoti, lepih * zelenicah, nasadih... Vse to so nekateri posamezniki sposobni uničiti v tednih ali celo dneh, seveda, če bi jim to dovolili. Kljub temu, da je že doslej obstojal odlok o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi, ga mnogi niso izvajali, ker ni bilo koga, da bi to nadzoroval. Čuvaji, ki smo jih imeli občasno, so bili nemočni, ker jih ljudje niso preveč upoštevali. Nasprotno, iz njih so si brili norce ter celo pljuvali vanje. Vsega tega niso mogli nadzorovati tudi miličniki, ker jih je premalo. Zaradi vseh teh razlogov smo se odločili za ustanovitev občinske straže, ki bo zahtevala dosledno izvajanje določb in členov novega občinskega odloka o javnem redu ter miru in komunalni ureditvi. ."
Rudi Meh
Čeprav piskajo in opozarjajo stražarji po velenjskih pa tudi šoštanjskih ulicah še-le kratek čas, šo se nekatere stvari že izboljšale.
,floram reči," je dejal v zvezi s tem referent občinske stražarske službe Rudi Meh, „da ljudje, odkar imamo stražarje, ne hodijo več toliko po zelenicah pa tudi parkiranja avtomobilov na nedovoljenih prostorih -kar je mnogim prešlo že v kri - ni več toliko. Je pa še vseeno precej takšnih, ki stražarje ignorirajo, zasmehujejo. Tudi nekatera podjetja zelo lahko jemljejo občinski odlok. Mislim, da je odveč trditi, da odloke pač sprejemamo zato, da jih potem izpolnjujemo."
— Kakšne kazni lahko izrekajo stražarji?
„Na kraju samem lahko stražar izreče denarno kazen
v višini 50 ali 100 dinarje Tako lahko na primer ka nuje s 50 dinarji tistega o čana, ki trga cvetje ah ho izven dovoljenih poti, vozi ke, ki vozijo ah ustavlja vozilo izven dovoljenih po oziroma na zelenih povri nah pa s 100 dinarji."
Poiskali smo tudi dva med stražarjev ter jih vp šali, kako so jih sprej ljudje oziroma, kako upoš vajo njihova opozorila.
BERNARD ZABUK0 NIK: „Kot stražar se srei jem tudi s starejšimi ruda ki so naredili nešteto udar ških za to, kar danes iman Prav ti se najbolj razburja češ ah smo za to delali,
Čamir Idrizovič
bodo nekateri naše delo, i trud uničevali. Mladi p malo upoštevajo, da sm< žulji naredili to lepo mes Posamezni otroci se nori jejo iz nas pri tem pa jim) magajo tudi njihove maten tem, ko jim dajejo potuho jih celo navajajo naj nam i gajajo."
Kot kaže bodo mor stražarji sedanje kape iz b ga zamenjati s čeladami. \ fikokrat se namreč prlpe da prileti z okna stekleni ali kakšen drug nevan predmet. „Ko sem sva otroke," je nadaljeval Bi nard Zabukovnik," da prepovedano igrati žogo zelenici, mi je iz stanoval na Šaleški (blok med obči in Vegradovo stolpnic nekdo vrgel na glavo stek nico. Še sreča, da je b plastična."
"Nič boljše ni," je de drugi stražar ČAMIR IDF ZOVIČ," ob stolpnici Jenkovi 6. Mnogi mladi novalci te stolpnice sploh vedo ah nočejo vedeti, Velenju uporabljamo poso za smeti. Skozi okna meči vse, kar jim pride pod ra Ko sem opozoril skupi fantov, ki je na zelenici i| la nogomet, da to ni dovo
Bernard Zabukovnik
no, so me obkrožili, edenj je celo pljunil vame."
In kaj lahko zapišemo ij vsem tem? Sramota, mlad človek ne pozna i štovanja, da uničuje to, so drugi z velikim trudi naredili. Ali si sploh mislil, da si morda plju človeka, ki je morda ljenju veliko pretrpel,-preživel strahote vojne.!?
III—HH'llll UIII— HI1HT—T—
■■HHHH
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni uredmk Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula - Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1 januaija 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 1,5 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev - Za
——■——■ni ■'n«——BnamagpiSEa—
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotJ ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo j - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ Cl plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.