Celje - skladišče D-Per 214/1984 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXIV. - ŠT. 7-8 - APRIL 1984 Naših 90 let V letošnjem letu slavi naša delovna organizacija visok in pomemben jubilej - devetdesetletnico obstoja in dela. V vseh letih svojega obstoja je naša delovna organizacija prestala veliko preizkušenj. Kot večina organizacij s tako častitljivo starostjo, je tudi naša doživljala različna obdobja večjih vzponov, uspehov, pa tudi kriznih obdobij. Generacije naših predhodnikov so bile nosilci tehniškega razvoja in delavskega gibanja, vključevali so se v boj proti okupatorju, bili so G G w 1894 18 1984 sposobni uspešno nadaljevati delo v svobodni domovini in prevzeti upravljanje v svoje roke. Mnogo je bilo vloženega truda in prelitega znoja za premagovanje težav na tej 90 let dolgi poti, ko se je bilo treba sproti prilagajati speminjajočim se družbeno ekonomskim razmeram in slediti tehničnemu napredku. Kljub temu pa je nesporno, da se je EMO vsa ta leta potrjeval, razvijal in neizmerljivo prispeval k razvoju družbenopolitične skupnosti v Celju, regiji, Sloveniji in Jugoslaviji. Visok jubilej bomo proslavili kar se da delovno. Za obeležbo 90-letnice je bil formiran organizaicjski odbor, ki je izdelal podroben program aktivnosti, s katerimi bomo dostojno proslavili naš jubilej. Odbor se je do sedaj že večkrat sestal in se dogovoril o realizaciji posameznih nalog. Glavna oziroma osrednja prireditev bo 29. septembra v prostorih ŠRC Golovec ob otvoritvi nove emajlirnice. Na njej se bodo srečali vsi člani kolektiva in naši upokojenci oziroma skupaj okoli 4200 nekdanjih in sedanjih EMOVCEV ter gosti. V okviru tega termina, oziroma te proslave, bo tudi svečana seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri bomo najzaslužnejšim delavcem in pomembnejšim poslovnim partnerjem podelili posebna priznanja. Omenili smo že, da smo se odločili, da bomo naš jubilej proslavili kar se da delovno, torej ob posameznih delovnih zmagah, katerim bomo dali poudarek s priložnostnimi proslavami oziroma sejami delav-sega sveta TOZD in podobno. Odločili smo se predvsem za naslednje obeležbe »delovnih zmag«: a) dokončanje prototipne delavnice oz. toplotnega laboratorija, b) ureditev skladiščnih prostorov (Ti02) in odstranitev barak (pri TOZD Odpreski in avtokolesa), c) adaptacija oz. dograditev prostorov TOZD Orodjarna, d) pričetek dela s terminali in novo računalniško opremo, pri čemer je predviden obisk vodij rač. centrov in tovrstnih strokovnjakov regije in partnerjev pri nas. Pod pokroviteljstvom naše DO bo v mesecu maju organiziran seminar emajlircev Jugoslavije. V aktivnosti za obeležbo 90-letnice je vključeno tudi društvo DIATI in društvo LT EMO. Društvo DIATI bo izdalo katalog inovacij v letu 1982-1983, razpisalo je tekmovanje med oddelki za največje število prijavljenih in realiziranih inovacij po geslom »90 let EMO -90 inovacij«, organiziralo pa bo tudi razstavo inovacij v obdobju med leti 1945 - 1983. Društvo LT bo organiziralo veliko fotorazstavo razvoja in posameznih dosežkov naše DO in DLT, organiziralo bo tekmovanje članov prometnega krožka, radiokluba, kluba podvodnih aktivnosti, modelarjev itd. Izvedena bo tudi vaja enot CZ naše DO s poudarkom na povezovanju s KS Gaberje. Delavsko prosvetno društvo Svoboda bo za naše delavce izvedlo samostojno kulturno prireditev. V likovnem salonu bomo prikazali razstavo naših starih emajlirskih izdelkov, prikazali zgodovino DO ter izdelke naših sodelavcev umetnikov - amaterjev. Organizirali bomo javno radijsko oddajo. Tekom celega leta je predvideno veliko število propagandnih akcij, preko radia, TV, razne tiskovne konference, sestanki s poslovnimi partnerji ob DNEVIH EMO 1984, številne reportaže o naši DO, za mesec oktober je rezervirana TV ura, pripravljene so jubilejne značke, zastavice in drugi propagandni materiali, izdali pa bomo tudi poseben bilten, posvečen našemu jubileju.Naštete jubilejne aktivnosti bomo popestrili še z mnogimi športnimi prireditvami pod geslom 90 let EMO - 90 šport-norekreativnih prireditev, ki že tečejo. Nedvomno ena največjih športnih prireditev bodo III. športne igre emajlircev v mesecu maju, na keterih se bo zbralo okoli 900 delavcev - športnikov iz delovnih organizacij, ki so članice jugoslovanskega združenja emajlircev. Kot je torej razvidno, bomo našo 90-letnico proslavili z aktivnostmi predvsem v maju in septembru oz. oktobru tega leta. Za zaključek velja omeniti še, da bomo izdali v času centralne proslave tudi bogato zasnovano številko našega glasila. OSREDNJP ■>emo—3 Doseganje letnih ciljev v letu 1983 Sestavni del gospodarskega načrta za leto 1983 so tudi naloge, ki predstavljajo konkretizacijo ciljev za leto 1983, oziroma razrešitev ključnih problemov DO EMO, ki so osnova za uspešno poslovanje in nadaljni razvoj. Planirane cilje za leto 1983 smo dosegli: - celotni prihodek 6,522 mio din ali za 6 % več kot smo planirali, - dohodek 1,675 mio din ali za 4 % več kot smo planirali, - akumulacija 107 mio din ali za 44 % manj kot smo planirali, - izvoz 7,3 mio $ na konvertibilno področje ali za 35 % manj kot smo planirali. Iz gornjih podatkov lahko zaključimo, da nismo v celoti izpolnili planiranih ciljev in z rezultati ne moremo biti zadovoljni. V letu 1983 smo sprejete naloge realizirali v naslednjem obsegu in kvaliteti: 1. TEDENSKO SPREMLJANJE PROIZVODNJE IN PRODAJE V vseh TOZD tekoče spremljajo izpolnjevanje plana proizvodnje in prodaje. V mesecu septembru smo uvedli dnevno spremljanje proizvodnje preko dnevnih poročil in grafikonov. Plan proizvodnje je bil po količini v letu 1983 dosežen 91 %, po vrednosti pa 108 %. V zadnjem kvartalu uvedena stimulacija za povečano proizvodnost dela in presežene planske naloge v proizvodnji je dala dobre rezultate, tako v povečanju proizvodnosti dela v skoraj vseh TOZD in v preseganju planirane proizvodnje v zadnjem kvartalu. 2. UREJANJE TEHNOLOGIJE Ocenjujemo, da je bil velik korak storjen pri pravočasni izdelavi tehnološke dokumentacije oz. pri pridobitvi operativne šifre, kajti število tekoče ocenjenih artiklov in zastoji pri fakturiranju so se sorazmerno zelo zmanjšali. Seveda pa postopek pridobitve šifre še vedno traja predolgo, kar bo v veliki meri rešeno v letošnjem letu z novo računalniško opremo. Kljub dobrim rezultatom pa so še vedno napake in zastoji, predvsem zaradi nepravočasnih zahtevkov za otovoritve šifer, kar kaže na zanemarjen proces operativnega planiranja ter slabo vsklajevanje problemov med OPP, TPP in nabavo. Odločno prepočasi se še formirajo tudi planske cene materialov. Če lahko za zgornji del naloge damo oceno, da je realizirana, tega ne moremo reči za vsebinski del tehnološke dokumentacije oz. iz nje izhajajoče kalkulacije. Predvsem se nesistematično ali pa sploh ne ažurira obstoječe dokumentacijo z novimi materiali, novimi grupami dela, z novimi vrednostmi storitev itd., kar bi morala postati osnovna naloga tehnologa, ki naj bi takoj, ko dobi izpis, preveril tudi pravilnost cene in ostalih elementov izpisa. Danes pa so akcije vsebinskega urejanja tehnologije na žalost rezultat akcije vseh drugih služb, v manjši meri pa same tehnološke priprave. To velja tudi za vsebinsko prečistitev letne kalkulacije za leto 1984, kjer smo v večji meri uspeli, nikakor pa ne v celoti in povsem zadovoljivo. Zato lahko ta del naloge ocenimo kot delno nerealizirano. Ocenjujemo, da bi formalno in vsebinsko zaostrili poslovanje in konsolidirali celoten sistem ob uvedbi novega računalnika v letu 1984, ko bi se na novo definirali vsi organizacijski predpisi in postopki ter zaostrila odgovornost vseh udeležencev v tem poslovanju. V tem smislu TOZD ERC in področje za organizacijo in poslovno informatiko že pripravljata bazo podatkov, ki jo bo bistveno lažje in hitreje lahko ažurirati, ob enem pa poenostaviti pisanje tehnologije (poenotenje operacij v standardne operacije in podobno). 3. DOSEGANJE PLANIRANE KAKOVOSTI - Realizacija cilja v zvezi s predpisanimi normativi kakovosti repro-materiala in kooperantskih delov se v celoti izvaja. V vsakem primeru odstopa predpisane kakovosti postavimo dobavitelju kakovostno reklamacijo. V obdobju od I - Xll/1983, smo postavili domačim in tujim dobaviteljem 607 reklamacij kakovosti. - Nivo kakovosti naših izdelkov in storitev vzdržujemo na dogovorjenem nivoju, oziroma v mejah ustreznih standardov in predpisov. Ob eventuelnih pojavih slabe kakovosti, takoj izvajamo ustrezne akcije z ustreznimi službami (tehnologija, proizvodnja), da takoj na izvoru preprečimo produkcijo izdelkov oziroma storitev neustrezne kakovosti. Doseganje ciljev znižanja slabe kakovosti izdelkov in storitev oziroma stroškov slabe kakovosti je naslednje: - TOZD POSODA je dosegla 22,6 mio din prihranka ali 48 % planiranega prihranka, kar je za 6 % slabše kot v prvih devetih mesecih, ko je prihranek znašal 54 %. - TOZD RADIATORJI ni dosegel prihranka, ampak se mu je slaba kakovost povečala od planiranih 6 % na 8 %, kar pomeni dodatno znižanje cene za 165.000 din. - TOZD EMOKONTEJNER je pri porabi cinka še vedno daleč za normativno porabo. Dejanska poraba znaša 95,6 kg/tono, normativna oziroma planirana pa je 77,4 kg/tono. Pri proizvodnji 10.843 ton pocinkanih storitev pomeni to 215 ton več porabljenega cinka. Poraba cinka se je v III. kvartalu povečala v odnosu na I. polletje in v zadnjem kvartalu še povečala v odnosu na lil. kvartal. 4. UREDITEV NORMATIVOV Delovni normativi se postopoma urejajo, vendar še niso urejeni v okvire realnosti. Največ je storjenega v TOZD RADIATORJI, dočim v ostalih TOZD potekajo vsklajevanja počasi in še ni bistvenih rezultatov. Ta naloga je obsežna in zahtevna in bo reševanje te naloge potekalo daljši čas. 5. TEHNOLOŠKI PROBLEMI IN NJIHOVO REŠEVANJE Tehnološke probleme rešujejo TOZD predvsem preko usmerjenih inovacij. Razpisanih inovacij je premalo, zato so tudi rezultati skromni in ne rešujejo večjih in pomembnejših tehnoloških problemov v TOZD. Večje rezultate bomo lahko dosegli z investicijskimi naložbami v tehnološko modernizacijo v posameznih TOZD, ki pa zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev poteka počasi. V letu 1983 se je pričela izvajati investicijska naložba v tehnološko modernizacijo TOZD POSODA, ki bo v letu 1984 zaključena in bo po investiciji v Tovarno energetske opreme v Šentjurju pomenila rešitev še enega izmed ključnih problemov tehnološke modernizacije DO EMO. 6. POSPEŠEVANJE INOVACIJ V letu 1983 je bilo 38 predlogov inovacij. Gospodarska korist je znašala 11.657.634 din. Več o inovacijski dejavnosti v letu 1983 je objavljeno v 3-4 štev. Emajlirca 1984. 7. ZAMENJAVA UVOŽENIH MATERIALOV Z DOMAČIMI Aktivnosti po tej točki so potekale skozi vse leto, tako da bi čimveč materialov iz uvoza preorientirali na domačo oskrbo. Devizna situacija pa je v veliki meri pripomogla, da smo morali zaradi izvoza dobaviteljev ponovno uvažati te materiale sami. Dodatno so se pojavili zahtevki po devizni soudeležbi za sestavne dele in surovine, tam kjer je uvozna substanca procentualno visoka. 8. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO IN OSVAJANJE NOVIH PROIZVODOV Na osnovi izvršene selekcije zbranih idej za izdelke in razvoj tehnologije je bil oblikovan program osvajanja novih proizvodov, ki pa po obsegu in kvaliteti ne zadovoljuje, ker je bilo predlogov oziroma idej prema- lo. Zato se je že začel pripravljati srednjeročni program razvojno raziskovalnega dela in osvajanja novih proizvodov, ki pa bo v letu 1984 pripravljen in predlagan v potrditev. Kadrovsko se je razvojna služba že okrepila, izvedene so že delne organizacijske spremembe v smislu koncentracije razvojnih kadrov in opredelitve organizacije dela na razvojnih nalogah. 9. DOSEGANJE PLANIRANEGA IZVOZA Plan izvoza na konvertibilno področje je bil dosežen 65,4 %, na klirinško 119 % in skupaj 70 %. Doseganje planiranega konvertibilnega izvoza se je iz kvartala v kvartal slabšalo, saj je v I. polletju bilo 85 %, po devetih mesecih 73 % in za leto 1983 65,4 %. Še vedno je delež izvoza TOZD POSODA 84 % od skupnega izvoza DO na konvertibilno področje. Doseganje letnih ciljev v letu 1983 (Nadaljevanje s 3. strani) 10. UGOTOVITEV TRŽNE, TEHNOLOŠKE IN ORGANIZACIJSKE MOŽNOSTI ZA POVEČANJE IZVOZA Analiza možnosti za povečanje izvoza je pripravljena skupaj z Zavodom za produktivnost dela SRS in bo obravnavana na kolegiju v začetku meseca marca. Z rezultati, ugotovitvami in zaključki za povečanje izvoza bomo sproti obveščali preko Emajlirca. 11. OSKRBA Oskrba se je izboljšala v odnosu na prvo polovico leta, tako da večjih zastojev v proizvodnji ni bilo. Še vedno pa prihaja do kratkotrajnih prekinitev proizvodnje in preusmerjanje proizvodnje na druge programe (kooperantski deli za EMOCENTRAL, aluminij za ALU posodo, cink in določene dimenzije pločevine za TOZD ODPRESKI in TOZD KOTLI in še durgi materiali, ki občasno zavirajo določeno proizvodnjo v manjši meri, brez večjih posledic na končne rezultate). 12. OBVLADOVANJE STROŠKOV Redno se pošiljajo mesečna poročila o doseganju ali preseganju planiranih stroškov ter posebnimi komentarji oz. opozorila za velike prekoračitve, ki posebej opozarjajo odgovorno osebo. Opaziti je vedno več zanimanja za te podatke, kar pripomore k sprotnemu razčiščevanju napak in k reagiranju. Smatramo, da moramo v bodoče še bolje definirati odgovorne osebe in hitreje ter ostreje reagirati na vse neupravičene odstope (kot smo to uspeli v veliki meri zaostriti pri nepravilnih izvedbah inventur ter pri zaostrovanju odgovornost za nenormalno velike manjke. 13. VSKLAJEVANJE CEN V obdobju od januarja do decembra smo pri Skupnostih za cene rešili zahtevke ža povečanje cen sledečim proizvodom: - jekleni radiatorji - linearno povečanje cen za 14,5 %, - električni radiatorji EOR - linearno povečanje cen za 17 %, - kovinska posoda - linearno povečanje cen za 17 %, - kesoni za smeti - uskladitev in povečanje cen do 24 %, - cene servisnih storitev - povečanje cen do 40 %, - kovinska posoda - linearno povečanje cen za 25 %, - kesoni za smeti - povečanje cen do 22 %, - trajnožarne peči EMOCENTRAL - linearno povečanje cen za 17,5 %, - cene servisnih storitev - povečanje cen do 21 %. Po režimu prijave cen novih proizvodov smo uspeli rešiti sledeče proizvode: EMOCENTRAL PLAMEN 23, EMOCENTRAL 20, EMOCENTRAL 24, EKONOMIK SOKOVNIK, WC kotlič SPECIAL, armature za WC kotliče, priključni elementi za WC kotliče, podometni WC kotlič TAJFUN in električni oljni radiatorji TS. Po režimu individualnih naročil so tekoče usklajevali prodajne cene pri TOZD KOTU, EMOKONTEJNER, ODPRESKI in AVTOKOLESA, ORODJARNA, FRITE in delno pri TOZD RADIATORJI. Interno smo v skladu s Pravilnikom o razčlenitvi meril in načinu oblikovanja prodajnih cen za izdelke in storitve v sodelovanju s prodajnimi in strokovnimi službami posamezne TOZD oblikovali cenike, katere so pred pričetkom uporabe potrdili delavski sveti posamezne TOZD. Upoštevati moramo, da je bilo tudi po odmrznitvi cen zelo težko uveljaviti cen tistih proizvodov, ki so imeli velik % povečanja. Strogo pridr-žavanje predpisov za uveljavitev cen novih proizvodov nas je dodatno oviralo, da bi odpravili neskladja med nabavnimi in prodajnimi cenami pri nekaterih sanitarnih proizvodih in radiatorjih. Možnosti za rešitev teh neskladij nam je skoraj v celoti onemogočila zamrznitev cen, ki je pričela veljati v decembru 1983. 14.ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje v letu 1983 je potekalo po planu potreb za leto 1983 je predvideval 4,6 % povečanje števila delavcev glede na stanje koncem preteklega leta, kar je pomenilo 151 delavcev. V letu 1983 je delo nastopilo 272 delavcev, v tem številu so zajeti tudi povratniki iz JLA. (Nadaljevanje na 5. strani) Emajlirec - (Nadaljevanje s 4. strani) 16. DOPOLNJEVANJE KATALOGA DEL IN NALOG Dinamika zaposlovanja po TOZD je razvidna iz tabele: Stanje Zaposl. TOZD Plan 198331. 12.1983 izven DO Razlika 1 5 (2-3) d O 4 FRITE 65 69 18 + 4 POSODA 1512 1412 117 - 100 KOTLI 301 231 45 - 70 RADIATORJI 165 165 13 - KONTEJNERJI 223 203 7 - 20 ODPRESKI 96 97 10 + 1 ORODJARNA 130 122 9 - 8 VZDRŽEVANJE 231 223 23 - 8 ERC 35 33 3 - 2 SiT 82 67 5 - 15 DSSS 426 430 22 + 4 SKUPAJ 3266 3052 272 - 214 Načrtovane stopnje rasti zaposlovanja nismo dosegli. Največji manj-ko delavcev je še vedno v TOZD Kotli in Posoda, kjer je fluktuacija tudi največja. Tudi potrebe po kadrih so bile v odnosu do plana največje. Kljub aktivnemu kadrovanju za TOZD Kotli, se pojavljajo težave pri izbiri kandidatov, saj so zahteve TOZD predvsem po kvalificiranem in izoblikovanem kadru, ki pa je tudi sicer zelo deficitaren v regiji in v širšem jugoslovanskem prostoru. Za TOZD Frite pa nam je uspelo pridobiti zadostno ševilo delavcev glede na plan in uvedbo četrte izmene. Na povečano število zaposlenih v DSSS je vplivala reorganizacija službe kontrole kvalitete - pri kateri gre za prenos kontrole iz TOZD Kotlov v DSSS. 15. OMEJEVANJE FLUKTUACIJE Kadrovsko socialna služba je spremljala pojav fluktuacije glede na vzrok in število, še zlasti pa pri strokovnih kadrih. V letu 1983 je sklenilo delovno razmerje 341 delavcev (zajete so premestitve iz TOZD v TOZD in zaposlitve izven DO), DO pa je zapustilo 335 delavcev - od tega je odšlo 59 delavcev na odsluženje kadrovskega roka, 11 jih je umrlo, 78 se jih je upokojilo, 188 delavcev pa je prekinilo delovno razmerje na lastno željo, ozoroma po lastni krivdi. Gibanje po posameznih TOZD je razvidno iz tabele. Stopnja čiste fluktuacije za leto 1983 za DO je 5,44 % in je višja za 0,5 % v primerjavi z letom 1982. Stopnja bruto fluktuacije v primerjavi z letom 1982 je enaka, to je 9,7 %. 188 delavcev, ki predstavljajo čistofluktuacijo v letu 1983 je prekinilo delovno razmerje v DO na naslednje načine: 91 delavcev na lastno željo, 56 samovoljno, 29 disciplinski ukrep, 3 za določen čas, 2 na odsluženje zaporne kazni in 1 delavec v preizkusni dobi. Kvalifikacijska struktura odhodov po TOZD je naslednja: TOZD NK K VKV Sš ViS vs Skupaj DSSS 3 _ _ 2 2 1 8 FRITE 3 - - - - - 3 POSODA 84 7 - 1 1 - 93 ERC - - - - - - - ODPRESKI 4 1 - - - - 5 ORODJARNA VZDRŽEVA- 2 5 1 — — — 6 NJE - 4 - - - - 4 RADIATORJI 5 1 - 1 1 - 8 KOTLI 13 11 2 1 6 2 35 KONTEJNERJI 10 6 - 2 - - 18 SiT 2 1 - 3 - - 6 SKUPAJ DO 126 36 3 10 10 3 188 Od strokovnih kadrov, ki so fluktuirali z VŠ in VIŠ izobrazbo, je kar 8 delavcev iz TOZD Kotli In to predvsem strojni inženirji, ki so navajali nizek OD in nerešeno stanovanjsko vprašanje. Med znanimi vzroki odhajanja prevladujejo še vedno zaposlitev v domačem kraju, nizek OD, odnosi na delu, ki so povezani z nezadovoljstvom pri delu (predvsem v prvem kvartalu so bila pogosta premeščanja iz enega dela na drugo-pomanjkanje surovin in drugo). Sledijo pa manj pogosti vzroki kot zaposlitev v svojem poklicu, možnost napredovanja, neopravičeni izostanki (problem alkoholizma, itd.). Izvaja se dodaten ukrep za zmanjšanje fluktuacije, predvsem problematičnih delavcev ob sprejemu, da jih zaposlujemo za določen čas. Vendar je ta način tudi zakonsko omejen in točno definiran. Naloga je končana v tistem delu, ko gre za poenotenje ter združevanje del in nalog, tako za režijska kot za proizvodna dela. Prav tako je izdelana osnova za računalniško obdelavo kataloga. Poenoten katalog je pa osnova za vrednotenje del in nalog po novi, predlagani metodologiji. Ta del naloge pa je trenutno v teku, se pravi, da se pripravlja vzorčno vrednotenje. S kadrovskega in organizaicjskega vidika bo nov, dopolnjen katalog zaživel konec I. oz,, v začetku II. kvartala 1984. 17. POSODABLJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Naloga je realizirana v tistem delu, ki ga je bilo možno realizirati zaradi zakasnele izdobave nove računalniške opreme. Končana je organizacija in napolnjenje baze podatkov za obvladovanje zalog in materiala poslovanja s tehnologijo. Trenutno so v izdelavi potrebni oplikativni programi. Dokončno je začetek poslovanja preko terminalov predviden v zadnjem kvartalu 1984 po predhodno opravljenih testiranjih in poiskus-nih obdelavah. Neodvisno od tega je opravljeno že veliko dela na prenosu starih obdelav iz starega na novi računalnik (večina prenosov v I. kvartalu 1984), pri čemer se bo razbremenil stari računalnik, v zadnjem kvartalu 1984 pa bi sploh prenehali poslovati z njim. Ocenjujemo, da realizacija naloge poteka dobro, čeprav s težavami, ker gre za novo tehnologijo dela tako v TOZD ERC, kot tudi pri samem poslovanju. 18. RED, DELOVNA DISCIPLINA IN ODNOS DO DRUŽBENEGA PREMOŽENJA V preteklem letu je bilo na področju zavarovanja DO storjeno mnogo, vendar glede na zahtevnost področja, vse ostrejše gospodarske situacije ter slabih odnosov do dela in družbenih sredstev, z rezultati dela ne moremo biti povsem zadovoljni. Splošna služba skozi vse leto tesno sodeluje z DO Varnost, ki opravlja naloge fizičnega varovanja DO ter PM in UNZ Celje. S pomočjo specializiranih organizacij kontinuirano spremlja dogajanja in preprečuje vse vrste kaznivih dejanj. Za že storjene pa sodeluje pri odkrivanju le-teh. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in realnemu padcu OD ni opaziti večjega porasta kaznivih dejanj odtujevanja materiala in izdelkov. Pojavila se je sicer manjša organizirana skupina, vendar je bila z intenzivnim posegom varnostnikov hitro odkrita. Še vedno pa ni znan vzrok odtujevanja drugih artiklov iz TOZD Posoda, ki se je pojavil sredi leta. Povsem drugačno pa je stanje na področju delovne discipline. Tu pa prizadevanja še vedno niso dovolj uspešna. Kot smo že velikokrat napisali, odnos nekaterih delavcev do dela in delovnih sredstev je skrajno malomaren. Zaskrbljujoče je to, ker so to v večji meri mladi delavci, kateri še iščejo sami sebe v družbi. Kaznovalna politika, odnosno preprečevanje teh pojavov z raznimi sankcijami ni uspešna, verjetno bo treba premisliti in poiskati druge metode. V preteklem letu se je nadaljevala obnova ograje okrog DO in sicer od TOZD Radiatorji do vhoda lil in od razdelilne plinske postaje do skladišča kemikalij. Ostaja še kritičen del ograje za odprtim skladiščem kontejnerjev. Še vedno pa ni rešen problem kolesarnic. Kljub dogovoru s TOZD Vzdrževanje, da bodo ustrezno ograjene kolesarnice II in III do konca leta, to ni bilo storjeno. To ustvarja velik problem, ki ga s prepovedjo varnostnikom, ne moremo zadovoljivo rešiti. Ob koncu leta se je pojavil problem utesnjenosti parkirnega prostora pred vhodom v upravno zgradbo. Z namestitvijo registrirnih ur se je frekvenca prehodov pri informatorju izredno povečala, s tem pa tudi število tistih, ki sedaj parkirajo pred vhodom v upravno zgradbo, prej pa so pri vratih II in III. 19. INFORMIRANJE O REZULTATIH V glasilu EMAJLIREC objavljamo vse pomembne podatke o poslovanju in ostale rezultate, dosežene na različnih področjih dela in poslovanja. Nova vsebinska zasnova daje poudarek prav poslovnim informacijam. V mesecu septembru pa smo uvedli tudi dnevno informiranje o doseženi proizvodnji v TOZD z grafikoni. 20. VKLJUČEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI REALIZACIJI CILJEV Samoupravni organi in družbeno-politične organizacije so tekoče sremljali izpolnjevanje planskih ciljev in sprotno sprejemali ustrezne ukrepe za njihovo izpolnitev. Zaradi dinamike sprememb v zoženih pogojih poslovanja so se sicer začeli pojavljati različni razlogi kot opravičilo za neizvrševanje sklepov, vendar pa je s skupnimi napori samoupravnih organov in DPO bilo zadovoljivo premagati takšne pojave. DPO so se vseskozi polno zavzemale pri vzpodbujanju realizacije konkretnih ciljev z različnimi aktivnostimi kljub preokupaciji s splošnimi napotki širših organov in organizacij dovolj učinkovito razreševale celokupnost nakopičenih neugodnih gospodarskih razmer. Pomočnik direktorja za plan in realizacijo nalog DRAGO MRAVLJAK Izpolnjevanje dinamike gospodarskega plana 1983 Letni obračun dela Leto 1983 jeza nami, ki smo ga prebrodili in končali z velikimi težavami in napori. Pogoji gospodarjenja so se med letom spreminjali, kar se je seveda odražalo v našem poslovanju, do izraza pa so seveda prišla večkrat premala zavzetost ter hitra organiziranost za tekoče spreminjanje ter prilagajanje pogojem gospodarjenja. Naloge, ki smo si jih postavili in zadali za leto 1983 so bile ambiciozno postavljene, vendar ne nerealne, neizpolnjevanje planskih ciljev se bo pa odražalo v letu 1984. Izpolnjevanje planskih ciljev je razvidno iz tabel, podajamo pa kratek komentar k izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju ciljev: PROIZVODNO PODROČJE - proizvodnja fizično ni dosežena, res pa je tudi to, da nismo dosegli planiranega števila zaposlenih in smo tudi v letu 1983 koristili usluge od DO Zavarivač. Z INVESTICIJSKO PODROČJE - Kot vir in osnova povečanje produktivnosti smo fizično realizirali le 20 %, finančna realizacija plana pa je 80 %. Glavni vzrok je v pomanjkanju finančnih sredstev, oziroma plačila niso bila pravočasno izvedena. To nedoseganje je izrazito predvsem v TOZD Posoda, ki predstavlja že I. 99 %, fizično pa komaj 29%. Pri ostalih TOZD ni tako velikih odstopanj med fizično in finančno realizacijo plana. RAZVOJNO PODROČJE - na področju konkretizacije programov z vključitvijo v redno proizvodnjo je bera skromna, z izjemo TOZD Radiatorjev, kjer je bilo dejansko ogromno opravljeno in 1. PROIZVODNJA, PRODAJA proizvodnja — prodaja iI62 upoštevanjem opravljenih nadur ter sodelavcev od Za-varivača, katere smo v povprečju skozi vse leto koristili 55 zaposlenih, smo se skoraj približali planiranim zaposlenim, oziroma povedano drugače, da vzrok v nedoseganju fizičnega obsega ni v številu zaposlenih. Na neizpolnjevanje plana je v določeni meri vplivala kritična oskrba z materialom v prvem kvartalu, dočim so bili ostali kvartali v letu 1983 normalno oskrbljeni, razen nekaterih materialov. To se odraža tudi v doseženi produktivnosti, ki se je povečevala iz kvartala v kvartal. Na-pram letu 1982 smo dosegli fizično DO brez TOZD Kotli 95 %, z upoštevanjem TOZD Kotlov pa je dosežena produktivnost DO 104 % na leto 1982, kar je seveda vpliv na rezultat nove tovarne. Na nedoseženo produktivnost pa je vplivalo, razen kritične oskrbe z materialom tudi spreminjanje proizvodnje ter prilagajanje tržnim pogojem predvsem v TOZD Radiatorji ter TOZD Emo-kontejner. etapo tehnološke sanacije TOZD. Finančno je investicija za leto 1983 realizirana se delno to že odraža v planu za leto 1984, čeprav v skromnih številkah. V letu 1983 je bilo opravljeno lepo število razvojnih nalog, tako napram' planu kot letu 1982. Res je, da se sadovi tega področja ne morejo pokazati »čez noč« in je potreben čas, vendar nam ta ugotovitev in tolažba malo pomaga. »Caplanje« na tem področju se nam še obrestuje, seveda v negativnem smislu, ker nimamo izvoznih programov, kar je na eni strani posledica prepočasnega osvajanja novih programov, na drugi strani pa nedodelane tehnološke rešitve obstoječih programov, kar vpliva na zelo visok odstotek slabe kvalitete naših proizvodov ter visoko materialno udeležbo ter nizko produktivnost. PODROČJE PRODAJE -če globalno ocenjujemo celoten program DO, ugotav- ljamo, da ni bilo posebnih problemov pri plasmanu naših proizvodov, kar je razvidno tudi iz stanja zalog gotovih izdelkov, ki so nam v prvem kvartalu 1984 napram stanju 31. 12. 1982 sicer porasle, nato pa občutno padale po kvartalih, tako, da so po stanju 31. 12. 1983 znašale komaj 26 % povprečne mesečne proizvodnje. Seveda pa ni pri tem mišljeno, da ni bilo potrebnih dodatnih aktivnosti in ukrepov za realizacijo določenih programov. Tu lahko izpostavimo predvsem program TOZD Emokontejner »skladišča vnetljivih snovi«. Tržni delež naših programov ostaja na domačem tržišču enak in se ne povečuje, razen pri programu kotlov ter programu frit, kjer delež povečujemo. Presežen plan prodaje smo dosegli z zmanjšanjem zalog gotovih izdelkov kot z povečano prodajo na domačem tržišču. IZVOZNO PODROČJE -tu ne beležimo tako vzpodbudnih rezultatov. Res je, da je bil plan izvoza zelo ambiciozno postavljen, vendar vezan na naše uvozne potrebe ter sprejete devizne obveznosti. Neizpolnjevanje plana izvoza pa je povzročilo na eni strani omejen uvoz ter veliko težje in dražje pokrivanje deviznih obveznosti. Končen rezultat tega pa je negativna devizna bilanca po stanju 31. 12. 1983 86.932 $, s tem, da dolgujemo še Ljubljanski banki 500.526 $ ter da smo razen tega uvozili na kredit za 3,422.755 $. Po številkah in rezultatih sodeč kaže, da še nismo dojeli, da je izvoz prvenstvena planska naloga, kjer ni alternative, izvažati ali ne, in da je kot tak ena izmed prioritetnih nalog in temeljnih ciljev DO. ZAPOSLENI A. Stanje zaposlenih konec meseca 31. 12. 1982 31.3. 1983 30. 6. 1983 30.9.1983 31.12.1983 1 2 3 4 5 3.115 3.097 3.068 3.065 3.052 B. Fluktuacija Stanje zaposlenih 31. 12. 1982 3.115 Prišli v letu 1983 272 Odšli v letu 1983 335 Stanje zaposlenih 31. 12. 1983 3.052 KADROVSKO PODROČJE - tudi na tem področju nam ni uspelo realizirati glavnih nalog, kot planirano število zaposlenih, pomanjkanje smo reševali z nadurami (katere pa nismo planirali) ter s sodelavci Zavari-vača. Izrazito nedoseganje plana zaposlenih je TOZD Kotli, ki potrebuje specifične profile oziroma profile, ki so v širšem območju deficitarni ter v TOZD Posodi. Tudi odstotek fluktuacije je večji naprem letu 1982. PODROČJE STROŠKOV - tu bi omenili le dve večji skupini stroškov in sicer: porabljeni material in energija ter ostali stroški. Pri materialu ocenjujemo, da so dejansko nabavne cene bile dosti višje od planiranih, saj znaša indeks napram letu 1982 povečanje za 68 %. Ker pa je fizični obseg približno v letu 1983 enak, lahko rečemo, da je to povečanje nabavnih cen, ki so se dejansko napram letu 1982 povišale od 30 % pa celo pri nekaterih materialnih do 80 %, podobno velja za glavne energetske vire kot električna energija, ki se je v IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA ELEMENTI IZVRŠ. I—XII/82 IZVRŠ. Struk. I—XII/83 Struk. Ind. 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3.074 3.070 - 100 Število delov, dni 268 264 - - Število plačanih dni 276 274 - - 1. Opravljene ure 4.868.176 72,4 4.787.412 72,0 99 - proizvodne 2.411.150 35,9 2.412.403 36.0 100 - režijske 2.457.026 36,5 2.375.009 36,0 99 2. Nadure 183.375 141.951 - - - proizvodne 144.237 - 107.897 - - - režijske 39.138 34.054 - - 3. Neopravljene ure 1.497.706 22,3 1.531.685 23,1 104 - odmor 320.548 4,8 311.580 5,0 104 - drž. prazniki 203.393 3,0 227.678 3,3 110 - redni letni dopust 580.654 8,6 576.680 8,6 100 - hranarina do 30 dni 356.909 5,3 378.952 5,6 106 - ost. plač. izost. 36.202 0,6 36.795 0,6 100 4. Refundacije 8.948 0,1 8.280 0,1 100 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadom. OD iz sred. zdrav, zavarovanja - hranarina nad 30 dni 322.361 4,8 294.930 4,4 92 6. Porodniška 7. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 29.944 0,4 29.285 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR: 6.727.135 100,0 6.651.592 100,0 100 SKUPNO ŠTEVILO UR: 6.910.510 - 6.793.543 - - povprečju povišala 50 % ter zemeljski plin za 80 %. Navedene številke pa nam govorijo, da bo treba v še večji meri delati na programih z manj vloženega materiala, pri porabljeni energiji pa iskati še dodatne možnosti po zmanjševanju, oziroma prihrankih, ker po vsej verjetnosti so tako pri prvi kot drugi postavki še kake rezerve. Ostale postavke stroškov pa so: a) vezane na število zaposlenih in je preseganje spet vezano na cene, ti stroški so: varstvo pri delu, prevozi, izdatki za prehrano; b) določeni izdatki: sem štejemo reklamo, ki ni presežena, ter dnevice ter potni stroški doma, ki v skupnem znesku niso niti doseženi, ter potni stroški in dnevnice inozemstvo, ti so pa preseženi, to preseganje pa izhaja iz višjih inozemskih dnevnic, kot večjega števila potovanj, vezano na plan izvoza. V letu 1983 je bil postavljen sistem spremljanja stroškov, tega bo potrebno v letu 1984 še dodelati in predvsem pa izvajati. PODROČJE FINANČNE USPEŠNOSTI - kljub preseženem celotnem prihodku na plan, je iz tabele razvidno, da nismo uspeli »parirati« nabavnih cen z našimi prodajnimi cenami, saj smo načrtovali 73,8 % porabljenih sredstev v ČP, dejansko pa znašajo 74t4 % v celotnem prihodku. Ze pri stroških smo omenili povišanje cen, kar je tudi tu razvidno, na večja porabljena sredstva pa vplivajo dosti večje tečajne razlike, kot so bile planirane. V kolikor bi bile obveznosti iz dohodka enake planiranim, bi bil tudi čisti dohodek v okviru plana. Tako pa so dejanske obveznosti za 114 mio večje in to predvsem vsled »obresti«; oziroma obresti so bile prenizko planirane, kar se je odrazilo že v obdobju I—V11983 in se je ta razlika samo povečala. Na višino obresti pa so vplivale višje obrestne mere, kar v planu ni bilo predvideno ter naš odnos gospodarjenja s sredstvi. Tako smo povečali zaloge materiala, nedokončane proizvodnje ter povečali terjatve. Dnevi vezave so se pri materialu kot nekodončani proizvodnji napram normativom povečali. To je povzročalo še dodatne likvidnostne težave, najemanje dodatnih kreditov ter večje obresti. Dejstvo je, da smo bili med letom prisiljeni pri nekaterih materialih nabavljati čez planirano zalogo, vendar bi se z večjim usklajevanjem vseh odgo- UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din IZVRŠIT. PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI I—Xll/1982 I—XII/83 I—XII/83 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 I. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 2. PORABLJENA 4.042.900 6.136.973 6.521.941 161 106 SREDSTVA 2.865.619 4.529.109 4.847.357 169 107 3. DOHODEK 1.177.281 1.607.864 1.674.584 142 104 II. RAZPOREDITEV DOHODKA Del dohodka za DSSS 185.004 218.274 225.273 122 103 Amortiz. po predp. stop. - - - - - Del doh. za ob. iz BOD 84.104 115.654 113.429 135 98 Del doh. za obv. po odlokih 4.963 4.029 4.825 97 120 Del doh. za obvest. po pog. 30.651 30.359 46.037 150 152 Del doh. za davke in prisp. 63.075 90.350 92.530 147 102 Del doh. za obresti 110.022 178.729 290.213 264 162 Del doh. za sovlag. - 20.735 - - - 4. ČISTI DOHODEK 699.462 949.734 902.277 129 95 III. RAZPOR. ČIST. DOHODKA Del CD za OD 611.834 717.060 761.033 124 106 Del ČD za stan. izgr. 31.209 41.087 34.074 109 83 Del ČD za prehr. del. 5. OSTANEK “ - “ “ ZA SKLADE 80.947 191.587 107.170 132 56 6. IZGUBA - 24.528 - - - STROŠKI v din IZVRŠITEV PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI I—Xll/1982 I—Xll/1983 I—Xll/1983 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porablj. mat. in sur. 1.603.445.896 2.793.923.000 2.503.374.304 168 99 - odmik plan. cen. mat. 40.850.649 - 256.709.957 - - Porablj. energija 190.931.246 214.362.000 291.884.021 153 136 Transp. storitve 26.268.651 30.116.000 31.426.780 120 104 Str. za inv. vzdr. OS 105.476.100 107.484.000 113.308.664 107 105 Druge proizv. štor. 576.884.768 750.753.000 871.422.087 151 116 Izd. za var. pri delu 18.639.539 24.486.000 27.618.075 148 113 Izd. za prehr. del. 23.150.258 29.663.000 32.472.716 140 109 Amort. po predp. stop. 142.587.447 221.851.000 214.820.461 151 97 Povrač. za prev. na delo 11.206.327 15.383.000 16.441.903 147 107 SKUPAJ: 2.851.684.228 4.332.696.000 4.494.327.118 158 104 vornih služb za to področje dalo vsaj približati postavljenim normativom. Osebne dohodke smo napram planu dejansko presegli za 6 %, čeprav to pomeni v povprečju za osebni dohodek le 15.407 din in da odstopamo od povprečja v gospodarstvu za 2.550 din. Dosežen ostanek za sklade je samo 56 % napram planu ter ostane za poslovni sklad komaj 28 mio din, s tem, da imamo obveznosti iz poslovnega sklada za 186 mio, kar pomeni, da bomo morali za razliko najeti dodatne kredite za poravnavo obveznosti, oziroma da bi zadovoljivo zaključili poslovno leto, bi morali nameniti v poslovni sklad vsaj v višini obveznosti. Tako pa nam doseženi rezultat ne daje dobre startne osnove za leto 1984. Iz primerjalne tabele za obdobje MX/1983 je razviden položaj naše DO v slovenskem prostoru, ki pri vseh kazalcih kaže odstopanja in dejansko potrjuje slabe rezultate. Vse te glavne ugotovitve, ki izhajajo iz poslovanja v letu 1983 so v glavnem že vgrajene v plane za leto 1984. Ker bodo po vseh predvidevanjih pogoji gospodarjenja v tekočem letu še težji, bo potrebno vse aktivnosti, ki so odvisne od nas samih realizirati, sicer ne bo nobenega napredka. III. športne igre emajlircev jugoslavije celje,18.-20.5.1984 PRIMERJALNI KAZALCI Z GOSPODARSTVOM V SRS l-IX/1983 SR SLOVENIJA INDEKS ELEMENTI , Gospo- darstvo Industr. Kovinska Industr. Predel. kovin DO EMO 5:1 5:2 5:3 5:4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Dohodek na delavca v din 511.520 525.771 519.017 494.595 393.879 77 75 76 80 2. Dosežen ČD na del. v din 312.634 313.985 296.294 304.599 203.368 65 65 69 67 3. Oseb. doh. in sred. skup. por. na delavca v din 230.383 227.742 224.879 223.000 180.339 78 79 80 81 4. Popreč. upor. posl. sred. na delavca v din 2.268.630 2.184.894 1.706.346 1.435.721 1.052.738 46 48 62 73 5. Čisti OD na del. meseč. popr. v din 16.689 16.541 16.404 16.315 14.387 86 87 88 88 6. Doh. s popreč. upor. posl. sred. % 22,5 24,0 30,4 34,4 37,3 166 155 123 108 7. Stopnja akumulac. sposob. koeficient 4,3 4,9 5,4 6,9 1,6 37 33 30 23 8. Stopnja reproduktivne sposob. koeficient 7,8 9,2 9,3 11,4 7,1 91 77 76 62 9. Delež dohodka v CP % 21,6 27,0 29,5 33,1 26,7 124 99 91 81 10. Delež ČD v CP % 13,2 16,1 16,9 20,4 13,8 105 86 82 68 11. Delež OD v CP % 8,8 10,6 11,6 13,5 12,1 138 114 104 90 12. Delež akumulac. v doh. % 19,1 20,5 17,8 20,0 4,2 22 20 24 21 13. Delež akumulac. v ČD % 28,9 31,8 27,5 28,3 8,2 28 26 30 29 14. Delež obrsti v CP 2,8 3,6 4,6 3,3 4,9 175 136 107 148 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA l-XII/1983 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 PROIZVODNJA v 000 din 304.721 472.623 1.605.835 2.059.197 306.066 473.595 474.622 900.800 PRODAJA v 000 din 331.637 587.268 1.307.642 1.819.352 283.271 552.516 518.311 1.022.376 IZVOZ skupaj $ 732.435 925.783 5.692.081 6.063.952 47.949 92.684 675.537 601.330 Od tega: konvert. $ 90.485 160.033 5.483.821 6.063.952 47.949 92.684 238.463 233.091 UVOZ skupaj $ 916.404 862.666 2.114.966 4.142.814 828.629 1.285.340 1.675.797 2.027.110 Od tega: konvertib. $ 637.133 483.759 2.114.966 2.849.935 55.246 28.646 1.673.831 2.027.110 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 337.428 604.696 1.392.564 2.023.706 287.204 563.759 539.956 1.074.383 DOHODEK v 000 din 69.080 122.719 441.183 573.972 38.545 93.568 155.439 233.455 ČISTI DOHODEK v 000 din ... . 46.337 76.276 277.901 325.238 7.519 40.770 67.685 66.301 Amort. pcTpredp. stop. v 000 din 2.606 3.423 46.415 58.661 3.332 30.309 15.682 21.444 OSTANEK ZA SKLADE v 000 din 30.642 53.063 8.093 13.728 - 344 1.044 821 Akumulacija v 000 din 14.739 23.303 8.093 13.729 - 244 1.044 821 Popr. štev. zap. - vkalk. del. 62 67 1.386 1.336 163 164 265 233 Popr. mes. neto OD v din 14.379 19.044 11.411 13.564 12.009 14.341 14.575 16.381 OD in SSP na vkalk. del. - din 509.645 772.240 194.670 233.166 144.106 247.110 251 ,k474 281.029 Doh. na vkalk. del. v din 1.114.194 1.831.627 3118.310 429.620 236.472 570.537 586.561 1.001.954 Čisti doh. na vkalk. del. v din 747.371 1.138.448 200.510 243.442 46.129 248.598 255.414 284.553 Akumulac. na vkalk. del. - din 237.726 347.806 5.840 10.153 - 1.488 3.940 3.523 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER VZDRŽEVANJE 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 PROIZVODNJA v 000 din 220.746 359.290 91.831 137.692 440.047 514.347 418.892 556.980 PRODAJA v 000 din 281.894 433.280 91.647 137.692 438.772 657.772 420.422 563.450 IZVOZ skupaj $ - 109.053 157.470 578.782 178.207 211.499 - - Od tega: konvert. $ - 109.053 13.350 443.035 178.207 211.499 _ - UVOZ skupaj $ 1.126 48.060 22.150 122.802 22.081 231.004 208.514 Od tega: konvertib. $ - 1.126 48.060 22.150 122.802 22.081 231.004 208.514 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 285.665 445.893 95.574 141.890 435.798 646.315 421.099 567.302 DOHODEK v 000 din 62.596 105.332 51.385 68.796 112.720 141.482 99.915 119.995 ČISTI DOHODEK v 000 din 34.577 54.756 33.842 46.957 54.447 54.891 61.434 71.906 Amort. po predp. stop. v 000 din 13.322 16.729 10.347 14.271 24.278 30.179 12.177 18.737 OSTANEK ZA SKLADE v 000 din 14.834 27.761 3.306 8.300 11.635 23 5.905 811 Akumulacija v 000 din 7.407 12.849 1.285 4.095 10.083 23 2.498 811 Popr. štev. zap. - vkalk. del. 88 94 124 121 199 206 221 224 Popr. mes. neto OD v din 12.917 16.011 14.450 17.755 13.006 15.903 14.161 17.575 OD in SSP na vkalk. del. - din 239.397 430.543 262.718 354.227 222.935 266.350 266.679 317.388 Doh. na vkalk. del. v din 711.318 1.120.553 414.395 568.566 566.432 686.806 452.104 535.688 Čisti doh. na vkalk. del. v din 392.920 582.404 272.919 388.073 273.603 266.461 277.982 321.009 Akumulac. na vkalk. del. - din 84.170 136.691 10.363 33.847 50.668 112 11.303 3.621 ERC SIT DSSS DO SKUPAJ 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 PROIZVODNJA v 000 din 31.903 46.590 _ 145.281 _ _ 3.894.663 5.666.395 PRODAJA v 000 din 31.911 46.590 - 145.281 209.544 258.042 3.915.051 6.223.619 IZVOZ skupaj $ - - - - - - 7.483.679 8.583.083 Od tega: konvert. $ - - - - - - 6.052.275 7.313.347 UVOZ skupaj $ 54.530 58.465 - - 6.999 4.938 5.999.191 8.635.204 Od tega: konvertib. $ 54.530 58.465 - - 6.999 4.938 4.944.571 5.706.724 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 32.200 47.306 - 146.086 215.412 260.607 4.042.900 6.521.943 DOHODEK v 000 din 13.666 19.133 - 36.908 132.752 159.225 1.177.281 1.674.585 ČISTI DOHODEK v 000 din 9.231 12.218 - 25.074 106.489 127.901 699.462 902.278 Amort. po predp. stop. v 000 din 7.694 9.997 - 1.812 6.733 9.257 142.586 214.819 OSTANEK ZA SKLADE v 000 din 1.359 1.539 - 381 4.129 498 80.947 107.169 Akumulacija v 000 din 800 914 - 381 - - 21.421 57.170 Popr. štev. zap. - vkalk. del. 30 30 - 72 406 402 2.944 2.949 Popr. mes. neto OD v din 14.877 19.657 - 19.070 14.318 17.570 12.715 15.407 OD in SSP na vkalk. del. - din 281.033 376.776 - 342.954 262.288 318.161 230.313 287.644 Doh. na vkalk. del. v din 455.533 637.760 - 512.613 326.975 396.082 399.892 567.848 Čisti doh. na vkalk. del. v din 307.700 407.256 - 348.251 262.288 318.161 237.589 305.961 Akumulac. na vkalk. del. - din 26.666 30.480 _ 5.297 _ _ 7.276 19.386 Zanimivosti od tu in tam Sodobna kuhinjska posoda za sodobno kuhinjo Firma Beka je na letošnjem frankfurtskem sejmu prikazala izredno sodobno in dekorativno garnituro emajlirane kuhinjske posode. Pokrov in posoda sta tako oblikovana, da predstavljata harmonično zaokroženo celoto. Garnitura z nazivom »Stockholm« je temperaturno obstojne umetne mase. Firma Beka je ravnotako prikazala svojo novo serijo posode iz nerjavne pločevine imenovano »Aroma plus«. Sendvič dno posode, debeline 50 mm, omogoča enakomerno ogrevanje in porazdelitev toplote. Ker po- emajlirana v rdeči oziroma sivi barvi. Izgleda, da je letos v modi, da posameznim garnituram sodobne emajlirane posode dajejo imena glavnih mest nordijskih držav. Beli ročaji na posodi in stransko pritrjen ročaj na pokrovu še dodatno poudarjajo moderno obliko garniture. Vsi ročaji so izdelani iz krovi z zavihanim robom dobro tesnijo, lastna vlaga živil ne izhaja iz posode in zato je v tej posodi možno tudi dušenje in pečenje brez vode in maščob. Skozi takoime-novani Aroma pokrov se lahko jedem med kuhanjem dodajajo razne tekoče začimbe brez dvigovanja pokrova. Posoda je okrašena z ele- gantnim dekorjem in opremljena s črnimi mat ročaji, ki še posebej poudarjajo moderno obliko garniture. Firma Silit Werke pa je predstavila svojo garnituro kuhinjske posode s črtastim reliefnim dekorjem v odtenkih konjak barve, ki po svoji zunanji obliki daje vtis lončene posode. Dekor z menjajočimi se odtenki konjak barve na motno emajlirani podlagi ta vtis še dopolnjuje. Garnitura posode se imenuje »Relief-cognac« in se sestoji iz nizkih in visokih kozic od 16 do 22 cm, vodo-kotliča, lonca za mleko, kozice z držajem, pokrovov za kuhalne plošče in ekonom lonca. Emajlirana posoda z nerjavnimi robovi je znotraj emajlirana s preizkušenim in dobro uveljavljenim emajlom v temnorjavi barvi, kar skupaj z debelim dnom omogoča dušenje brez oziroma z malo maščobe in je uporabna za vse vrste štedilnikov, tudi za tiste s stekleno-ke-ramičnimi ploščami. Ročaji so izdelani iz tem-norjave umetne mase, ki so temperaturno obstojni in primerni tudi za pranje v pomivalnih strojih. V svežih barvah trenutnega modnega trenda je firma Baumann na spomladanskem frankfurtskem sejmu predstavila 2 novi garnituri emajlirane posode. Posoda iz teh garnitur ima kovinske ročaje. Prva izvedba je emajlirana v svetlo krem barvi in dekorirana z motivom dreves v zlati barvi. Pokrov je v enaki barvi z dvema zlatima črtama, ki se harmonično ujemata s celotnim dizajnom. Na pokrovu je črn gumb iz temperaturno obstojnega bakel ita. Garnitura v tej barvni izvedbi je Mir - sožitje - razorožitev predvsem zamišljena kot dopolnilo k enakobarvni izvedbi porcelanskega jedilnega servisa, ki ga proizvaja tovarna porcelana Winterling, Röslav. Obe seriji, emajlirana kot porcelanska, imata tudi enako trgovsko ime. Druga izvedba te re je emajlirana v rdeči z enakim drevesnim vom v srebrno-beli barvi temnejšim ozadjem, so krožne črte na Ta izvedba je namenjena samostojno prodajo. J. V. Nova generacija kuharic Dne 11. marca smo se taborniki odreda »DVEH LEVOV« udeležili v Ljubljani shoda miru treh dežel. Shod je bil pod geslom »MIR - SOŽITJE - RAZOROŽITEV«. Predstavniki treh dežel-Jugoslavije, Italije in Avstrije-so se zavzemali za mir, razorožitev in sožitje med vsemi narodi in delavci na svetu, najbolj pa sosednjih dežel in svetovnih velesil. Nekateri taborniki so že člani sindikatov, drugi mlajši pa to šele bodo, čeprav so že sedaj »aktivni«, seveda po svojih močeh in znanju. Vsi taborniki »DVEH LEVOV« si želimo MIRU, SOŽITJA IN RAZOROŽITVE, da bomo lepše, lažje in hitreje gradili našo skupno bodočnost. Fanika Panič Pred kratkim je uspešno zaključilo gospodinjski tečaj še 15 »bodočih kuharic«. Tečaj je tudi tokrat organiziral gospodinjski krožek našega društva LT pod vodstvom prizadevne voditeljice krožka tov. Vajdič Elice Potrdili zaupanje Za preteklo mandatno obdobje je značilno, da je samoupravno odločanje potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah, da je bilo omejeno z mnogimi administrativnimi odločitvami, kar je tudi v nekem smislu zoževalo prostor za samoupravno odločanje delavcev. Kljub temu pa lahko trdimo, da so naši samoupravni organi izpolnili pričakovanja oz. naloge oz. opravičili zaupanje sodelavcev. Zaostrena gospodarska situacija se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu, torej čaka novoizvoljene samoupravne organe težka naloga, da sprejemajo takšne samoupravne odločitve, ki bodo dajale dobre rezultate gospodarjenja, ki bodo osnova za zagotavljanje eksistence vseh zaposlenih v naši DO. Zato je prav, da smo v sa-mourapvne organe imenovali delavce, od katerih lahko pričakujemo v tej težki situaciji največ: takšne odločitve, ki bodo v skladu s stališči in interesi vseh delavcev. Proslava ob dnevu žena V počastitev dneva žena je bila v četrtek 8. marca ob 13. uri v jedilnici obrata družbene prehrane kratka kulturna slovesnost, s katero smo obeležili datum, ki je krepko zapisan v zgodovini boja žena za svoje pravice, za enakopravnost. V programu so sodelovali pionirji osnovne šole z Golovca in naša sodelavka Majda Lah iz razvoja. naše premoženje. Zanj pa nam ni in ne more biti vsee-Naši varnostniki so strogi no ni vsem po volji. Prav je, no’ kako ga ohranjamo in va- in nepopustljivi. Seveda pa da so strogi in nepopustljivi. ruj®m.0-. Pričujoči posnetek je nastal v četrtek, 8. marca, v času, ko je bila v jedilnici organizirana proslava v počastitev dneva žena. Proslava se je pričela ob 13. uri in večina naših sodelavk se jo je tudi udeležilo. Manjši del naših sodelavk, očitno manj vestnih pa je ravnal drugače. Menil je, da je za njih delovnik končan in namesto v jedilnico so se napotile proti izhodu in silovito pritisnile na vrata, ki so skupaj z vratarji morala hočeš, nočeš popustiti... Zakaj tako? 13. marca smo narvolitvah samoupravne delavske kon-glasovali za člane in delega- trole in disciplinsko komisijo te v delavske svete, odbore DO EMO. Pust, krivih ust Pust je že po tradiciji čas, ko vsaj za nekaj trenutkov pozabimo na vsakdanje stiske in se prepustimo vedremu razpoloženju. Pustna rajanja iz zapečka privabijo mlado in staro, eni izkoristijo možnost, da se skriti za maskami ponorčujejo iz slabosti, kijih drugače skrivamo, drugim pa je dovolj vloga opazovalcev. Zadnja leta smo Celjani že kar malce pozabili, kako izgleda pustni ceremonial oziroma bolje rečeno karneval. Nekaj je k temu nedvomno pripomogla težka gospodarska situacija, ki nas neusmeiljeno sili k varčevanju na vseh področjih, precej, oziroma v največji meri pa je temu kriva naša nezainteresiranost in pomanjkanje zanesenjakov, ki so pripravljeni sodelovati pri organizaciji tovrstnih prireditev. No, letos je karneval po dolgih letih posta v Celju le bil. V njem so sodelovale vse večje celjske delovne in druge organizacije z različnimi skupinami in okoli petdesetimi vozili. Sprevod, v katerem se je nahajala tudi našemljena skupina naših mladincev, je krenil z zbirnega mesta v Malgajevi ulici mimo Vrtnice, skozi center mesta, do Trga V. kongresa. Tu se je odvijala tudi osrednja karnevalska »kulturna« prireditev. Bilo je prijetno, kar potrjuje tudi množica radovednežev, ki si je prišla ogledat pustni karneval od blizu in daleč. »Horuk v nove čase, uzdaj se sam vase!« To je bila ena izmed parol naših mladincev, ki so tudi sodelovali v letošnjem karnevalu. Da so takšne in podobne prireditve v Celju potrebne in za-željene, je potrdila množica obiskovalcev karnevala Franček Knez je s tekočo besedo in z lepimi barvnimi diapozitivi predstavil domžalsko alpinistično odpravo, s katero je uspešno preplezal novo smer v steni mogočnega Fitz Roya Spoznali smo Fitz Roy Letna konferenca članov ZZB NOV EMO Po dveh letih premora sta Foto kino klub LT EMO in Planinska skupina EMO organizirala predavanje z barvnimi diapozitivi o alpinistični odpravi na Fitz Roy. Zanimiva tema je privabila veliko število obiskovalcev. Vse prisotne je pozdravil predsednik planinske skupine EMO in jim zaželel, da prežive nekaj prijetnih minut z vrhunskim alpinistom, skromnim fantom, delavcem naše delovne organizacije -Frančkom Knezom. To predavanje je sodilo tudi k letošnjemu praznovanju 90-letnice obstoja DO EMO. Tov. Knežje z mnogimi izredno lepimi barvnimi diapozitivi in s tekočo besedo predstavil domžalsko odpravo, v kateri je bil udeležen kot gost. Za uvod naj je najprej opisal pot iz Ljubljane v Argentino - Buenos Aires. Nekaj dni so spoznavali mesto, kjer so si nato izposodili poltovornjak za nadaljevanje poti po Patagoniji - dokler so razmere dopuščale vožnjo z avtomobilom. Spotoma so navezali stike z argentinskimi graničarji. Le- ti so jim posodili konje, s pomočjo katerih so pretovorili opremo do bližine gore. Tam so si uredili bazni tabor. Naslednje dni so nadaljevali pot peš in znosili večino opreme do samega vznožja gore in si v ledeni zajedi uredili bivališče za mesec dni. Vreme jim v tem obdobju ni bilo naklonjeno. Opisoval je za nas nevsakdanje vremenske pojave - izredno močan veter, ki je kar trgal oblake in močnem snežnem metežu (zmrznjen sneg v velikosti grahovih zrn). Te vremenske nevšečnosti so jih pri napredovanju zelo ovirale. V tem mesecu, ki so ga preživeli v gori, so imeli le tri dni lepega vremena. Zaradi teh razmer so morali plezanje po 1000 m visoki vzhodni steni večkrat prekiniti in se vrniti v ledeno zajedo. Med plezanjem jih je tik pod vrhom zajel snežni vihar, tako da so se morali ponovno vračati. Po nekaj dneh se je vreme le izboljšalo in naposled jim je uspel načrtovani podvig-premagati skoraj navpično granitno steno (70-90 stopinj), imenovano »Velika zajeda«. Po odmoru na vrhu jim je sledil še povratek, katerega so opravili do noči. Naslednjega dne so preplezali še zelo zanimivo navpično steno s snežno streho. Ob koncu predavanja je prikazal tudi srečanje z našimi izseljenci in z domačini, ki prirejajo v Argentini zelo popularne petelinje boje (za stavo, seveda). Po predavanju se je razvnela živahna diskusija. Prisotne je zanimalo: pridobivanje finančnih sredstev za take in podobne alpinistične odprave; občutki, ki jih doživlja alpinist ob najtežjih trenutkih v steni; o planih; o odnosu družbe do alpinizma in o mnogih drugih vprašanjih, ki zadevajo odprave in alpinistični šport nasploh. V imenu RŠD oz. Planinske skupine EMO smp tov. Knezu izročili knjigo »Čudovita Jugoslavija« s posvetilom. Ob zaključku se je predsednik zahvalil tov. Knezu za uspešno predavanje, vsem prisotnim za pozornost in jih povabil na srečanje ob podobni priložnosti. Grilanc Andrej Kot vsako leto smo se tudi letos, 2. marca zbrali (že šestindvajseti) aktivni udeleženci NOV naše delovne organizacije na svoji letni konferenci. Med gosti, ki so se odzvali našemu vabilu smo v svoji sredi pozdravili glavnega direktorja tov. Gazvodo Francija, predsednico konference sindikata tov. Zupančič Bredo in predsednico akcijske konference ZK tov. Kovačič Jožico. Po podanem poročilu o delu v preteklem letu se je razvila zelo zanimiva razprava. Proti pričakovanju tokrat niso bili v ospredju problemi in težave naše organizacije, niti osebni problemi članov kot smo to bili vajeni ob takih priložnostih. Saj vemo, da so udeleženci NOV starejši ljudje z raznimi osebnimi in zdravstvenimi težavami. V ospredju razprave je bilo povojno razdobje, gospodarska stabilizacija in 90 let EMO. Želja članov je, da se ne pozabijo napori naših delavcev v povojni gra-ditvni tovarne, da ne pozabimo na delovni elan, ki je kljub pomanjkanju osnovnih življenskih potrebščin bil dostikrat višji kot pozneje, ko so se razmere ustalile. Ne smemo izničiti trud, ko smo z lastnim znanjem in delom izdelovali naprave in stroje, ki so bili v takratnem obdobju unikati, saj jih nismo mogli nikjer videti ali kopirati. Naši kadri niso imeli možnosti potovati v inozemstvo in se seznanjati z dosežki tehnike katere bi lahko uporabili za modernizacijo delovnih procesov. Pomanjkanje kadrov, saj so bili v celotni tovarni zaposleni samo 3 inženirji, kar si danes sploh ne moremo predstavljati. Ne smemo pozabiti, da so naši delavci navadno že do dneva republike dosegli in celo presegli postavljene proizvodne načrte in to na strojih s častitljivo letnico 1910. Želimo da ob našem 90. jubileju ne pozabimo na vlogo družbeno političnih organizacij in njenih aktivistov, ki so vlagali veliko naporov za politično osveščanje delavcev in njihovo vlogo pri ustvarjanju temeljev na naš samoupravni sistem. Ko smo se po izredno živahni razpravi razšli smo imeli občutek kot da smo prihajajoča generacija ne pa člani kolektiva z 30-40 letnim stažem kateri želijo samo to, da se delovne tra- dicije ohranijo in izpopolnjujejo do take stopnje modernizacije in napredka, da se izkopljemo iz gospodarskih težav in omogočimo našim ljudem boljši jutrišnji dan, kar je bil tudi eden osnovnih ciljev narodnoosvobodilnega boja. Alfred Meznarič Udeleženci in gostje letne konference ZZB NOV EMO Športne novice V vodstvu RŠD je prišlo do kadrovskih sprememb, oziroma dopolnitev. Zaradi prevzema drugih obveznosti in povečanja obsega delovnih dolžnosti sta bila razrešena tov. Kovačič Gusti in tov. Peternel Franjo. Funkcijo podpredsednika društva je prevzel tov. Milač Tomaž, funkcijo tehničnega vodje pa bo poslej opravljal tov. Grilanc Anton. Tov. Kovačič in tov. Peternel ostaneta še nadalje člana sekretariata društva. Za izvedbo 90 športno rekreativnih akcij ob 90-letnici EMO je formiran organizacijski odbor. Predsednik odbora je tov. Milač Tomaž, namestnik Klenovšek Viki, ostali člani odbora pa so člani sekretariata RŠD. V petek 9.3.1984 je bil organiziran seminar za vodje športne rekreacije v naši delovni organizaciji. Namen seminarja, ki je bil izveden v Dobrni, je bil seznaniti vse, ki delajo na prodročju športne rekreacije o aktivnostih v letošnjem letu, sistemu dela in ciljih, ki jih želimo oz. moramo doseči. Udeležilo se ga je okoli 40 nosilcev posameznih akcij v okviru programa 90 let EMO - 90 akcij. V letošnjem letu bo bolj organizirano delovala tudi naša košarkaška sekcija. Novo organizirani odbor košarkaške sekcije bo v prihodnje kot predsednik vodil Bratina Vlado, pri tem pa mu bodo kot člani odbora pomagali: Tepež Vojko, Udrih Tomaž, Ratej Rihi, Vrbovšek in Pongrac. Priprave na III. športne igre emajlircev so v polnem teku. Udeležbo svojih ekip je prijavilo že 17 delovnih organizacij z okoli 720 tekmovalci. V dneh od 18. do 20. maja bo EMO gostitelj športnikov iz naslednjih delovnih organizacij: ME- TAL-EMAJL - Bosanski Brod, GORICA - Dugo selo, PREPOROD - Po-žarevac, METAL - Bosanska Gradiška, GORENJE - Titovo Velenje, METALEC - Gornji Mila-novac, BORIS KIDRIČ -Struga, DEKOR - Zagreb, MIV - Vranje, SLO-BODA - Čačak, RADE KONČAR-Zagreb, PLAMEN - Slavonska Požega, OLT-Osijek, LABUD - Zagreb, TVT - Boris Kidrič (TOBI), ZLATOROG - Maribor in EMO -Celje. Pričakujemo prijave vsaj še štirih delovnih organizacij, članic združenja emajlircev Jugoslavije. Ustanovljen je bil odbor smučarske sekcije. Vodi ga Grajžl Ivan iz TOZD Kontejner, namestnik predsednika je Lebič Maks, ostali člani odbora pa so še Tominc Erna, Kovačič Gusti in Ivančič Zmago. Športne novice Organizacijski odbor za izvedbo iger Emajlir-cev Gregorčič Emil - predsednik, Petrovič Nikola -namestnik predsednika, Grilanc Anton - tehnični vodja, Savski Betka-tajnik, Klenovšek Sonja -propaganda, Peternel Franjo-prehrana, prenočišča, Klenovšek Viki -tisk, informacije, Kovačič Jožica - finančno urejanje, Lapan Ivan - oprema, rekviziti, Artiček Branka -tehn. propag, urejanje. Občinsko sindikalno tekmovanje v odbojki je v polnem teku. Naši tekmovalci nastopajo uspešno v 3 kategorijah (člani, st. člani, članice). Ekipa naših najboljših šahistov (Gubenšek, Gazvoda, Brglez, Perti-nač) sodeluje na občinskem sindikalnem tekmovanju (ekipni del). Na odprtem prvenstvu v šahu (februarja) sta sodelovala dva naša tekmovalca. V močni konkurenci se je Škoberne (ERC) uvrstil na odlično 17. mesto, Gubenšek (ERC) pa je zasedel mesto za njim. V dneh od 20. do 22. februarja se je na Golteh odvijalo občinsko prvenstvo v veleslalomu. Sodelovali so športniki iz približno 40 delovnih organizacij. Zmagala je ekipa Železarne Štore pred Libelo in Aerom. Naša ekipa je v skupni uvrstitvi osvojila peto mesto. Najboljše uvrstitve naših posameznikov po kategorijah: Člani 26-33 let: Topol-šek (Kotli) - 12. mesto; člani 40-44 let: Kovačič Gusti (kontejner) - 3. mesto; člani nad 45 let: Grajžl Ivan (Kontejner) -8. mesto in članice do 29 let: Semolič Andreja (DSSS) - 14. mesto. Končano je interno prvenstvo posameznikov v šahu. Nastopilo je 14 tekmovalcev. Zmagal je Oprešnik (Radiatorji) z 8,5 točkami. portno rekreativnih akcij Potapljači LT EMO postavili štajerska rekorda 4. štajersko prvenstvo v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi v organizaciji potapljaškega društva Maribor je bilo 25. februarja v kopališču PRISTAN v Mariboru. Kopališče Pristan je dolgo 25 m, široko 17 m s 6 progami za tekmovanje. Na startni strani je globoko 4 m, na drugi strani pa 1,8 m. Merjenje je potekalo ročno. Na vsaki progi je bil eden časomerilec. Sodnik na cilju je bil tudi leteči časomerilec in je odmeril čas vsakemu zmagovalcu. Letošnje tekmovanje, katerega so se udeležile tri od šest ekip štajerskih društev (LT EMO Celje, DPO Jezero T. Velenje in PD Maribor), je bilo v nekoliko okrnjeni sestavi, verjetno zaradi izredno slabega vremena in finančne soudeležbe. Tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev, od tega 14 iz našega kluba. Pomembni dosežki članov našega kluba po disciplinah: 25 m hitrostno potapljanje - ženske: 3. mesto Vilčnik Nada s časom 13.02, 4. mesto Vidovič Breda 13.50 in 5. mesto Vidovič Suzana 14.30. 25 m hitrostno potapljanje - moški od 30-39 let: 3. mesto Gregorčič Emil 12.28, 4. mesto Smerc Marjan 14.60 in 5. mesto Planinc Brane 17.60. 50 m hitrostno potapljanje - moški do 29 let: 3. mesto Uležič Darko 26.03. 4 x 25 m hitrostno potapljanje - moški 30-39 let: 2. mesto LT EMO čas 54.78. 4 x 50 m hitrostno potapljanje - člani do 29 let: 3. mesto LT EMO 2.07.24. 25 m hitrostno potapljanje - moški nad 40 let: 1. mesto Krebs Anton 11.06 - štajerski rekord, 4. mesto Žulič Drago 13.47 in 5. mesto Vidovič Marjan 13.74. 50 m plavanje s plavutmi - ženske: 3. mesto Vidovič Breda 29.19 in 4. mesto Vilčnik Nada 29.77. dva nova 50 m plavanje s plavutmi moški 30-39 let: 2. mesto Šmerc Marjan 28.32, 3. mesto Gregorčič Emil 29.00. 25 m plavanje s plavutmi - moški nad 40 let: 1. mesto Krebs Anton 11.50 - štajerski rekord, 3. mesto Vidovič Marjan 12.84 in 5. mesto Žulič Drago 13.50. 4x25 m plavanje s plavutmi - moški 30-39 let: 1. mesto LT EMO 49.54. 4x50 m plavanje s plavutmi - moški do 29 let: 3. mesto LT EMO 1.44.08. V skupnem seštevku je naš klub zasedel ekipno drugo mesto in tako tradicionalno vicešampionsko mesto. K. A. Tek treh dežel Sodelovali tudi Emovci Tudi izredno slabo vreme ni ustavilo v nedeljo 26. februarja tistih, ki so se želeli spoprijeti s 30 kilometrov dolgo potjo in na smučeh (brez depozita) prekoračiti dve državni meji in obiskati kar tri dežele. Priti v Kranjsko goro je bila to nedeljo že prava umetnost in hkrati drznost, ne glede na to ali so teka željni smučarji prihajali z avtobusi ali osebnimi avtomobili. Toda pravi smučarski zagnanci se niso ustrašili niti pol metra novozapadle-ga snega, čeprav se je bilo treba pripeljati iz Maribora, Celja, Novega mesta, Delnic, Stare Gorice, Vidma, Trsta ali celo iz še oddaljenejših krajev. Letos so se že petič smučarji - tekači iz treh dežel pomerili na tekaški progi od Kranjske gore, preko italijanskega ozemlja, do Selč na avstrijskem Koroškem. Prijavljenih je bilo več kot 1500 tekmovalk in tekmovalcev, vendar jih veliko seveda ni štartalo. Nekateri so namreč obupali nam vremenom ali pa so na poti proti Kranjski gori obtičali v visokem snegu. Toda kljub temu se jih je na pot v težko in po- časno smučino podalo več kot 1200. Daleč največ prijavljenih (770) je bilo naših (jugoslovanskih) smučarskih zagnancev. Tako nam je ponovno pripadlo posebno priznanje - trofeja dr. Juliusa Kugya na najštevilnejšo udeležbo. Tudi letos je bila organizacija odlična, še posebej so se izkazali Kranjskogorci, kajti vse se je pričelo pred hotelom Kompas. Potrebno je bilo precej iznajdljivosti, predvsem pa garanja, da so uredili vse potrebno za normalen začetek teka. Poleg tega ne smemo mimo dejstva, da takšna prireditev zahteva veliko znanja in organiziranosti, saj je start v eni, cilj v drugi, razglasitev rezultatov pa v tretji deželi. Kot predstavniki naše DO so se teka udeležili Tominc Ivan (TOZD Kotli), Ivančič Zmago (DSSS) in Žulič Drago (TOZD Kotli). Kljub temu, da se niso uvrstili med najboljše, pa so vsi trije uspešno premagali 30 km smučino, ki je neusmiljeno jemala In izčrpavala moči in prispeli na cilj v Selce na avstrijskem Koroškem. Pri moških je zmagal nekdanji italijanski reprezentant Rupel, ki je za pot potreboval 2 uri, 2 minuti in 32 sekund, pri dekletih pa je bila najboljša jugoslovanska predstavnica Metka Munih. OBVESTILO Obveščamo vse člane DO EMO, da je organizirana rekreativna vadba na naslednjih objektih: 1. HALA GOLOVEC: Vsak torek od 20.00 do 21.30 ure do konca maja 1984. 2. TŠC - (tehniška šola) velika telovadnica: Vsak petek od 19.45 do 21.00 ure do 15. 6. 1984. 3. Kegljišče GOLOVEC: - vsak ponedeljek od 14.15-19.00 ure na 1., 2., 3. in 4. stezi (rezervirano za igralce I. in II. ekipe), - vsak ponedeljek od 15.00-16.00 ure na 9. in 10. stezi (rezervirano za rekreacijo žena), - vsak ponedeljek od 16.00-17.00 ure na 9. in 10. stezi (rezervirano za ostale člane DO za rekreativno kegljanje), - vsak četrtek od 20.00 do 22.00 ure na 5., 6., 7., in 8. stezi (rezervirano za delavce SZP - Zavarivač Vranje). Vse vodje sekcij in panog opozarjamo, da se morajo objekti za izvedbo internega programa (tekmovanja) predhodno rezervirati, posebno še to velja za termine izven rezerviranega časa. Rezervacija se uredi pri izvedbi razpisa za posamezno panogo pri tov. Gregorčiču (oz. Grilancu, tel. 674) 4. Strelska sekcija ima organizirano rekreativno vadbo streljanja z zračno puško vsak torek od 17.00 do 18.00 ure v učilnici. 5. Namiznoteniška sekcija ima organizirano rekreativno vadbo igranja namiznega tenisa v ponedeljek in četrtek od 18.30 do 21.00 ure v jedilnici. Vabimo vse člane in članice naše DO, da se vključijo v množično rekreacijo in da izkoristijo možnost redne organizirane rekreativne vadbe na navedenih objektih. Program dela RŠD EMO Celje za leto 1984 Program dela za leto 1984 je zelo široko zastavljen vendar, v mejah naših organizacijskih zmožnosti. Aktivnost v tem letu je posvečena v celoti praznovanju 90-let-nice naše 00. Zato se moramo maksimalno potruditi, da bomo začrtan program tudi realizirali. Odobrena finančna sredstva ne dosegajo planiranih potreb, omogočajo pa celotno izvedbo programa z racionalnim trošenjem sredstev. Programski cilji: 1. 90 organiziranih akcij za 90 let EMO - TRIM dnevi TOZD - izleti z rekreativno vsebino v TOZD - interna tekmovanja v TOZD - interna prvenstva DO - TRIM teden EMO - turnirji v TOZD - turnirji med TOZD - turnirji med EMO in drugimi DO - tečaji izobraževanja in druge akcije 2. Udeležba ekip EMO na tekmovanjih - občinska in sindikalna prvenstva - na turnirjih drugih del. organizacij - prijateljskih srečanjih 3. Izvedba iger Emajlircev 4. Sodelovanje z JLA, Partizanom in drugimi društvi Iz navedenega sledijo posebne naloge: - povečati množičnost in kvaliteto organiziranih akcij, - dvigniti kvaliteto v športnih panogah in navzven nastopati z najboljšimi ekipami. Pri organizacijskem delu moramo stremeti h kvalitetni in pravočasni organiziranosti vseh akcij. Vsak organizator oz. skupina organizatorjev je dolžna izvesti planirano akcijo od začetka do konca; od prijave, do razpisa tekmovanja oz. akcije, do zaključnih rezultatov, katere posredujemo na ZTKO Celje. Razmejitev dela in financiranja. Tu sledimo že začrtani in dogovorjeni usmeritvi in sicer: Komisija za rekreacijo v TOZD v sodelovanju z OOS TOZD skrbi za izvedbo internega programa TOZD (trim dnevi, izleti z rekreativno vsebino in druge množične akcije vTOZD). Ta program se finansira iz sredstev OOS namenjenih za športno rekreacijo, sredstev RŠD po razrezu glede na aktivnost in število zaposlenih in sredstev soudeležbe vsakega posameznika. Sekcije in panoge oz. odbori teh sekcij skrbijo za izvedbo internih prvenstev v športni panogi za kvaliteten razvoj v sami športni panogi, za udeležbo na SŠI in drugih tekmovanjih in da pomagajo rekreatorjem po TOZD in drugim pri izvedbi akcij in tekmovanj v športni panogi. Aktivnost se finansira iz sredstev RŠD in soudeležbe posameznikov. UO RŠD, posebno pa sekretariat z vsemi komisijami in odbori skrbi za pravilno usmeritev dela v društvu, TOZD, sekcijah in klubih, skrbi za smotrno trošenje finančnih sredstev in panogah pri reševanju kadrovskih in drugih problemov v TOZD, sekcijah in klubih. Program: TABORNIŠKI ODRED 1. Pohodi: - Jelovica - po poteh XIV. divizije - Paški Kozjak - po poteh I. celjske čete - ob žici okupirane Ljubljane - Baza 20 2. Izleti: Kumrovec, Kozara, neznano 3. Tekmovanje: - odredov - občinska - republiška - Milovanovičev memorial - sodelovanje z ostalimi odredi KS, TO in JNA 4. Taborjenje: - taborjenje na celini - taborjenje ob morju - taborjenje zimovanje 5. Proslave: 8. marec, 22. april - dan tabornikov, 1. maj, 4. julij, 22. julij, 29. nov., novo leto. PLANINSKA SKUPINA 1. Planinski pohodi 19. 2. 1984 Stol 27.-29. 4. 1984 Pohorje 21. -22. 7. 1984 Ojstrica -Konj 18.-19. 8. 1984 Triglav 22. -23. 9. 1984 Menina 21. 10. 1984 Janče 2. Zaključni izlet 3. Planinski pohodi akcije kaveljc in korenina SD TEMPO 1. Tekmovanje družine - občinsko prvenstvo ekipno - družinsko prvenstvo za zlato puščico - občinsko prvenstvo za zlato puščico - republiško prvenstvo za zlato puščico -odprto prvenstvo mesta Celja - občinsko tekmovanje v čast dneva republike 2. Organiziranje tekmovanj - prvenstvo EMO ekipno - prvenstvo EMO posamezno spom. del. - prvenstvo EMO posamezno jes. del. Udeležba na tekmovanjih SŠI Igre Emajlircev KEGLJAŠKA SEKCIJA a) 1. Tekmovanje - udeležba ekipe v I. RKZ (200 luč.) - udeležba ekipe v lil. RKZ (100 luč.) - tekmovanje posameznikov in v dvojicah (obč. reg. rep.) - obč. sind. prv. - borbene igre jug. pokal 2. Organizacija tekmovanj - ekipno prv. 100 luč. - ekipno prv. borbene igre - posamezno prv. 100 luč. - posamezno finale 200 luč. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA 1. Organizacija tekmovanj - interno prvenstvo posamezno - januar - interno prvenstvo posamezno - maj - interno prvenstvo posamezno - oktober - interno prvenstvo ekipno Druge akcije -sodelovanje pri organizaciji mladinskih Iger - sodelovanje pri izvedbi TRIM dneva - sodelovanje pri izvedbi Internih tek. TOZD - zaključek - občni zbor sekcije - izlet ping-pongašev v neznano TENIŠKA R.Š.D. EMO V CELJE y T 0) g ñ Vabimo vse ljubitelje bele žogice da se nam pridružijo na rekreaciji, ki se vrši vsak ponedeljek in četrtek od 18.30 dalje v prostoru družbene prehrane EMO KOLESARSKA SEKCIJA 1. Pohorski maraton 2. Kozjanski maraton 3. Maraton Franja 4. Vltkov memorial 5. Merxov pokal 6. Slovenska kolesarska diagonala 7. Dakijev memorial 8. Sindikalno prvenstvo Slovenije 9. Prireditev ob 90—letnici EMO SMUČANJE 1. Organiziranje tekmovanj - interno prvenstvo VSL - interno prvenstvo tek 2. Udeležba na tekmovanjih obč. sind. prv. VSL obč. sind. prv. teki Udeležba na maratonih - bloški teki - po partizanskih domačijah Mislinja -Trnovski maraton - tek treh dežel Kr. gora - po poteh Kokrškega odreda - Jassa maraton - Pokljuka - Rogla - Logarska dolina KOŠARKA 1. Organizacija tekmovanj - prvenstvo EMO v košarki - prvenstvo EMO v basketu - turnir v basketu ali košarki 90 let Udeležba na tekmovanjih - SŠI - košarka - obč. prv. basket - različnih turnirjih NOGOMET 1. Organizacija tekmovanj - interno prvenstvo EMO M. nogomet - interno prvenstvo EMO V. nogomet - izvedba turnirja 90 let 2. Udeležba na tekmovanjih - občinska liga m. nogomet - občinska liga v. nogomet - zimska liga (nogometni turnir) ŠAH 1. Organizacija tekmovanj - Interno prvenstvo ekipno - interno prvenstvo posamezno - prvomajski turnir EMO - dodatno tekmovanje ob 90-letnici 2. Udeležba na tekmovanjih - ekipno obč. prvenstvo - delavsko ekipno prv. SRS - delavska šahovska olimpiada - delavsko prvenstvo Slov. ROKOMET 1. Organizacija tekmovanj - interno prvenstvo EMO - izvedba turnirja 2. Udeležba na tekmovanjih - SŠI ODBOJKA 1. Organizacija tekmovanj: - prvenstvo EMO v odbojki - organizacija turnirja 2. Udeležba na tekmovanjih: - SŠI - Partizan Gaberje - dan žena Ostala tekmovanja: - prijateljsko srečanje BALINANJE 1. Organizacija tekmovanj - prvenstvo EMO 2. Udeležba na tekmovanjih - občinsko prvenstvo - turnir Celeje PROGRAM ZSMS 1. Organizacija tekmovanj - TRIM teden EMO - mladinsko prvenstvo streljanje, kegljanje, N. tenis - plavanje - igre spretnosti 2. Druge akcije - sodelovanje z drugimi DO - sodelovanje z JLA Športne novice 7. marca se je 40 naših tekmovalcev pomerilo na internem prvenstvu v veleslalomu na Celjski koči. Pri moških je zmagal Gobec (Kotli), pri ženskah pa se je najbolje uvrstila Andreja Semolič (DSSS). Med ekipami je bil najuspešnejši TOZD Kotli. Na internem prvenstvu v smučarskih tekih, ki je bilo 1. marca, se je najbolje odrezal Ivančič Zmago (DSSS). Na približno 7 km dolgi progi, katere start je bil v Novi vasi in cilj pri brani Šmartinske-ga jezera, se je pomerilo 9 tekmovalcev in 1 tekmovalka. Za Ivančičem sta se najbolje uvrstila Gregorčič (DSSS) in Žu-lič (Kotli). Kot edina predstavnica nežnejšega spola je nastopila Tominc Erna (SIT). 19. februarja je planinska skupina organizirala tradicionalni pohod na Stol, katerega se je udeležilo 26 planincev. Planinska skupina je 1. marca organizirala predavanje Frančka Kneza o zmagovitem vzponu na Fitz Roy. Udeležilo se ga je 79 članov našega kolektiva. Na Kopah nad Slovenj Gradcem so se 24. februarja pomerili v veleslalomu naši orodjarji. Med 30 tekmovalci je bil najuspešnejši Bruno Zorko. V počastitev 8. marca - dneva žena, je kegljaška sekcija organizirala na kegljišču ŠRC Golovec turnir v kegljanju. Udeležile so se ga ekipe 4 večjih celjskih delovnih organizacij. Slavila je ekipa LIK Savinja z 2193 podrtimi keglji. Vrstni red ostalih: Libela - 2029, Cinkarna - 2000 in EMO - 1729 podrtih kegljev. Vse udeleženke kegljaškega turnirja so prejele skromno darilo naše EP. Ob dnevu žena je bil izveden (5. marca) tudi turnir posameznic v namiznem tenisu. Zmagala je Tacer Ksenija (SOZD Merx) pred Vovk Maco (EMO-izvoz). športno rekreativnih akcij Ena od osrednjih aktivnosti v naši delovni organizaicji ob praznovanju 90 letnice obstoja, bo izvedba 90 športno rekreativnih akcij, katere bodo izvedene tekom letošnjega leta. Program aktivnosti je izdelan na osnovi programov sekcij in panog temeljnih organizacij v RŠD. Nosilci vseh aktivnosti so rekreatorji po TOZD, vodje sekcij in panog. Od njih oz. njihovega dela je tudi v največji meri odvisen uspeh posamezne, kakor tudi celotne akcije. Vendar pa si pri tem ne smemo napačno razlagati, da bodo pri realizaciji tako zahtevnega programa sodelovali sami. V celoti bo koordiniral, spremljal in po potrebi s konkretnimi akcijami vskočil tudi organizacijski odbor, ki je sestavljen v glavnem iz članov sekretariata društva in ga vodi tov. Milač Tomaž. Interna (in tudi druga) tekmovanja morajo potekati v skladu s sprejetimi pravili o internih tekmovanjih SŠI, pri izvedbi različnih turnirjev pa po pravilih, ki veljajo za tisto športno panogo. Pred pričetkom vsake aktivnosti, so odgovorni vodje dolžni prijaviti na ZTKO Celje. Ker se vse akcije upoštevajo v tekmovanju množičnosti, je potrebno po vsakem tekmovanju sestaviti poročilo. Prijave in poročila se dostavljajo sekretarju športno rekreativnega društva tov. Gregorčič Emilu, ki bo tudi v nadaljevanju poskrbel, da bo o naših akcijah seznanjena tudi ZTKO. Organizacijski odbor se bo redno sestajal dvakrat na mesec (po potrebi tudi večkrat) in tako sproti spremljal izvajanje planiranih akcij. Naloga, ki smo si jo zastavili, je sicer zelo zahtevna, nikakor pa ni neizvedljiva, še posebej, če upoštevamo, da je v naši sredini mnogo kvalitetnih športnikov in mnogo zagnanih športnih delavcev, ki so pripravljeni sodelovati pri izpeljavi tega programa in ki so pripravljeni, da mogoče za nekatere tudi na malce svojevrsten način obeležimo tako pomemben jubilej, kot je 90-letnica DO. PROGRAM 90 AKCIJ Mesec Št. datum Akcija Vodja akcije 1 interno prvenstvo šah pos. I. krog Gubenšek Jože 2 interno prvenstvo nam. tenis pos. I. krog Kristan Roman Februar 3 interno prvenstvo smučanje VSL Grajžl Ivan 4 interno prvenstvo smučanje teki Grajžl Ivan 5 19.2. planinski pohod na Stol Grilanc Andrej 6 interno prvenstvo košarka Bratina Vlado 7 VSL TOZD Orodjarna Špes Franc 8 prij. srečanje keglj. emajl. EMO Grilanc Anton 9 izlet v Log. dolino smučarski maraton Grajžl Ivan 10 interno prvenstvo keglj. borb. igre Šrot Ivan 11 VSL TOZD Kotli Mesarič Miro Marec 12 VSL TOZD Radiator Lipar Zoran 13 VSL TOZD Emokontejner Grajžl - Valentič 14 interno prvenstvo streljanje pos. Cvek Marjan 15 turnir Dan žena odbojka Vanček Ivan 16 turnir Dan žena streljanje Cvek Marjan 17 turnir Dan žena kegljanje Šrot Ivan 18 turnir Dan žena N. tenis Kristan Roman 19 enodnevni seminar za org. šp. rekreat. Gregorčič Emil 20 intern, prvenstvo tek - troboj, voda, zemlja, zrak Klenovšek Viki 21 interno prvenstvo nogomet Samardič Sead 22 interno prvenstvo odbojka Vanček Ivan 23 rokometni turnir 90 let Pečovnik Andrej 24 interno prvenstvo nam. tenis ekip. Kristan Roman April 25 seminar za vodnike Š. R. Gregorčič Emil 26 četveroboj DSSS v kegljanju Grilanc Anton 27 pohod po poteh I. celjske čete Ademi Marija 28 27.-29. planinski pohod Pohorje Grilanc Andrej 29 prvomajski šahovski turnir Gubenšek Jože 30 tekmovanje odreda dveh levov Ademi - Podpečan 31 interno prvenstvo šah pos. II. krog Gubenšek Jože 32 interno prvenstvo nam. tenis II. krog Kristan Roman 33 interno prvenstvo keglj. 100 luč. ekip. Šrot Ivan Maj 34 športno srečanje ob občnem zboru Kovačič Gusti 35 pohod ob žici okup. Ljubljane Ademi Marija 36 18.-20. igre Emajlircev 37 prijateljsko srečanje Vzdržev. Zavariv. 38 interno prvenstvo balinanje 39 TRIM Dan DSSS 40 nogometni turnir 90 let 41 TRIM dan TOZD Radiator Junij 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 21 .-22. 7. julij 53 54 55 56 57 58 18.-19. 8. 59 Avgust 60 61 62 63 64 September 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 22.-23. TRIM dan TOZD Kotli TRIM dan TOZD Vzdrževanje TRIM dan TOZD ERC TRIM dan TOZD SIT TRIM dan TOZD Odpreski TRIM dan TOZD Emokontejner TRIM dan TOZD Posoda izlet v Bazo 20 org. udeležba na kozjanskem maratonu slovenska kolesarska diagonala k planinski pohod Ojstrica taborjenje ob morju taborjenje na celini mladinski TRIM teden DO mladinski TRIM teden DO mladinski TRIM teden DO planinski pohod Triglav izlet v Kumrovec - Taborniški odred s kolesi v Logarsko dolino interno prvenstvo šah. pos. III. krog interno prvenstvo nam. tenis III. krog interno prvenstvo m. nogomet kegljaški turnir 90 let 100 luč. interno prvenstvo rokomet izlet na Kozaro org. udeležba na celjskem maratonu planinski pohod Janče športne prireditve ob jub. prired. namiznoteniški turnir 90 let kolesarska prireditev ob 90-letnici šah. turnir 90 let interno prvenstvo basket izlet z rekreativno vsebino TOZD Posoda izlet z rekreativno vsebino TOZD Posoda Oktober 76 77 21. 10. 78 79 80 81 82 November 83 84 85 86 87 December 88 89 90 izlet v neznano planinski pohod Janče interno prvenstvo kegljanje pos. izlet z rekr. vsebino TOZD Posoda interno prvenstvo šah pos. IV. krog interno prvenstvo n. tenis IV. krog kegljanje finale 200 luč. interno prvenstvo streljanje pos. turnir 90 let basket odbojkarski turnir 90 let izlet v neznano OOS DSSS zaključni planinski izlet interno prvenstvo šah ekipno kegljaški turnir 90 let borbene igre novoletni turnir nam. tenis Gregorčič Emil Hozjan Šrot - Buser Udrih Tomaž Samardič Sead Lipar Zoran Mesarič Miro Tepež Vojko Krempuš Vinko Cikač Blaženko Furman Tone Valentič Drago Cokan Ludvik Ademi Marija Prezelj Miran Prezelj Miran Grilanc Andrej Ademi Marija Ademi Marija Lipar Zoran Lipar Zoran Lipar Zoran Grilanc Andrej Ademi Marija Prezelj Miran Gubenšek Jože Kristan Roman referenti Šrot Ivan Pečovnik Andrej Ademi Marija Prezelj Miran Grilanc Andrej Grilanc Anton Kristan Roman Prezelj Miran Gubenšek Jože Bratina Vlado Cokan Ludvik Cokan Ludvik Ademi Marija Grilanc Andrej Šrot Ivan Cokan Ludvik Gubenšek Jože Kristan Roman Šrot Ivan Cvek Marjan Bratina Vlado Vanček Ivan Udrih Tomaž Grilanc Andrej Gubenšek Jože Šrot Ivan Kristan Roman Rezervne akcije: prijateljska srečanja med TOZD, DO in druge Dacič Pavla (29.1.1929) - DSSS - služba kontrole kval itete. Zaposlena v EMO od 15. 9. 1967. Upokojena 29. 2. 1984 Srebot Milka (4.8.1934) - TOZD Posoda. Zaposlena v EMO kot sortirka od 22. 12. 1961. Upokojena 1. 4. 1984 Vrenko Anton (2. 4.1926) - TOZD Posoda - montaža WC izpla-kovalnikov. Zaposlen v EMO od 2. 10. 1945. Upokojena 2. 4. 1984 Tesner Franc (29. 2. 1928) - TOZD Posoda - zavijalnica. Zapo- Cerovšek Ana (18. 7.1930) - TOZD Kontejner. Zaposlena v DO od 3. 10. 1963. Upokojena 29. 2. 1984 Upokojili so se Pred kratkim se je od nas poslovila vrsta sodelavk in sodelavcev, ki so bili vrsto let zvesti našemu kolektivu v dobrem in slabem in ki so se znali upreti vsem mogočim težavam in vztrajati pri graditvi in razvijanju naše delovne organizacije. Ob odhodu v zasluženi pokoj jim želimo še veliko Kadrovske vesti OD 1. 2. do 29. 2. 1984 Sprejeti na delo: PLOH Mirjana, ROŠKARIČ Marija, HREN Ivan, JAVORNIK Pavel, NOVAK Alojz, RADIČ Milkan, ŠPEGEL Jože, LAH Renato, MASTNAK Andrejas, BREZOVŠEK Milan, CIRKULAN Peter, PETRUŠIČ Siniša - vsi TOZD Posoda; VUK Jožefa, GALUN Stojan, OBREZ Milan, HERCOG Anton, MLINAR Stjepan-vsi TOZD Kotli; CVIKL Ida, KOŠIR Leon, VIDMAR Danijel, HROVATIČ Miran - vsi TOZD Vzdrževanje; ZORKO Bruno - TOZD Orodjarna; JUG Andrej, GAČNIK Andrej -oba DSSS; RAVNAK Stanislav, NOVARLIČ Miladin -oba TOZD Kontejner. Iz DO so odšli: KOŠTOMAJ Zdenka - TOZD Posoda, ŠKETA Marjan -TOZD Orodjarna, ŠOPAR Milan - TOZD Kontejner,ŠTRAKL Iztok-TOZD DSSS, VEBER Miran - TOZD Vzdrževanje, JOŽIC Vlado - TOZD Kotli. UPOKOJILI SO SE: PLEVNIK Ana (19.4.1934-1.2.1984), LEBAN Julijana (27. 1. 1929-1.2. 1984), ŠEŠKO Marija (6. 1. 1934-1. 2. 1984), KOROŠEC Anica (2. 4. 1931 - 1. 2. 1984), JURJEVČIČ Silva (23.12. 1931 - 1. 2. 1984), KOROŠEC Milan (11. 3. 1935-21. 2. 1984),-vsi TOZD Posoda; TIVADIR Marija (9. 2.1930 - 15. 2. 1984), ŠALEJ Herman (31.8. 1932 - 20. 2. 1984), - TOZD Orodjarna. Poročili so se: AMIDIČ Rada - KOSIČ, SVETELŠEK Marija - GORJUP, PILKO Zlatka - ŽNIDAR - vsi TOZD Posoda; KOLŠEK Terezija - PLANTAN - DSSS. Premeščena v mesecu februarju 1984 MAČEK CECILIJA iz TOZD kontejner v TOZD vzdrževanje s 1. 2. 1984. Sporočilo sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, kakor tudi vodstvu kontrole za dragoceno darilo, ki mi bo lep spomin. Prav lepa hvala tudi oddelku zavijalnica, montaža, kakor tudi vsem ostalim, ki so prispevali za darilo. Želim vam še v bodoče veliko delovnih uspehov in zadovoljstva pri delu. Pavla DACIČ Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotove posode, enako vsem ostalim za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na leta, ki sem jih preživela v kolektivu. Vsem pa želim ob nadaljnjem delu še veliko zdravja in delovnih uspehov. ZDOLŠEK Marija Majetič Franc (23. 3. 1924) - TOZD Posoda - obrat surovinske predelave - ročajnica. Zaposlen v naši DO od 2. 6. 1962. Upokojen 1. 4. 1984 Brečko Emil (20. 2. 1926) - TOZD Vzdrževanje in energetika -kleparska delavnica. Zaposlen v EMO od 10. 10.1973. Upokojen 29. 2. 1984 Vsem svojim sodelavkam in sodelavcem Kleparskega oddelka, se najtopleje zahvaljujem za sprejeto darilo ob odhodu v pokoj. Vsem Vam pa želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v Vašem nadaljnjem delu. Vaša sodelavka PLEVNIK Ana Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz kleparskega oddelka za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem v kolektivu pa želim obilo uspehov. PRATNEKAR Avgust ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Kotli za darovano pomoč in izraze sožalja Žalujoči sin Fikret Čehajič z družino ZAHVALA Ob boleči izgubo moje drage mame GORJUP Marije, roj. GUBENŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD ORODJARNA, za darovani venec, denarno pomoč, izraze sožalja, posebej pa iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujiči sin Jože z družino ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi moje drage mame in stare mame Marjete PRELOŽNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TOZD EMO-KONTEJNER za darovano cvetje, ter za izrečene izraze sožalja in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Milan z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame RIHTER ANE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Odpreski in avtokolesa za izrečeno sožalje in izkazano pomoč. Žalujoči sin Rihter Franci ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA ORAČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Žalujoča žena Jožefa in hčerka Milica Rojnik z družino Humor »No, draga, zdaj sva pa lepo odrezana od sveta. Sneg je kočo zametel čez dimnik. Ali si povedala komu od znancev, kam in v katero kočo greva?« »Nisem, dragi, sem se tako bala, da bi naju prišel kdo motit...« »No, potem si svoj cilj dosegla. Najmanj 14 dni naju ne bo nihče motil, ker naju prej ne bodo našli, če se naju bo pa potem še dalo motiti, je pa še veliko vprašanje!« »Greš jutri v službo, ali boš ostal doma na bolniški!« »V službo, jasno, saj sem tudi tam lahko na bolniški ...« BORBA PROTI ALKOHOLU NA DELOVNEM MESTU SE NADALJUJE Brez besed Modre in manj modre Mnogim v naši DO bi morali tudi za napredovanje na položajih predpisati depozit. Kongres je zborovanje, na katerem ljudje govorijo o stvareh, ki bi jih morali početi. Sprejeli smo gospodarske plane za naše DO. Dosedanje naše izkušnje pa nam potrjujejo izrek, da pes, ki mnogo laja, malo grize. Od parol ni mogoče živeti. Razen izjemam. Prihodnost je še vedno pred nami, žal pa tudi še vsa preteklost ni za nami. Roke dvigujejo delegati, odločajo birokrati. Če bomo v EMO resnično pričeli nagrajevati po delu, bo precej naših vodilnih sodelavcev postalo socialni problem. Nekateri naši sodelavci nimajo časa zategovati pasu, ker morajo preveč vneto uporabljati komolce. Kljub temu, da smo se v 90 letih vedno počasi in previdno lotevali dela, nas je čas povozil. Če mačku stopiš na rep zacvili, v EMO pa ti odpovejo delovno razmerje. Spoznala sta se na seminarju v Portorožu. Sedaj sedita v restavraciji in mladenič ji ves v zanosu govori: »Vse mi morate povedati o sebi: kje ste se rodili, kakšne knjige radi berete, ali jemljete pilule ...« Gostitelj pospremi prijatelja na temno stopnišče. »Ali potrebuješ luč?« kliče za njim. »Ne, ne, sem že na tleh,« zastoka prijatelj. Nadobudni sinko se postavi pred očeta: »Foter, ali ti naj sam povem o svoji prvi vožnji z našim novim golfom, ali pa bi raje jutri prebral v časopisu?« Mož prihiti iz službe: »Žena, takoj začni pokati stvari. Selimo se iz tega stanovanja. Slišal sem, da je naš novi hišnik velik zapeljivec. Baje je zapeljal že vse žene v naši hiši razen ene.« »Ja, res je. To je tista trapa, ki stanuje v pritličju.« »Tovariš obratovodja, z viličarja mi je padla polna paleta odpreskov. Kaj naj storim?« »Poišči skupinovodjo, on bo že vedel kako in kaj!« »Ja, hm, malce nerodna situacija je to, on namreč že ve za paleto, ker leži pod njo...« Sodelavec Brane je poskušal pred zelenjavo na Mariborski cesti ujeti avtobus, a ker je deževalo, mu je spodrsnilo in je telebnil v lužo. Vinski bratec, ki je to videl je modro pripomnil: »Tovariš, mislim, da s plavanjem ne boste ujeli avtobusa.« »Vidiš, vidiš, kako so drugi možje mnogo bolj pozorni do svojih žena. Najin sosed poljubi svojo ženo vsakokrat, ko se odpravi zdoma,« pravi obtožujoče soproga svojemu ne tako prijaznemu možu, ki pa se brž odreže: »Kako, pa naj to naredim, saj jo komaj poznam.« Obtoženec odvetniku: »Vi me torej nameravate pri obravnavi proglasiti za duševno manjvrednega?« »Toda dragi moj, da ste duševno zaostali, vam mora vendar že vaša zdrava pamet povedati!« »Pazi, Valerija, kako kuriš! Če se koča vname, imava samo dve možnosti: ali se spečeva, ali pa zmrzneva ...« »Mamica, zakaj si se poročila z očkom?« »Glej, glej, tudi tebe že to preseneča!« Skopuški sodelavec je po malici sam ostal v kantini in si naročil oranžado. Komaj pa jo je dobil, že ga je nekam nagnalo. V strahu, da mu oranžade ne bi kdo spil, je v naglici napisal na listek: »Pljunil sem v oranžado!« Ko se je vrnil k mizi, je na listku zagledal pripis: »Jaz tudi!« »Z mojo ženo gre pa vse bolj navzdol!« »Kako to?« »No ja, nekoč mi je ležala v srcu, sedaj pa mi leži v želodcu!« Pred vhodom v cerkev je pisalo: »Obisk cerkve s klobukom na glavi je prav takšen greh, kot, če bi spali z nevesto pred poroko.« Nekdo je pripisal: »Sem oboje preizkusil. Ni primerjave!« Barbka se je vsa navdušena vrnila s šolskega izleta. »Pomisli, očka, bili smo v živalskem vrtu in videla sem veliko opico, bila je tako velika, kot si ti.« »Kakšne neumnosti pa stresaš, tako velikih opic, kot sem jaz sploh ni!« Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.