99 Slovenska Straža"! Ni neznana, toda pri mnogih pozabljena. Ni nova, marveč samo oživljena. Pred svetovno vojno je delovala živahno ln uspešno. Budila in jačila je narodno fcavest, krepila in ojstrila narodni odpor zoper ponemčevanje in poitalijančevanje, pomagala obmejnemu slovenstvu 'duševno in gmotno. Vojna vihra je tudi njo odnesla, odnosno pretrgala njeno 'delovanje. Ko smo po svetovni vojnl dobili lastno narodno državo, smo mnogoteri mislili, da sedaj narodno-obrambnega dela in torej tudi takega druStva ni veft treba. In. vendar so narodnoobrambna društva tudi sedaj potrebna. Potrebna je »Slovenska Straža« in zato se je obnovila in oživila. Preteklo sredo je bila tudi za Maribor ustanovljena njena podružnica, ki bo dajala pobudo za delovanje »Slovenske Straže« v mariborski oblasti. Zakaj je treba oživiti »Slov. Stražo« in sploh obnoviti ter sestavno vršiti narodno-obrambno delo? Predvsem radi buditve in gojitve narodne zavesti ter radi očiščenja in oplemenitenja narodnosti. Narodnost je, kakor je povdarjal prcdsednik Prosvetne zveze gospod dr. Hohnjec na ustanovnem zboru inariborske podružnice »Slov. Straže«, velikega pomena za posameznega človeka in vse človeštvo. Nastanek in obstanek, vtoritev in obrazovanje raznih narodnosti je za Cloveštvo ne samo naravna potreba, marveč tudl pripomoČek za njegovo izpopolnitev. Vsak narod predstavlja in pooseblja posebno misel božjo, ki ima svoj pomen in svoijo pravo. Kar se pa tiče poedinca, se .vsak človek narodl v kakšnem narodu ter 8 človeško naravo tudi prejme po'dedovane vrednote svojega naroda. Še predno more človek izvršiti samosto3en čin mišljenja in hotenja, je že opremljen z gotovimi nagnenji in razpoloženji, ki ga kakor nekake podedo.vanc sposobnosti in pripravnosti vlečejo na to ali drugo stran. Vsak Clovek je kakor svet v malcm, tako tudi narod v malem, to je, na njern se pojavljajo dobre in slabe lastnosti naroda. Ravno t.u mora »Slov. Straža« zastaviti svoje delo. Njen namen je, kakor določa § 2. njenih pravil: »Obramba slovenskega življenja potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem in narodn%n temelju.« To izobraževalno delo se mora raztezati na vse sloje ljudstva, zlasti na tisti stan, ki je v njegovem taboru Siovenija in Jugoslavija, na kmetski in delavski stan. Posebna važnost je polagati na vzgojo volje in zato stoji »Slovenska Straža« na krščanskem temelju, brez kojega ni pravilne vzgoje volje. Treba je vsem, zlasti mladini, vcepiti edino pravo pojmovanje življenja, ln to je: Življenje je dolžnost, dolžnost do Boga, dolžnost do samega sebe, dolžnost do bližnjega, zlasti do naroda in domovine. Svoje izobraževalno delo bo »Slov. Straža« vršila v zvezi z drugimi izobraževalnimi organizacijami, ki stojijo na istem krščanskem in narodnem temelju. Kar se tiče gmotno okrepitve ljudstva, pa bo pomagala tam, kjer je slovensko gospodarstvo b©lj na šibkih nogah, zlasti pa na slovenski narodni meji. Veliko pozornost in skrb b<3 »Slov. Straža« morala obračati slovenskim narodnim manjšinam v inozemstvu, zlasti v Italiji in Avstrijl, pa tudi v drugih državah, kjer prebivajo drobci ali vsaj številni člani našega naroda. Izguba vsakega Slovenca pomenja za naš majhen narod občutljivo izgubo. In če se te izgube množijo, je to veliko oslabljenje našega narodnega organizma. Velikl nemškl narod gleda s pazljivimi, uprav materinskimi očmi na nemške narodne manjšine, kjerkoll so. Na Nemškem je cela vrsta organizacij, društev in zvez, ki jim je namen proučevati stanje nemških manjšin v raznili državah ter o tem s posebnirai časopisi, listi in knjigan^ podučcvati nemško Ijudstvo v nemški državi; po- birati denarne prispevke ter z nabranim denarjem podpirati nemške šole, nemške ufiitelje in nemške knjižnice v. inozemstvu; z denarjem podpirati tiste, ki v tujih državah organizirajo nemške manjšine in vršijo nemšlco manjšinsko delo. Nemcem ni dovolj, da imajo po rodu Nemci v slovanskih državah svoje nemške manjšinske šole, oni bi radi slovenske, češke in poljske otroke spravili v nemške šole ter ia njih napravili nemškutarje, kakor se je to nekdaj godilo v Avstro-Ogrski in Nemčiji. Kaj pa mi Slovencl storimo za tist« svoje sorojake, kl so pod nemško oblastjo na Koroškem? Kaj mi storimo za naše nesrečne slovenske brate v Italiji? Niti zato se siroke množice našega ljudstva ne brigajo, kako gre našim sorojakom v tujih državah, kamoll da bi jim pomagali. »Slov. Straža« ima pred seboj veliko, hvalevredno in plemenito delo. Obramba slovenskega življenja, kjerkoli življo Slovenci! Vse naSe težnje za napredek slovenskega življenja in za obrambo slovenske narodnosti se bodo vršile v okviru jugoslovanstva, ki mu je najtrdnejša opora naša skupna narodna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Besede Nj. Vel. kralja: »Hrvati bodo clalje — Hrvati, Srbi — Srbi, Slovenci — Slovenci, vsi pa bodo ponosnl, da so Jugoslovani«: te besede so za nas geslo in vodilo. V tem smislu »Slov. Straža« na plan! Njene podružnice se naj oživijo, odnosno nove ustanovijo! »Slovenska Straža« v Mariboru. V sredo, 6. marca, je bila ustanovljena mariborska podružnica »Slovenske Straže«. Ustanovno zborovanje v mall dvorani Zadružne banke je vodil predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, ki je v daljšem govoru raztolmačil namen in način narodno-obrambnega dela v sedanjem času tre hkrati pojasnil razloge, zakaj je treba oživiti »Slov. Stražo«. V odbor novoustanovljene raariborske podružnice so bili izvoljeni: prosvotni šof mariborske oblasti dr. Franc Kotnik, l>rof. dr. Sušnik, šef oblastne finančne uprave Jernej Božič, piof. dr.Janko Kotnik, oblastno-upravni uradnik dr. Kukman, inž. Lambert Muri in M. Kranjc. V razsodišče so se izvolill: oblastnl komi#ar dr. Leskovar, mestni župan dr. Jutfan, ravnatelj bogoslovja kanonik dr. ^ukalftj, monsignor I. Vreže in notar dr. Bartol. Odbor se je tako konstituiral: predsedruk dr. Franc Kotnik, tajnik M. Kranjc, blagajnik Jernej Božič. Oživljena »Slov. Straža« v Mariboru bo šla na delo ter bo Imela nalogo, da daje pobudo za obnovljenje nalega obrambnega društva v celi mariborski oblasti.