Štev. 1. V Ljubljani, januvarija 1898. Letnik 1. « Jm Grlasilo ,,Slovenskega čebelarskegu društva" ^/c>" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko se sedežem Y Ljubljani. I Urejuje Franeišek Rojina. Izbaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Ustanovitev »Slovenskega čebelarskega društva«. — Pravila »Slovenskega čebelar-skega društva<. — Frančišek Rojina: 0 naprednem čebelarstvu. — Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Društvene stvari. — Listnica uredništva. Ustanovitev ,,Slovenskega čebelarskega draštva". Slavno vodstvo c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani je uvidelo, da je čebelarstvo na Kranjskera, v primeri z drugimi strokami kmetijstva, na najnižji stopnji, in da to ne le ne napreduje, temveč vidno propada. Vsakdo je pre-pričan, da stori kmetijska družba vse, kar je le mogoče za prospeh kme-tijstva ; koliko tisoč in tisoč drevesc je že razdelila med svoje ude, koliko pomogla za zboljšanje živinoreje, poljedelstva i. t. d. Tudi na čebelarstvo ni nikdar pozabila, a bolj kot kedaj, zanimati se je jela v zadnjem času za zboljšanje tega, za Kranjsko nekdaj tako obilnega vira dohodkov. Sklicala je na dan 8. novembra pr. 1. v Ljubljano čebelarski shod, na katerem se je ukrenilo ustanoviti ,,Slovensko čebelarsko društvo" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko sš sedežem v Ljubljani. Na tem shodu se je nadalje sklenilo, naj društvena udnina znaša 1 gld. na leto in da naj društvo izdaja vsak mesec strokovni list, katerega naj dobiva vsak društvenik zastonj. Tajništvo kmetijske družbe je prevzelo nalogo, vse potrebno ukreniti, da se ta namerava zvrši. Isto je takoj predložilo c. kr. deželni vladi pravila za društvo, katero je sestavil ravnatelj gospod G-ustav Pirc, in je pričelo z vzprejemanjem udov. 24. januvarja t. 1. se je vršil v pisarni kmetijske družbe občni zbor ,,Slovenskega čebelarskega društva", ki je izvolil društveni odbor; 27. januvarija je bila prva in 10. februvarija druga seja društvenega odbora. iPodrobno porocilo o ukrepih občnega zbora in odbora V obeti sejah je pri-občeno na drugem raestu tega lista. Imamo toraj ,,Slovensko čebelarsko društvo' h kteremu naj pristopijo vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva iz vseh krajev slovenske zemlje. Zdru-žimo se v skupno delovanje za povzdigo te plemenite, že našim pradedom tako priljubljene stroke, kot delajo čebele skupno za blagor svojega panja. Kot skrbe one za svojo matico, ki jo pitajo z najboljšo hrano, tako skrbimo tudi cebelarji za svoj list in mu pošiljajmo članke o naprednem čebelarstvu, ki so sestavljeni na podlagi lastne skušnje ali skušnje drugih, slovečih če-belarjev. V listu se bomo pomenili in posvetovali, kako nam bo umno čebe-lariti, da bomo imeli od čebelarstva ne samo veselje in zabavo, teraveč tudi kolikor mogoče velik dobiček. Društvena naloga bo delati na to, da se bodo čebelarski pridelki tudi pri nas tako cenili, kot se cenijo drugod, ker to je že vendar od sile, da so zdaj cene za kilogram medu ali voska do malega take, kot so bile prej za stari funt. Včasih je bila navada, da so se zbrali naši čebelarji vsako leto ,,na Križevo" t. j. o češpljevem sejmu v Ljubljani ,,pred mostom", da so se dogovorili za cene medu za vsako leto posebej, a zdaj je prišlo to čisto iz mode. Ees je, da delajo razni sirupi čebelarjem škodo, vendar ima pristen med še vendar svojo veljavo in nSlovensko čebe-larsko društvo" bode skrbelo za to, da bodo njegovi društveniki zalagali le one medarje, ki bodo tudi njim privoščili primeren delež za njih trud, in ki bodo pošteno ravnali z njihovimi pridelki, da bo čebelar v slučaju, če mu primanjka medu, dobil pri njih zanesljiv pitanec in ne zmesi, s katero po-klade svojim čebelam smrt, ki ne ugonobi samo njegovih čebel, temveč mno-gokrat tudi vse v okolici. Da bo pa moglo društvo uspešno delovati, ter da bo doseglo svoje namere. podpirati jo bodo morali v prvi vrsti društveniki sami, katerih geslo bodi: edinost in napredek. Svojej nalogi bo društvo le tedaj kos, ako bo močno, in izvestno bodo skrbeli za to najbolj gg. duhovniki in učitelji na deželi. Kdo drugi bo opozoril cebelarja tam kje v kakem zakotju na ,,Slov. čebelarsko društvo" in na ,.S!ov. čebelarja", mu razložil njun pomen in ga pridobil za društvenika, če ne duhovnik ali učitelj ? Od teh dveh stanov je odvisno, bo li naše drustvo procvitalo in napredovalo ali le životarilo. Vse farne iu učiteljske knjižnice in bralna društva po deželi naj bodo naročena na ,,Slov. čebelarja", ki bo budil zanimanje za čebelarstvo, narodu v korist. Marsikateri gospod poštar je tudi čebelar; i ta naj po svojej moci deluje v prid dobri stvari. Da bodeti slednjič tudi država in dežela naše društvo, in s tem razvoj čebelarstva podpirali, o tem ne dvomimo. — Ker pa je naše delo brez sreče z nebes prazno, prosimo Boga, naj porosi svoj blagoslov po polji in livadah in naj nam da obilno dobrih letin. Fr. Rojina. .*.____ Pravila ?,Slovenskega čebelarskega društva". § 1.) ,,Slovensko čebelarsko društvo" ima kot društvo čebelarjev in prijateljev čebelarstva namen, pospeševati čebelarstvo s poučevanjem, z -f-^3 3 m+*- vzpodbujo, z vzgledi in z dejansko podporo. Društveni sedež je v Ljubljani. § 2.) Pomočki društva so : Letni doneski društvenikov, ktere določi občni zbor, podpore iz javnih zakladov in kterikoli drugi doneski. § 3.) Društvenik more biti vsak samolasten človek dobrega imena, ki se zglasi za vzprejem. Društveniku je dolžnost ravnati se po društvenih pravilih in podpirati društvene namere ter ima pravico sprejemati koristi od drnštvenega delovanja. Društveniki so pravi in častni. Prave društvenike sprejema odbor, častne pa imfnuje občni zbor. Kdor ne plača letnega doneska, preneha biti društvenik. § 4.) Društvo vodi odbor, v kterem so: predsednik, podpredsednik in trije odborniki, ktere voli za dobo enega leta društveni občni zbor. Odbor-niki volijo izmed sebe tajnika in blagajnika, ktera posla pa more opravljati enega ali oba tudi predsednik ali podpredsednik. Odbor sklepa v svojih sejah z nadpolovično večino navzočih. § 5.) Redni društveni občni zbor sklicuje in vodi predsednik ali, če je ta zadržan, podpredsednik. Občni zbor bodi vsako leto v Ljubljani, in sicer po vsporedu, ki izide vsaj 8 dnij pred občnim zborom v društvenem glasilu, če se tako izdaja, drugače pa v uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 20 društvenikov. Če občni zbor ni sklepčen, ima predsednik, oziroma podpredsednik, pravico sklicati nov občni zbor po ravno istem vsporedu in na kterikoli način v najkrajšem času ter je potem ta zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Občni zbor voli odbor, določa letne doneske društvenikov, potrjuje letna poročila odborova, račune in proračune ter daje — ako treba — na-vodila za društveno delovanje. Sklepi občnega zbora so veljavni, če zanje glasuje nadpolovična večina navzočih društvenikov. § 6.) Predsednik zastopa društvo na zunaj. On podpisuje vse spise, katere izdaje društvo ali društveni odbor, imenoma tudi vse pravnoveljavne spise. Kadar je prcdsednik zadržan, preidejo vse z njegovim uradom zdru-žene pravice in dolžnosti na podpredsednika. § 7.) Spore, nastale iz društvenega razmerja, poravnava razsodišče. Vsaka sporna stranka izvoli po dva razsodnika, ti pa enega načelnika. Ako ktera stranka noče voliti, izvoli predsednik sam razsodnike. Zoper razsodbo razsodišča ni nobenega priziva. § 8.) Razpust društva more skleniti obcni zbor — pri čegar razpisu je treba naznaniti nasvetovani razpust — in sicer le v navzočnosti najmanj četrtine vseh društvenikov z dvema tretjinama glasov vseh navzočih. Premoženje razpuščenega društva pripade c. kr. kmetijski družbi kranjski, ktera ga sme porabiti le v pospeševartje čebelarstva. 1* -HHi 4 g**- 0 naprednem čebelarstvu. (Priobčuje Fr. Rojina.) I. Pretečeno poletje sem bil, kot odposlanee c. kr. kmetijske drnžbe v Ljubljani, na svetovni čebelarski razstavi in na mednarodnem kongresu če-belarjev v Bruselju, da bi spoznaval ondi načine umnega in naprednega če-belarstva drugih narodov in da bi potem to, kar sem videl in slišal tara, tudi našim čebelarjem poročal. Preobširno in tudi brez koristi bi bilo po-drobno poročati, koliko in katere čebelarske predmete je kdo razstavil; moj namen je le splošno povedati, kako razvito in na visoki stopinji je čebe-larstvo v ondotnih krajih, in kake pojme sem dobil o naprednem čebelarstvu vsled predavanj slovečih in izkušenih čebelarjev na čebelarskem kongresu. Priobčeval bom to v zaporednih člankih pod zgornjim naslovom, oziraje se na omenjena predavanja, na izskušnje naprednih čebelarjev in na naše če-belarske razmere. Najprvo hočem omeniti na kratko in površno kongres in čebelarsko razstavo v Bruselju, prilično pa bom zanimejše in važnejše stvari bolj na-tanko opisal. Kongres ali zborovanje čebelarjev, za katero se je pismeno prijavilo 636 čebelarjev, ki jih je pa zaradi slabega vremena mnogo izostalo, se je vršilo tri dni, dopoldne in popoludne. Predavalo je 11 najboljših čebelarjev. Eazstavcev je bilo 347, ki so razstavili ogromno množino svojih čebelarskih pridelkov in izdelkov; iz Belgije jih je bilo 255, iz Luksenburga 36, iz Francoskega 27, iz Nemčije 15, iz Laškega 6, iz Avstrije 4, iz Angleškega 3 in iz Švice 1. Eazstava je bila razdeljena v 8 oddelkov. V 1. oddelku je razstavilo čebele 24 čebelarjev v najrazličnejših panjih. V 2. oddelku so bili razstavljeni panji brez čebel; 60 razstavcev je razstavilo: 64 panjev s pre-makljivim, 24 z napol premakljivim in le 15 panjev z nepremakljivim delom; videti je bilo tudi par košev ali pletarjev. — 3. Oddelek je obsegal čebe-larsko orodje 65 razstavcev. Naštel sem tu 30 izmetalnikov različne veli-kosti in sestave, pregledal mnogo vsakovrstnih topilnikov za med, priprav za čiščenje medu, kadilnikov, pasti za trote, glažov za med, priprav za pi-tanje, za izdelovanje umetnega satja itd. — V 4. oddelku je razstavilo 192 čebelarjev in medarjev med in vosek; na stotine raznih glažov medu in na cente voska je bilo z]oženega po dolgih mizah. — Kaj znajo napravljati iz raedu, videlo in pokušalo se je v 5. oddelku. 53 prodacentov je razstavilo medico in medeno vino, ki pa nima nikakega okusa po medu in se težko loči od naravnega vina; posebno dobro in močno je bilo neko tako vino iz leta 1889. Razne likere in žganja razstavilo je 18, medeno pivo 10 in kis 47 razstavcev. Veliko časa bi moral imeti, kdor bi hotel vse steklenice, ka-terih je bilo na tisoče, prešteti. — V 6 oddelku je izpostavilo 46 razstavcev razna učila, podobe, zbirke medunosnih rastlin, čebelarske knjige i. dr. 7. oddelek je obsegal vsakovrstne vage, priprave za izdelovanje medenih pijač, sveč itd. in 8. oddelek različne časopise v več letnikih, kar so jih izdala belgijska, francoska in druga čebelarska društva. -H>št 5 m°+- Za zdaj naj zadostuje to kratko poročilo iz bruseljske razstave, iz ka-terega pa je vendar razvidno, kako zanimanje je za čebelarstvo drugod. Če primerjamo sami sebe, z recimo belgiskimi čebelarji, priznati moramo, da smo zelo daleč za njimi, kljub temu, da imamo izvrstne čebele. V prihodnji številki našega lista bomo brali v posebnen članku, kako hitro in zakaj so se povzdignili ti na tako visoko stopnjo čebelarstva, ti ki so bili pred de-setimi leti raalo ne tam, kjer smo zdaj še mi. Ako imajo drugi narodi za-vest, in dobro vedo, kaj jim prija, zakaj bi si tudi Slovenec ne pomagal, vsaj mu je treba! Glej! Stvarnica vse ti ponudi, Le jemat' od nje ne zamudi! -------*------- Dopisi. Iz D. M Polja. Z veseljem sem pozdravil misel, katera se je objavila v ,,Kmetovalcu", namivč, da se namerava ustanoviti ,,Slovensko čebelarsko društvo", ki bo izdajalo tudi čebelarski list. Bes, živa potreba je bila, usta-noviti tako društvo, ki bo združevalo slovenske čebelarje v tesnejšo zvezo, vsaj zdaj smo bili kot raztresene ovce brez pastirja. Kako so organizovani čebelarji drugih narodov! Koliko čebelarskih društev imajo, izmed katerih štejejo nekatera po več sto, celo po več tisoč udov, mi pa, ki bivamo v krajih, ki niso nič manj ugodni za čebelarstvo kot drugje, ki marsikatere druge kraje, glede na to ugodnost, nadkriljujejo, nismo imeli društva, ki bi nas vspodbujalo in poučevalo v umnem čebelarstvu. Zato ni čuda, da smo v Če-belarstvu glede načina, z malimi izjemami na isti stopnji, kot so bili naši pradedi pred sto in več leti; razloček je le ta, da je bilo takrat veliko čebelarjev, dandanes pa jih je le še prav malo, in večina ulnjakov stoji praznih, ali pa so se že sesedli na kup. Treba nam je pouka, kako nam bo racijonelno čebelariti, in ako bo društvo delovalo tako, kot delajo taka društva drugje, povzdignilo se bo brez dvoma v kratkem naše čebelarstvo. Lepo, pa tudi težko nalogo ima društvo, a doseglo bo svoj narnen, če se ga oklenejo vsi čebelarji in ga podpirajo prijatelji čebelarstva. Novemu društvu želim vspeha v svojem delovanju, naj cveti in naj se razvija, Vas zavedne čebelarje pa prisrčno pozdravljam M-r-c-n. Raznoterosti. Kako se ceni kranjska čebela drugod. V monakovskem čebelarskem listu piše neki ondotni čebelar: 1.) Kranjice lete že na vse zgodaj, ko je še precej hladno, med tem, ko so nemke še tako rekoč ,.v pernicah". One so toraj trdnejše in morejo večji hlad prenašati. 2.) Delajo pridno prav do mraka. 3.) Niso tako hude kot naše, kar posebno za začetnike ni brez pomena. 4.) So rodovitne, rade po večkrat roje in so posebno v takih letinah koristne, ko domače obupajo, doma ostajajo, nazadujejo in ne roje; zadnje dve leti (1896/97) mi domače niso dale nobenega roja. 5.) Veselje za delo je pri njih velikansko; imamo jih lahko za opekarje in za zidarje nemških hiš t. j. celic in satja. 6.) Je-sensko pašo popolnoma izkoristijo in prav do zadnjega nabirajo, ko so do-mače že zdavnej nehale. 7.) Zastavijo prej zalego. To je sedem prednosti, ki jih imajo kranjske cebele pred našimi, za-toraj zaslužijo, da jih bolj čislamo, kot domače." Opomba urednika : Nekateri nemški čebelarji sicer niso naši čebeli na-klonjeni, ker prerada roji, a to so le posamezniki v takih krajih, kjer je samo spomladna in poletna paša, splošno pa jo vendar čislajo ne samo Xemci, temveč je slavno-znana na Francoskem, v Švici, v Belgiji itd., da še celo v Ameriki, kar je zasluga v prvi vrsti gospodov Ambrožiča in barona Bothschiitz-a, potem Egidija, Ivana in Frančiška Jegliča, Modica, Šuštaršica in Žumra, ki so razposlali že na tisoče panjev kranjskih čebel na vse strani sveta. Na mednarodnem čebelarskem kongresu v Bruselju trdil je eden izmed najimenitnejših belgijskih čebelarjev M. K. de Kesel vspričo najmanj sto najboljših čebelarjev, da je kranjska čebela najpridnejša izmed vseh plemen čebel, kar jih poznajo, posebno če je matica oplemenjena od laškega trota. Eavno ta čebelar, izumitelj slovečega dijagonalnega panja, bavi se že par let z iznajdbo posebnoga panja za kranjske čebele, s katerim namerava do-seči manj rojev, pa več medu. Obljubil je uredniku tega lista, da mu pošlje, ako se mu iznajdba posreči. tak panj, da i ta poskusi, če se bo panj tudi na Kranjskem obnesel. Med je pristen, ako se v špiritu popolnoma raztopi. Ena žlica medu in tri žKce špirita se v steklenici dobro zmeša in se pusti nekaj ur stati; če se vsede na dnu kaj gošče, je bil med ,,popravljen". ------¦------ Vprašanja in odgovori. Vprašanje i. Vsako spomlad, kadar svoje čebele spnstiin, pa še ni dovelj beriva, ter jeseni, ko se paša odtrga, prihajajo čebele iz sosednjega čebelnjaka na rop, in mi napravijo včasih znatno škodo. Kaj mi je storiti, da v pri-hodnje to preprečim ? (Fr. K. na V.) Odgovor: Ropanje je lažje preprečiti. kot potem ostaviti, ko so se če-bele ropanja že navadile, zato pa mora biti čebelar previden. Naj nikoli ne pita v lepih dneh, ko čebele lete; najboljši čas pitanja je zvečer, da po-spravijo čez noč med v celice in ne zamude nič časa. Pazi naj, da ne razlije, kadar pita, medii, in da ne namaže vseh končnic; izpraznjena koritca pa naj deva v kak zaprt. prazen panj, sicer diši v čebelnjaku. Spodrezovati se ni-kakor ne sme v lepem vremenu. Skrben čebelar naj ne trpi dalj časa brez-matičnih panjev v svojem čebelnjaku, kajti pri takih se najraje prične ropanje. Pomaga naj jim takoj na primeren način, oziroma jih združi z dru-gimi panji. Kljub temu pa, da čebelar vedno previdno ravna, se večkrat prične ropanje, zlasti spomladi7 ko še ni paše, ali kadar se ta odtrga. Čebele stikajo po njih nagonu povsod. za medom in ni se čuditi, ako ga skušajo dobiti iz -4^ 7 R*4» drugih panjev, iz katerih jim tako prijetno diši. Vcasih skušajo to pri do-mačih panjih. navadno pa pri sosedovih. Take čebele, ki nameravajo ropati ali pa že ropajo, spoznati je lahko že po njih obnašanji. Najprvo letajo okoli čebeljnaka in iščejo, če bi bilo mogoče kje zadej ali od strani priti do medu. Kadar opazi čebelar okoli čebelnjaka stikajoče čebele, takoj ve, kaj ima to pomeniti in zdaj je treba pozornosti. Ko ropnice uvidijo, da zadej ne pri-dejo do medu, poskušajo to pri žrelih, in če jih človek pri tem opazuje, si mora misliti, da ravnajo s prevdarkom in premišljeno zvijačo. Taka tatica se vsede na brado ali na končnico panja in se počasi bliža žrelu, ter se hoče zmuz-niti v panj, a domačinke jo takoj zapode. Potem leta z nenavadno razpro-strtimi perutnicami in doli visečimi nogami — domače jih drže skrčeno — prav hitro okoli žrela, se ponieša med domače in hoče, meni nič, tebi nič, kar naravnost skozi žrelo. Toda preuboga je, če je panj močan ; prime jo hkrati več čebel, ter jo vlečejo za noge, perutnice in tipalnice, kot bi jo hotele razpotegniti, in srečna je. če more, na pol gola, uiti; zato so stare grešnice, ker imajo ščetinice potrgane, črne. Človek bi mislil, da se bo taka revica zdaj vendar nemudoma vrnila domov, toda, ko se tam kje na strani nekoliko odpočije in si pogladi ostanke razmršenih ščetinic, poskuša svojo srečo pri drugih panjih. Pri močnih se ji povsod slabo godi, dokler ne iz-stakne kakega revčeka z velikim žrelom, ali takega brez matice. Pri takih ne najde tako hrabre straže in ker je izkusila že vse drugačne praske, kot je to, če jo kaka beraška čebelica malo za nogo prime, se kar zmuzne v panj, kjer se napije medu, da ga komaj domov nese. Zdaj se ne vrne več sama. Pripelje saboj več tovarišic in ako čebelar takemu ropanemu ne priskoči na pomoč, ga mu v kratkem času uničijo ali vsaj popolnoma osuše in se potem takoj drugega lotijo. Da se ropanje preprečije treba takoj, ko se opazijo prve ropnice, slabe panje tako pripreti, da more samo po ena čebela skozi žrelo, ali pa se žrelo zamaši z ilovico, skozi katero se napravi s primerno palčico malo luknjico za posamezne čebele. Če se stori to pravočasno, pomaga navaduo. Drugo sredstvo zoper ropnice, katero vselej pomaga, pa je to-le: V 1 liter kropa se dene 5 dkg. kristalizovane karbolne kisline in 5 dkg glicerina. S to te-kočino, ki ima zelo zopern duh, se namaže v začetku ropanja nekoliko pa-njeva brada, ako pa je ropanje že razvito, se denejo pred žrela ropanih panjev s tekočino napojene cunjice. ------¦------ Društvene vesti. ObCni zbor ,,Slov. čebelarskega društva" se je vršil 24. januvarija 1.1. v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je izvolil predsed-nikom ravnatelja v Marijanišču, preč. gosp. profesorja dr. Frančiška Lampeta, podpredsednikom ravnatelja kmetijske družbe gosp. Grustava Pirca, in odbor- . nikom gg.: bogoslovca Eado Germovnika, čebelarja Petra Pavlina in učitelja Frančiška Rojino. Občni zbor je nadalje ukrenil izdajati strokovni list ,,Slo-venski čebelar", katerega uredništvo se je poverilo gosp. Fr. Kojini, učitelju V Šmartinu pod Šmarno goro. Ravnatelj gosp. Pirc je naznanil, da je c. kr. deželna vlada društvena pravila, z odlokom z dne 18. decembra preteč. 1. štev. 43222 potrdila; pravila se prebero. Na predlog gosp. Jožefa Murze iz Krapjega na Štajerskem se je odboru naročilo sestaviti nova društvena pra-vila, ki bodo omogočila snovanje podrnžnic ,,Slovenskega čebelarskega društva" po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Odslej naj se vse pošiljatve, tičoče se ,,Slovenskega Čebelarskega društva" pošiljajo pod tem naslovom v Ljubljano, dopise in članke za list pa uredniku v Šmartno pod Šmarno goro, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Poročilo iz prve seje odbora ,.Slov. čebelarskega društva", ki je bila 27. januvarija t. 1. v pisarni c. kr. kmetijške družbe v Ljubljani: Predsednik sprejme, kot ud stare čebelarske hiše, z veseljem vodstvo, v nadi, da bo spolnilo društvo svoje dolžnosti, da doseže zaželjeni sad. Taj-ništvo in blagajno podeli odbor bogoslovcu gosp. Rado Grermovniku, ured-ništvo lista pa prevzame ucitelj gosp. Frančišek Eojina. Posvetovalo se je, kako je spremeniti vsled sklepa občnega zbora diuštvena pravila. Po spopolnjenih pravilih ustanovljale se bodo podružnice na Rranjskem in po sosednjih slovenskih deželah; vsaka taka bo naslov- ljena : ,.Podružnica slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani v....." Odbor vsake podružnice imej toliko odbornikov, kot osrednji odbor, in občuj glede čebelarskih razmer neposredno s političnim oblastvom svoje dežele. Po-družnice naj bodo pošiljale udnino osrednjemu društvu v Ljubljano. Podruž-nice izven Kranjskega obračati se bodo morale za podpore tudi na svojo deželno vlado. Grlede lista se je določilo, da naj izhaja vsak mesec po jedenkrat, na pol pole v obliki osmerke, čegar obseg bodi: glavni članek, čebelarske raz-noterosti, novice in društvene vesti. Ker je gnjiloba jeden najhujših sovragov čebelarstva, ki se zanaša največ s slabim medom, bo društvo rabilo vsa sredstva, da bodo medarji v prihodnje s pitancem vestno ravnali. Tajnik. ------$------ Listnica uredništva. Gospod V. S. iz V. na Šiajerskem »Slovensko čebelarsko druStvo« s sedežem v Ljub-ljani se je ustanovilo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. V slogi je moč, toraj Vas vabimo, da pristopite v obilnem številu k društvu. — Gospod R. G. iz V. Prosimo za obljub-ljeno obnožno.— Gospod F. R. v Lj. Lepa hvala za poslano.— Gospod F. J. na D. Prosimo! Drugo številko ,,SIov. čebelarja" pošljemo samo onim p. n. gospo-dom, ki pošljejo vsaj do 15. marca t. 1. udnino, ali se pismeno oglasijo za ude. Ako kdo lista ne sprejme, ga uljudno prosimo, naj odda list drugemu prijatelju cebelarstva, ali naj ga blagovoli poslati nazaj. Blagajnik. Odgovorni urednik August Pucihar. — Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«. Tisk Blasnika naslednikov v Ljubljani.