.11 430 606 ! KNJIZNICARSKE NOVICE 2(1992), st. 4 17. april 1992 *********************************** V SREDISCU POZORNOSTI *************************************** SPREMEMBE ZAKONA 0 OBVEZNEM IZVODU Dne 1.4.1992 je bil v Narodni in univerzi­tetni knjiznici v Ljubljani sestanek predstav­nikov splosnoizobrazevalnih knjiznic, ki preje­majo obvezni izvod, ter predstavnikov NUK in clanov delovne skupine, ki pripravlja teze za novo knjiznicarsko zakonodajo. Poleg pred­stavnikov knjiznic iz Republike Slovenije sta sodelovala tudi predstavnika obeh zamejskih knjiznic iz Trsta in Celovca ter predstavnika Ministrstva za kulturo. Namen sestanka je bil razgovor o spre­membi zakona o obveznem posiljanju tiskov. Z osamosvojitvijo nase republike in zaradi druzbenih sprememb je namrec nujno po­trebno spremeniti sedaj veljavni zakon, ki je nastal v povsem drugacnih druzbenih razme­rah in predstavlja danes anahronizem. Seda­njih 22 obveznih izvodov je preveliko stevilo, kar ima med drugim za posledico tudi cedalje pogostejse izogibanje zavezancev, zakon sam pa tudi ne predvideva ucinkovitih ukrepov proti krsiteljem. Tudi zalozniki odlocno na­sprotujejo takemu stevilu obveznih izvodov. Poleg tega zajemajo obvezni izvodi po sedaj veljavni ureditvi tudi gradivo v tujih jezikih, ki ne spada v sloveniko, kar ni namen obve­znega izvoda. S ciljem, da bi se vprasanje obveznega iz­voda zakonsko uredilo na strokoven nacin in da bi bil dosezen namen obveznega izvoda (zbira­nje in hranjenje slovenike), je delovna skupina za pripravo nove zakonodaje izoblikovala teze za nov zakon, ki izhaja iz strokovnih izhodisi' in predvideva povsem nov pristop k obravna­vani problematiki. Pri koncipiranju tega sta se pojavili kot bistveni predvsem dve vprasanji. Prvo vprasanje je stevilo obveznih izvodov: delovna skupina predlaga 3 izvode, kar je tudi strokovno utemeljeno. Drugo pomembno vprasanje pa so zave­zanci. Delovna skupina predlaga za zavezance izdajatelje oz. zaloznike, kar je tudi utemeljeno s stalisca stroke. Pri tern sicer nastopi pro­blem prakticne narave, saj je zaloznike oz. iz­dajatelje tezje ugotavljati kot tiskarje oz. iz­delovalce publikacij. Vendar bi se ta problem deloma resil ze z zmanjsanjem stevila obve­znih izvodov, poleg tega pa bi do izdajat.eljev oz. zaloznikov prisli tudi preko dodeljevanja CIP in ISBN. Vsekakor pa bo v prihodnje po­trebno ustvariti take razmere, da bodo zave­zanci sami zainteresirani za posiljanje obve­znih izvodov nacionalni knjiznici. Predlagana ureditev ima za posledico izpad gradiva za slovenske SIK, NUK, UKM in za­mejski knjiznici, zato bi bilo seveda to po­trebno nadomestiti s tern, da se zagotovijo i. adekvatna sredstva za nakup gradiva. Tudi predstavnika Ministrstva za kulturo sta podprla predlagano ureditev s 3 iz­vodi. Ureditev z 22 izvodi je bila sprejeta v drugacnih druzbenih razmerah, ko je bil polozaj zaloznistva bistveno drugacen in je drzava zanj skrbela s subvencijami. Danes pa je knjiga postala trzno blago in izdajateljev ne moremo zavezovati , da oskrbujejo knjiznice. Drzava bo morala zagotoviti ustrezna nado­mestna sredstva. Predstavniki SIK so nasprotovali zmanjsa­nju stevila obveznih izvodov. Poudarili so, da ni nobenih dovolj trdnih jamstev, da bodo potrebna sredstva ves cas na razpolago. Po­leg tega knjiznice tudi kadrovsko niso spo­sobne same voditi in izvajati nabavne politike, obstajajo pa tudi stevilne publikacije, ki jih na trziscu ni, so pa zanimive za uporabnike (npr. fakultetni ucbeniki ipd. ). Zelo bi bila prizadeta tudi domoznanska dejavnost. Na koncu sestanka so predstavniki SIK soglasno ugotovili, da celotna knjiznicarska stroka in knjiznicarska dejavnost nista orga­nizirani na takem nivoju, da bi se lahko brez posledic zmanjsalo stevilo obveznih izvodov. Predlagana ureditev bi prisla v postev sele v primeru, ce bi drzava resnicno permanentno zagotavljala vsa potrebna sredstva za delova­nje celotnega knjiznicnega informacijskega sis­tema po veljavnih standardih. Borut Abram PRIPOMBE K TEZAM ZA ZAKON O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ Z zaskrbljenostjo smo prebrali teze za novi zakon o obveznem izvodu publikacij, ki pred­videvajo drasticno zmanjsanje stevila obveznih izvodov. Predvideno zmanjsanje bi prizadelo vse regionalne splosnoizobrazevalne knjiznice, posebno hudo pa tiste dele slovenskega naroda, ki zivijo v Italiji in Avstriji in se morajo zagri­zeno boriti za narodni obstoj proti zelo napre­dujoci asimilaciji. Posledice tega zmanjsanja bi postavile pod vprasaj tudi koncepcijo o sku­pnem slovenskem kulturnem prostoru. Slovenska studijska knjiznica se je zacela res razvijati sele potem, ko je zacela dobivati ob­vezni izvod slovenskih tiskov, saj je nas fond od tedanjih priblizno 5.000 izvodov narasel na nad 50.000 knjig in cez 600 naslovov perio­dike. Rasteta tudi obisk in izposoja. Obstoj knjiznice je bit resno ogrozen !eta 1991, potem ko so usahnile subvencije iz Republike Slove­nije. V zacetku 1992 nam je pri avstrijskem ministrstvu za pouk in umetnost uspelo zago­toviti trajno personalno subvencijo za eno celo in eno polovicno delovno mesto, tudi zato, ker smo lahko zagotovili, da je dotok knjiznicnega gradiva urejen. Avstrijske oblasti nam namrec refundirajo samo nakup avstrijske slovenike. Na mednarodnem zasedanju bibliotekarjev iz dezel-clanic delovne skupnosti Alpe-Jadran o knjiznicarstvu za narodne manjsine, ki ga je organizirala zagrebska nacionalna in univerzi­tetna knjiznica septembra 1990, je bilo skle­njeno, naj knjiznicno gradivo za manjsine pri­skrbi maticna drzava, stroske obratovanja pa naj nosi drzava, v kateri manjsina zivi. V letu 1991 smo inventarizirali 164 naslovov periodike in 2905 novih knjiznih enot, od tega kar 2210 iz obveznega izvoda, 410 iz sredstev slovenskega ministrstva za kulturo, 135 knjig smo kupili, 150 pa nam jih je bilo podarje­nih. Ze te stevilke kazejo, da bi nas izpad ob­veznega izvoda usodno prizadel. Posebno bi nas prizadela izguba periodicnih publikacij in znanstvenih tiskov, ki v knjigarnah velikokrat niso naprodaj. Nasi uporabniki v veliki meri uporabljajo prav te publikacije. V realnih razmerah, ko financna sredstva pritekajo neredno, z veliko zamudo ali pa sploh ne, nakupi ne bi mogli zagotoviti, da bi bilo v Slovenski studijski knjiznici kontinuirano na razpolago potrebno knjiinicno gradivo. S se­danjim personalnim stanjem, ki pa se prav go­tovo ne bo moglo spremeniti, knjiznica tudi ni sposobna opravljati te vrste nabave. Dodatne, ne tako majhne stroske, bi v primeru nakupov povzrocil uvoz knjig v Avstrijo, ker bi za ku­pljene knjige morali placevati carino in bi se izredno povecali potni in prevozni stroski. Dostopnost do vseh publikacij iz Slovenije je za koroske Slovence v boju za narodni obstoj izrednega pomena. Ne zadostuje, da vemo, da je neka dolocena knjiga hranjena v NUK, kajti medbibliotecna izposoja ne deluje zadovoljivo niti znotraj ene drzave, kaj sele preko meje. Ce hocemo pri slovenski mladini na Koroskem zbuditi in razviti zavest o kulturni pripadnosti slovenskemu narodu, moramo imeti gradivo v nasi knjiznici, in to cimbolj popolno. Zato je bila za nas dosedanja ureditev primerna in bi jo radi obdrzali. mag. Marjeta Domej PROTEST ZARADI OBVEZNEGAIZVODA (Op. : Protest je Zveza splosnoizobrazeval­nih knjiznic poslala Ministrstvu za kulturo, preden je prejela v roke teze za izdelavo za­kona o obveznem izvodu publikacij, zato ne uposteva njihove celotne vsebine.) Iz neuradnih virov smo zvedeli, da Ministr­stvo za kulturo pripravlja nove zakonske pred­pise, s katerimi naj bi odpravili dosedanjo ob­vcznost tiskarjev glede posiljanja t. i. obve­znih izvodov NUK-u in to obveznost napr­tili zaloznikom, vendar z zelo pomembno spre­membo: obveznih izvodov naj bi bilo le 3 na­mesto 22. 3 Nasa stroka pozdravlja predlog, da sc ob­veznosti prcnesejo na zaloznike. S tem bodo iz obveznega izvoda izkljucene vse publikacije, ki jih v Sloveniji tiskamo za tuje narocnike in ki ne sodijo v sloveniko. Seveda pa ostaja od­prto, kako ukrepati v skrajno redkem primeru, ko tuj narocnik naroca tisk publikacije, ki sodi med sloveniko. Tak prenos pomeni racionalizacijo, saj ve­lika vecina v tujih jezikih tiskanega gradiva ni bila taka, da bi kot tujejezicno gradivo bilo v prid uporabnikom splosnoizobrazevalnih knjiznic. Nikakor se pa ne strinjamo s predlo­gom, po katerem naj bi stevilo obveznih izvo­dov skrcili le na tri, za preostale izvode, ki jih prejemajo NUK (zaradi menjave z gradivom iz republik bivse federacije) in ostale izbrane slo­venske splosnoizobrazevalne knjiznice v Slove­niji in zamejstvu, pa naj bi republiski proracun namenil knjiznicam ustrezna sredstva. Ta nas protest utemeljujemo z naslednjimi argumenti: 1. Sedanja porazdelitev gradiva opravlja najmanj petero pomembnih funkcij: • varovanje slovenike v primeru izre­dnih vojnih in naravnih katastrof, • dostopnost gradiva uporabnikom po vsej Sloveniji, izven nje in • s tern neovirano medknjiznicno izpo­sojo ter • najboljse informiranje, ceprav ne ve­dno casovno ustrezno, o produkciji slovenike, • izmenjava gradiva z gradivom iz re­publik bivse federacije. 2. Varianta s 3 obveznimi izvodi ima nasle­dnje slabosti: • Varovanje slovenike v primcru voj­nih razmer in naravnih katastrof ui zagotovljeno; novejsa zgodovina je o tern zelo zgovorna; • "Regionalne" knjiznice ne bi za­jemale v svoje fonde tistih gra­div, ki se ne pojavljajo na triiscu ali ki imajo dokaj ornejeno triisce, npr. stevilnih visokosolskih ucbenikov; do takih gradiv je tezko priti prek knjigarn oz. knjigotrskih informacij, knjiznice pa nirnajo do­volj kadrov in sredstev, da bi opra­vljale trino raziskovanje slovenske produkcije; in povrh se vsaka zase ! Pri tern je vsekakor treba z nacional­nega vidika misliti na ekonornicnost takega ravnanja. Odlocanje o na­kupu dodatnega stevila izvodov na osnovi natancnega pregleda gradiva in strokovnega mnenja ne le biblio­tekarjev, je otezkoceno in tudi one­rnogoceno, ce ni obveznega izvoda. Poudarjamo, da bodo v tern prirneru prizadete tudi knjiznice, ki ne preje­rnajo obveznega izvoda, saj se tudi one pri nakupu pravilorna odlocajo na osnovi konzultacij z "regional­nirni" knjiinicami. • Odsotnost obveznega izvoda bo go­tovo povzrocila ovire in vrzeli v rnedknjiinicni izposoji prav zaradi tega, ker gradivo ne bo poraz­deljeno enakornerno po slovenskern prostoru. Kljub preglednosti prek VK bodo pogosti slucaji, ko bodo rnorali uporabniki poprositi za enega izrned treh "zavarovanih" izvodov, saj bodo knjiinice imele zoieno po­nudbo. • V inflacijskih pogojih MK prav gotovo ne bo moglo zagotoviti vseh potrebnih sredstev posame­znim knjiinicarn za nakup slovenike. Proracunska logika v takih pogojih bi privedla knjiznice v stanje, v ka­terem ne bi kupile ne le celotne stove­ 4 nike, ampak tudi ne ekvivalentnega iitevila enot, ce bi knjiinicam bila dana rnoinost, da prosto izbirajo na­slove slovenike. In tako bodo varova­nje, rnedknjiinicna izposoja in upo­rabniki se dodatno prizadeti. • Kot kupci srno prepricani, da tako zmanjsanje iitevila obveznih izvodov ne pomeni pomembno znizanje cene posamezne publikacije. Obvezni iz­vod ie sedaj v vecini primerov opra­vlja funkcijo prodajne propagande, vendar v zdalec manjsem delu, kot je propagandno razdeljevanje gradiva pri promocijah in drugih zvrsteh marketinskega ravnanja zaloinikov. Enako velja tudi za periodiko. • Z zoiitvijo na 3 izvode bo prizadeta tudi bibliografska in bibliotekarska domoznanska dejavnost in, kar za­deva uporabo periodike, se homo Slovenci spet spoprijemali s starimi mejami znotraj A vstro-Ogrske. • Slovenska rnanjsina v Italiji in Av­striji bo se toliko bolj ogroiena, ce slovenski knjiinici v Trstu in Celovcu ne bosta po "avtomatizmu" preje­rnali obveznega izvoda slovenike. 3. Marsikje v svetu narn zavidajo sedanji ob­vezni izvod in tudi zato je prav, da ga zadriimo. Ce narn ga ne uspe zadriati v sedanji obliki, predlagamo, da zacrtate sistern, v katerern naj bi zaloiniki posiljali obvezne izvode NUK-u, racune pa Mini­strstvu za kulturo. Le-to bi kot edini ku­pec obveznega izvoda laije uveljavljalo ra­zne popuste, hkrati pa bi imelo skupaj z NUK-om ustrezen pregled nad proizvo­dnjo slovenike. Dovolimo si reci, da ta protest izrekamo tudi v imenu nasih uporabnikov in slovenskega pi­snega spomina. Zveza SIK Slovenije MNENJE O OBVEZNIH IZVODIH Koroska osrednja knjiznica "Dr. Franc Susnik" Ravne na Koroskem se ni se nikoli stri­njala s predlogom za ukinitev obveznih izvo­dov, pa naj je ze to predlagal kdorkoli in kakor­koli ze je to utemeljeval. Najmanj razumljivo se nam zdi, da bi ukinitev obveznih izvodov predlagalo slovensko knjiznicarstvo samo, saj smo njegovi predstavniki ze veckrat odlocno izrazili svoje nestrinjanje s tern predlogom. Utemeljenost protesta vidimo predvsem v tern: • da so nam obvezni izvodi najboljsa infor­macija o novostih na slovenskern knjiznem trgu in orientacija za dodatne nakupe. Brez te informacije· na Ravnah ne moremo shajati, saj nimamo ne denarja ne delav­ccv, da bi lahko drugace (iz te oddalje­nosti in pri tej kadrovski zasedbi) ohra­njali pregled nad knjizno produkcijo. Pri tern nikakor ne gre za teznjo po lagodno­sti in tudi ne za ugodnost, zaradi katere bi lahko opustili tehtno razmisljanje o na­bavni politiki in njenem izvajanju. • Ze sedaj letijo (vsaj pri nas) na knjiznice ocitki, da porabijo vse prevec odstotkov obcinskih proracunskih sredstev, (po inte­gralnem proracunu!) namenjenih kulturi, ti pa bi se z uresnicitvijo predloga vsaj na videz, ce ze ne tudi realno povecali, saj je obcinski delez sredstev za nakup knjig povezan z visino republiskih sredstev. A bolj kot to bi bilo usodno za knjiznice, ce 5 bi ta vir z leti ali ze prej preprosto usahnil, kar bi se prej ali slej gotovo zgodilo. • Po dogovoru z obcinskimi knjiznicami Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec kupujemo vec studijske literature in domoznansko gradivo tudi za potrebe teh obcin, tako porabljena sre