Immanuel Kant ODGOVOR NA VPRAŠANJE: KAJ JE RAZSVETLJENSTVO? (5. december 1783, str. 516)1 Razsvetljenstvo je človekov izhod iz nedoletnosti, ki je je kriv sam. Ne- doletnost je nezmožnost posluževati se svojega razuma brez vodstva po kom drugem. Krivda za to nedoletnost pa je lastna, če vzrok zanjo ne zadeva po- manjkanja razuma, temveč odločnosti in poguma, da bi se ga človek poslu- ževal brez tujega vodstva. Sapere aude! Bodi pogumen, poslužuj se svojega lastnega razuma, je torej geslo razsvetljenstva. Lenoba in strahopetnost sta vzroka, zaradi katerih ostaja velik del ljudi svoj živ dan naj ra je nedoleten tudi še potem, ko je narava te ljudi že zdavnaj oprostila tujega vodstva (naturaliter maiorennes); in zaradi katerih je drugim tako lahko prisvojiti si varuštvo nad njimi. Biti nedoleten je prav udobno. Če imam knjigo, ki ima zame razum, dušebrižnika, ki ima zame vest, zdrav- nika, ki zame presoja dieto itn.: potem se mi vendar ni treba samemu truditi. Treba mi ni misliti, če le lahko plačam: zoprna opravila bodo že drugi opra- vili zame. In da gleda zdaleč največji del ljudi (med njimi ves lepi spol) na korak k polnoletnosti ne le kot na nekaj zelo težavnega, temveč tudi zelo nevarnega, zato že poskrbijo tisti varuhi, ki so najdobrotljiveje prevzeli nase skrbno nadzorstvo nad njimi. Potem ko so svojo domačo živad poneumili in skrbno preprečili, da se te mirne stvarce j a ne bi upale tvegati koraka zunaj hojce, v katero so jih vtaknili, jim nato še prikazujejo nevarnost, ki jim grozi, če bi poskusile hoditi same. Seveda pa nevarnost ni ravno tako velika, saj bi potem, ko bi nekajkrat padle, končno le shodile. A primer te vrste le preplaši in navadno odvrne od vseh nadaljnjih poskusov. Za posameznika je potemtakem težko, da bi se sam izkopal iz nedolet- nosti, ki mu je postala skoraj njegova natura. Celo priljubila se mu je in zaenkrat je res nesposoben poslužiti se lastnega razuma, ker mu pač nikoli niso dali prilike, da to poizkusi. Predpisi in obrazci, ta mehanska orodja umne Navedba strani se nanaša na decembrsko številko časnika Berlinische Monatsschrift iz 1. 1783, v kateri je objavil berlinski župnik Johann Friedrich Zollner (1753—1804) članek »Ali je priporočljivo zakonsko zvezo še nadalje posvečevati z verskim obredom« proti civilni poroki, za katero se je zavzemal anonimni avtor v septembrski številki istega leta. Zollner je s stališča državnih interesov zagovarjal cerkveno poroko in polemiziral proti zmedi, ki jo v glavah in srcih ljudi povzroča »ime razsvetljenstvo«. Potem je postavil tole provokativno vprašanje: »Kaj je razsvetljenstvo? A na to vprašanje, ki je skoraj tako važno kot vprašanje : kaj je resnica, bi bilo vendar treba odgovoriti, preden začnemo razsvetljevati! In vendar odgovora nanj nisem našel nikjer!« [Vse opombe, ki so označene z dvignjeno arabsko številko, so redakcijske.] 10 Vestnik IMS 1987/1 rabe ali bolje zlorabe njegovih naravnih darov so nožni okovi za neprestano trajajočo nedoletnost. Tudi kdor bi jih odvrgel, bi kl jub temu še najožji jarek le nesigurno preskočil, saj bi bil nevajen takega prostega gibanja. Od tod to, da je le malo takih, ki se jim je posrečilo, da so se z lastnim obdelovanjem duha izmotali iz svoje nedoletnosti in kljub vsemu trdno zakorakali. Da pa bi se kaka množica ljudi2 sama od sebe razsvetlila, je vsekakor bolj možno, da, to je skoraj neogibno, če ji je le puščena svoboda. Kaj t i tedaj se bo vselej našlo nekaj samostojno mislečih ljudi, da, celo med vzpostavljenimi varuhi te nevedne raje3, ki bodo potem, ko so sami odvrgli jarem nedolet- nosti, širili okrog sebe duha pametne ocene lastne vrednosti in poklicanosti vsakega človeka, da misli sam. Posebnost pa je pri tem taka: da se ljud,4 ki so ga poprej uklenili v jarem, nato sam prisiljuje ostati v njem, če so ga nekateri od njegovih skrbnikov, ki so sami vsakršnega razsvetljevanja nesposobni, k temu nahujskali. Tako kvarno je sejati predsodke, ker se le-ti na koncu ma- ščujejo prav nad tistimi (ali njihovimi predhodniki), ki so bili njihovi povzro- čitelji. Zato utegne ljudstvo4 le počasi doseči razsvetljenstvo. Z revolucijo bi morda prišlo do odpada od osebnega despotizma ter od dobička in gospostva željnega zatiranja, nikoli pa ne do resnične reforme načina mišljenja. Novi predsodki bi tako kot so oni prejšnji služili kot povodci za to veliko brezpravno množico. Za razsvetljenstvo pa ni treba drugega kot svobode in to najbolj neškodljive od vsega, kar se lahko imenuje svoboda, namreč tole: uveljavitev vsestranske javne uporabe lastnega uma. Zdaj pa slišim z vseh strani klice: ne rezonirajte/5 Častnik pravi: »Ne rezonirajte, eksercirajte!« Finančni svetnik: »Ne rezoni- rajte, plačajte!« Duhovnik: »Ne rezonirajte, verujte!« (Samo en sam gospodar na svetu pravi: »Rezonirajte kolikor vas je volja in o čemer hočete, toda bodite poslušni!«) Vseposod je tu omejitev svobode. Katera omejitev pa je razsvetljenstvu v oviro in katera to ni, temveč ji je le v pomoč? — Odgovarjam: javna uporaba lastnega uma mora biti vsekakor svobodna in samo ona lahko pripelje do razsvetljenosti med ljudmi. Njegova privatna uporaba je lahko pogosto tudi zelo omejena, ne da bi bil zato napredek v razsvetljevanju huje prizadet. Z javno uporabo lastnega uma razumem tisto, ki jo kdo kot učenjak izvaja pred celotnim svetom bralnega občinstva. Privatno rabo uma pa ime- nujem tisto, ki si jo sme dovoliti na določenem zaupanem mu javnem položaju ali kaki uradni službi. Je pa pri nekaterih poslih, ki potekajo v občem in- teresu,6 potreben neki določen mehanizem, s pomočjo katerega se doseže, da morajo nekateri člani občestva ostati pasivni zato, da bi jih vlada ob umetno ustvarjeni enotnosti usmerila k javnim smotrom ali vsaj odvrnila od razdiralnega delovanja proti njim. Tu pa seveda ni dovoljeno rezonirati, tu je treba ubogati. Kolikor pa ta del stroja šteje za člen celega občestva7 ali celo za člen celega svetovljanskega občestva,8 torej v vlogi učenjaka, ki se s spisi prav v smislu razuma obrača na občinstvo, toliko pa lahko vsekakor rezonira brez škode za opravila, za katera je bil kot delno pasiven člen po- stavljen. Tako bi bilo zelo kvarno, če bi kak častnik, ki je od predstojnikov ' ein Publikum ' des grossen Haufens 4 ein Publikum 1 ein Publikum 5 räsonniert nicht • im Interesse des gemeinen Wesens ' des gemeinen Wesens " Weltbürgergesellschaft Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo? 11 dobil povelje, menil, da mora v službi o smotrnosti ali koristnosti tega povelja glasno modrijaniti. Ubogati mora. Upravičeno pa mu ni mogoče braniti, da ne bi, kot učenjak, k napakam, ki se delajo v vojaški službi, dal svojih pri- pomb ter jih svojemu občinstvu predložil v presojo. Državljan9 si ne sme dovoliti, da ne bi plačal naloženih mu dajatev. Da, pregnana graja takih nalogov, ki jih mora poravnati, se lahko kot škandal (ki bi utegnil zbuditi splošno uporabnost) tudi kaznuje. A tudi on ne ravna v nasprotju s svojo civilno dolžnostjo,10 če kot učenjak javno izrazi svoje pomisleke o neustrez- nosti ali tudi neupravičenosti tovrstnih predpisov. Prav tako je tudi duhovnik obvezan, da predava svojim šolarjem in svoji srenji katekizem po simbolu cerkve, kateri služi, saj je bil pod temi pogoji sprejet. Toda kot učenjak ima vso prostost, da, poklic mu je celo, da svoji publiki posreduje svoje skrbno pretehtane in dobronamerne misli glede zgrešenega v tistem simbolu in glede boljše ureditve verske in cerkvene organizacije. Tudi na tem ni ničesar, kar bi moglo vesti biti v očitek. Kajti kar po svojem poklicu kot služabnik cerkve uči, tega ne prikazuje kot nekaj, za kar ima proste roke učiti po svo- jem najboljšem prepričanju, temveč kot nekaj, za kar je postavljen, da uči po predpisih in v imenu nekoga drugega. Rekel bo: »Naša cerkev uči to ali ono in to so dokazani razlogi, ki se jih poslužuje.« Potem pa svoji srenji navaja vso praktično korist iz postavk, ki bi jih sam ne podpisal povsem prepričan, za katere pa pristane na obvezna predavanja, ker le ni povsem nemogoče, da se v njih ne skriva resnica, vsekakor pa ni v njih ničesar takega, kar bi nasprotovalo notranjemu verovanju. Ker če bi se zdelo, da vsebujejo kaj takega, bi svoje službe po vesti ne mogel opravljati. Moral bi jo odpovedati. Raba lastnega uma, kot jo izvaja nameščeni učitelj pred svojimi poslušalci, je zgolj privatna raba, kajti tu gre samo za pohišni, pa če še tako velik zbor. In glede na to ni svoboden in tak niti ne sme biti, saj opravlja tuje naročilo. Kot učenjak, ki govori prek svojih spisov občinstvu v pravem pomenu, tj . svetu, torej kot duhovnik ob javni rabi svojega uma pa uživa, nasprotno, neomejeno svobodo rabe svojega uma in govora v lastnem imenu. Kajt i da bi morali varuhi ljudstva (v duhovnih zadevah) biti sami spet nedoletni, je nekaj povsem nesmiselnega, nekaj, kar bi pomenilo ovekovečevati nesmisel. Vendar, ali ne bi morda določena družba duhovnikov, denimo, cerkveni zbor ali častitljiva classis (kakor sebe imenujejo med Holandci), bila upravi- čena medsebojno se zavezati za kak določen, nespremenljiv simbol in tako prevzeti t rajno nadvaruštvo nad vsakterim njenih članov in preko njih nad vsem ljudstvom, in to za vse večne čase? Pravim: to je povsem nemogoče. Tak kontrakt, ki bi sklenil za večne čase onemogočiti vsakršnje razsvetlje- vanje človeškega rodu, je ničevost ničevosti, pa če bi ga sklepala najvišja oblast preko državnih zborov in najbolj svečanih mirovnih pogodb. Nobeno obdobje se ne more zediniti in se zarotiti, da bo naslednje spravilo v stanje, v katerem mu mora postati nemogoče, da bi svoja (predvsem ta, zelo ga pri- zadevajoča) spoznanja razširilo, očistilo zmot ter sploh napredovalo v raz- svetljenstvu. Bil bi to zločin proti človeški naravi, katere izvirni namen je prav ta napredek. Nasledniki so torej povsem upravičeni, da zavrnejo dolo- čila, ki so jim bila tako neopravičljivo odvzeta. Poskusni kamen za vse tisto, o čemer se da kot o ljudstvu naloženem zakonu sklepati, je zapopaden v vpra- šanju: ali bi si moglo ljudstvo samo naložiti tak zakon? Bilo bi to po vsej • der Bürger 11 der Pflicht eines Bürgers 12 Vestnik IMS 1987/1 priliki tako rekoč v pričakovanju nečesa boljšega za krajši čas mogoče, toliko da bi se uvedla neka posebna ureditev, po kateri bi se vsakemu državljanu, zlasti še duhovniku prepustilo, da v vlogi učenjaka svobodno in javno, t j . preko svojih spisov poda svoje pripombe k vsemu zgrešenemu v takratnih uredbah; medtem pa bi uvedena ureditev trajala še kar naprej, dokler spre- vid o kakovosti teh stvari javno ne bi že tako daleč napredoval in se obnesel, da bi se dalo z združenjem njenih glasov (čeprav ne vseh) predati prestolu predlog za zaščito vseh tistih občestev,11 ki bi se bila, recimo, po njihovih pojmih na boljšem sprevidu zedinila za spremenjene verske usmeritve, to pa tako, da ne bi hkrati zavračala tistih, ki bi hotela, da ostanejo stvari po sta- rem. Toda zediniti se o neki, četudi samo za dobo enega človeškega življenja trajajoči in za nikogar javno dvomu podvrženi verski ustavi in tako rekoč zničiti in ojaloviti časovni, napredku v izboljšavi človeštva določen odsek, ter s tem pač tudi prizadeti potomstvo, to pa kratko malo ni dovoljeno. Za svojo osebo — a tudi samo za krajši čas — lahko človek odloži razsvetljevanje v tistem, o čemer bi se moral poučiti. Odpovedati se temu, bodisi za svojo osebo ali, še bolj, za potomstvo, to pa se pravi kršiti in teptati svete člove- čanske pravice. Cesar pa ljudstvo ne sme skleniti zase, to je še manj dovoljeno monarhu skleniti zanj. Kajti njegov zakonodajni ugled sloni prav na tem, da v svoji volji združuje voljo vsega ljudstva. Sicer pa, če gleda zgolj na to, da se vse resnično ali domnevno izboljšanje ljudstva sklada s civilno ure- ditvijo,12 tedaj lahko sploh dopusti, da se podložniki ravnajo po svoje, kakor se jim zdi za njihov dušni blagor najprimerneje. Vse to se ga ne tiče, pač pa mora preprečevati, da bi drug drugega nasilno ne zavirali, ko po svojih močeh uresničujejo in pospešujejo ta blagor. Le škodo dela ugledu svojega veličanstva, če se v to delo vmešava, če blagovoli podvreči spise, s katerimi bi si pod- ložniki hoteli razčistiti svoje vpoglede, svojemu vladnemu nadzoru, pa bo- disi da to stori po lastnem najvišjem sprevidu in se s tem izpostavi očitku: Caesar non est supra grammaticos,13 bodisi, in še bolj, če svojo najvišjo oblast tako poniža, da jo v svoji državi uporabi v podporo duhovnega despotizma nekaterih tiranov zoper druge svoje podložnike. No, in če se zdaj zastavi vprašanje: ali živimo danes ta dan v nekem razsvetljenem, obdobju? tedaj se odgovor glasi ne, pač pa v obdobju razsvet- ljenstva. Da bi bili l judje, kot zdaj stvari stoje, mišljeno v celoti, že sposobni ali vsaj uporabni za to, da bi se v verskih zadevah dobro in z gotovostjo posluževali lastnega razuma, brez tuje pomoči, od tega smo še daleč. Da pa se to področje njihovim svobodnim prizadevanjem v tej smeri zdaj le odpira in da se ovire občega razsvetljenstva ali izhoda iz njihove samozagrešene ne- doletnosti počasi manjšajo, o tem imamo vendar očitne znake. V tem pogledu je ta era čas razsvetljenstva, stoletja Friderika. Knez, kateremu se ne zdi pod častjo izjaviti, da smatra za dolžnost v ver- skih zadevah ljudem ničesar ne predpisovati, temveč jim v tem pogledu pu- stiti vso svobodo; ki torej zase odklanja celo ošabno ime tolerantnosti: ta knez je sam razsvetljen in zasluži, da ga hvaležni sedanji in prihodnji svet slavi kot prvega, ki je, vsaj s strani vlade, človeški rod iztrgal nedoletnosti in vsa- komur prepustil, da se glede vsega, kar se tiče zadev vesti, poslužuje lastnega uma. Pod njim smejo častitljivi duhovniki v vlogi učenjakov brez škode za 11 diejenigen Gemeinden " bürgerliche Ordnung 13 Cesar ni nad gramatikom Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo? 13 službeno dolžnost prosto in odprto predložiti svetu v presojo sodbe ali sprevide, ki sem ter t ja odstopajo od privzetega simbola. Še bolj vsakdo drug, ki ga ne veže službena dolžnost. Ta duh svobode se širi tudi zunaj, celo tam, k jer se mora boriti z zunanjimi ovirami kake vlade, ki samo sebe napačno razume. Saj se pred njo vendarle svita neki svetal primer, da zaradi svobode ni treba imeti prav nobene skrbi za javni mir in za enotnost občestva. L jud je se počasi sami izkopavajo iz surovosti, če se le namerno ne umetnici, da bi se jih v n j e j umetno zadržalo. Glavno točko razsvetljenstva, izhoda l judi iz njihove samozagrešene nedo- letnosti, sem oprl na verske zadeve, saj naših gospodovalcev prav nič ne za- nima, da bi glede na znanost in umetnost igrali skrbniško vlogo nad svojimi podložniki; razen tega je öna nedoletnost od vseh najbolj škodljiva in tudi najbol j onečaščujoča od vseh. Toda miselnost nekega državnega poglavarja, ki prvo podpira, gre še dljè, ko uvideva, da je glede njegove zakonodaje brez nevarnosti, če svojim podložnikom dovoli javno rabo njihovega uma in to, da svoje misli k njeni izboljšani priredbi, pa celö prostodušno kritiko k že dani, javno predložijo svetu, o čemer imajo svetel primer, zaradi katerega ni mo- narha, ki bi prednjačil pred tistim, ki ga častimo mi. A tudi le samo tisti, ke se, sam razsvetljen, ne boji senc, pa ima hkrat i številno, zelo disciplinirano vojsko za poroka javnega miru, lahko izreče to, česar kaka republika ne sme tvegati: rezonirajte, kolikor vas je volja in o čemer hočete, toda bodite poslušni! Pa se tu pojavi čuden, nepričakovan potek člo- veških stvari, da je, tako kakor tudi sicer, če gledamo v velikem nanj , tudi tu vse paradoksno. Večja mera državljanske svobode se zdi svobodi l judskega duha v prid, a ji vendar postavlja nepremostljive pregrade. Za stopinjo manjša od one pa preskrbi temu prostor, da se razširi v vseh svojih zmožnostih. Če je natura tedaj pod to trdo ovojnico razvila klico, za katero najnežneje skrbi, namreč nagnjenje in poklic k svobodnemu mišljenju, tedaj ta zlagoma vpliva nazaj na miselnost ljudstva, (po čemer postaja le-to vse bolj in bolj sposobno svobodno delovati) in končno celo na načela vlade, ki ji začne kar sami prijati , da lahko s človekom, ki poslej ni več samo stroj, ravna njegovemu dostojanstvu primerno.* Königsberg v Pru^iji, 30. septemb. 1784 I. Kant Prevedel M. H. Naslov izvirnika: Immanuel Kant, Beantwortung der Frage: Was ist Aufklärung (5. Dezemb. 1783, S. 516), v: I. Kant, Schriften zur Anthropologie, Geschichts- philosophie, Politik und Pädagogik 1, Werksausgabe Bd. XI, Hrsg. von W. Weischedel, Frankfurt/M 1974. * V Büschingovih tedenskih poročilih z dne 13. septembra sem danes 30. istega meseca prebral napoved za Berlinische Montasschrift tega meseca, v kateri je govor o odgovoru g. Men- delssohna na isto vprašanje. Nisem ga še dobil, sicer bi zadržal pričujoči, ki lahko rabi zdaj za poskus, koliko lahko naključje pripelje do soglasnosti misli.