Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/120 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9285 Naslov projekta Rodnostno vedenje v Sloveniji 1840-2002:gospd.,družb.in kult. dejavniki reg., soc. in etničnih razlik rodnosti na slov. etn. ozemlju Vodja projekta 15419 Irena Rožman Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 6.150 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 1. Raziskovalna hipoteza projekta izhaja iz ugotovitve raziskovalcev različnih strok, da obstajajo regionalni, socialni, poklicni in etnični razločki med ravnmi, začetku, obsegu in intenzivnosti upadanja zakonske in zunajzakonske rodnosti. Pri tem smo se posvetili razčlenitvi »kulturnih« dejavnikov rodnosti, ki jih je članica European Fertility Project Barabara Anderson identificirala s pismenostjo, jezikom, veroizpovedjo, regijo in etnično pripadnostjo. V navezavi z njenimi ugotovitvami smo izoblikovali temeljno raziskovalno vprašanje: kako razložiti regionalne, socialne in etnične razlike in enakosti v ravni rodnosti. 2. Potek raziskovanja je sledil cilju (raziskovalni hipotezi), da v sinhroni in diahroni perspektivi odkrijemo tiste družbene in kulturne mehanizme in sisteme, ki so oblikovali, ohranjali in spreminjali regionalne vzorce rodnostnega vedenja. Takšna raziskovalna usmeritev je zahtevala primerjalno-holistični raziskovalni pristop (vključitev kvalitativnih in kvantitativnih metod) na makro (dežele, država), mezo (okraji oz. upravne enote) in mikro (župnije oz. krajevne skupnosti) ravni med letoma 1840-2002. S takšnim raziskovalnim pristopom smo rodnostno vedenje obravnavali v zgodovinskem in družbenem kontekstu, in sicer v odvisnosti od širših družbenih sistemov in njihove moči, tj. demografske in zdravstvene politike. Pri tem smo se osredinili na razmerja med reproduktivnimi zaznavami (analiza tiskanih medijev o ukrepih zdravstvene in demografske politike) in lokalno specifičnim oblikam rodnostnega vedenja (analiza rodnostnega vedenja v izbranih mikro lokacijah). 3A Rezultati projekta so obsežne podatkovne baze, ki bodo v prihodnje izhodišče za uresničevanje zadnje faze raziskave - pisanje znanstvenih del. Ta so zaradi obsega dela z naborom podatkov (ročno prepisovanje!) in oblikovanjem različnih podatkovnih baz šele v pripravi, kar smo predvideli in napovedali že v prijavi projekta. Opis vrste in obseg podatkovnih baz je zato nujen, saj tvorijo temelj te empirično usmerjene raziskave. I. Statistični podatki. Podatki iz a) rojstnih, poročnih in smrtnih matičnih knjig, b) statusov animarum in c) avstroogrskih popisov prebivalstva, d) franciscejskega katastra in e) seznami prebivalstva. a) Iz matičnih knjig župnije Vel. Brusnice 1788-1986 smo prepisali: iz RMK 64656 zapisov s 24 spremenljivkami za obdobje 1788-1945 in 1127 zapisov s 45 spremenljivkami za obdobje 1946-1986, iz PMK 8970 zapisov z 21 spremenljivkami za obdobje 1788-1945 in 367 zapisov s 45 spremenljivkami za obdobje 1946-1986 in iz SMK 4955 zapisov z 21 spremenljivkami za obdobje 1788-1945 in 702 vnosov za obdobje 1946-1986. b) Iz statusov animarum župnije Vel. Brusnice smo prepisali za leto: 1840 1770 zapisov, 1882 -1910 6236 zapisov in 1932 6222 zapisov. c) Iz AO popisne statistike obdobja 1881-1910 smo za 29 okrajev petih notranje-avstrijskih dežel prepisali podatke a) vitalne statistike (mortaliteta, nataliteta nuptialiteta, skupaj 2958 zapisov; število zak. in nezk živorojenih 2958 zapisosv , mrtvorojenih 2958 zapisov, umrli v starosti do 1 leta starosti 34510 zapisov, umrlih v starosti do 5 let 48314 zapisov, umrlih-odraslih 203116 zapisov; starost in zak. stan ob poroki 44370 zapisov, št. porok 986 zapisov) b) kriminalne statistike (stat. splavov, detomorov in izpostavitev otrok 1653 zapisov), c) zdravstvene statistike (stat. najdenčkov 11832 zapisov, stat. roj. v porodnišnici 5568 zapisov, stat. babic in porodov s strokovno pomočjo 2958 zapisov). Popisna statistika obdobja med obema vojnama 1921-1935: mortaliteta, nataliteta, poročnost in smrtnost dojenčkov 1440 zapisov; št. živorojenih, umrlih, poročenih, umrlih doj. in preb 1770 zapisov. d) Franciscejski kataster 68476 zapisov. e) Seznami prebivalstva župnije Vel. Brusnice 8958 zapisov. II. Anketni podatki so zbrani in prepisani v SPPS. Anketa I: anketiranih je bilo 111 žensk rojenih med letoma 1915-1934 v župniji v Vel. Brusnice; vprašalnik je vseboval 93 vprašanj. Anketa II.: Od 1569 anket opravljenih na izbranih mikro lokacijah na Koroškem, v Istri in na Dolenjskem je bilo izpolnjenih 1117, tj. 71%. Anketa vsebuje 43 vprašanj. III. Ustni podatki: Na izbranih mikro lokacijah je bilo opravljenih 139 intervjujev; na Dolenjskem 60, na Koroškem 60 in v Istri 19. IV: Pisni podatki. Podatki iz a) časopisnih člankov in b) drugih pisnih virov. a) V dokumentaciji Dela smo popisali 1557 člankov, ki se navezujejo na rodnostno vedenje, od katerih smo jih tudi 485 skenirali in pripravili za analizo tiskanih medijev. b) Popisali in pripravili za analizo smo tudi druge pisne vire, kot so babiški učbeniki, diplomske in magistrske naloge o rodnosti, reproduktivnem zdravju in drugih z rodnostjo povezanih tematik. 3B Ugotovitve in spoznanja Raziskava je potrdila raziskovalno hipotezo o regionalnih razločkih v ravni rodnosti. Hipotezo smo s kvalitativnim raziskovanjem obogatili z novimi spoznanji, raziskovalnimi vprašanji. Princentonski projekt European Fertility Project je pokazal na regionalne razlike v ravni rodnosti, vendar pa rodnostnega vedenja prebivalcev nekaterih evropskih regij ni bilo mogoče razložiti s podmenami teorije 1. demografskega prehoda. Zato so te razlike razlagali kot posledico t. i. kulture. Zastavilo se je več novih vprašanj. Kako razumeti (razložiti) in regijo, kulturo in kvantitativne podatke? Na podlagi preliminarnih izsledkov raziskave smo ugotovili, da regija, socialni sloj in etnična skupina niso fiksne in homogene entitete, kot bi lahko sklepali na podlagi njihovih demografskih kazalnikov. To smo spoznali ob analizi socialne, geografske in etnične razpodelitve kazalnikov rodnosti, ko smo dobili presenetljiv rezultat, ki je pokazal, da je večino razlik v rodnostnem vedenju najti znotraj preučevanih populacij/entitet in ne med preučevani populacijami/entitetami. Spoznanje narekuje kvalitatitvno ne zgolj statistično preučevanje, da bi lahko razložili, zakaj imajo različne skupine posameznikov iz istega življenjskega »prostora« (socialni, etnični in regionalni prostor) različne rodnostne strategije. Podrobnje smo se posvetili preučevanju kriterijev, ki de-konstruirajo regijo; osredinili smo se na preučevanje razmerja med »kulturo« regije in »kulturo rodnostnega vedenja« posameznikov, kar je tudi najvidnejši prispevek te raziskave. Dalje, regionalne razlike so skoraj zanemarljive v ravni splošne in zakonske rodnosti, kar ne velja za raven zunajzakonske in mladostniške rodnosti. Pri pregledu antropoloških študij o rodnosti, smo ugotovili, da so druge oblike rodnostnega vedenja bile do nedavnega zanemarjene, kot so odločitev para za življenje brez otrok, odločitev para za večje število otrok od povprečja, imeti otroka pred sklenitvijo zakonske zveze oz. imeti nezakonskega otroka, imeti otroka v času šolanja ipd. Vse te oblike rodnostnega vedenja so imele v primerjavi s preučevanjem nizke rodnosti, mehanizmov njenega zniževanja, obrobni status. Pa vendarle lahko rečemo, da poznavanje izjemnega, posebnega lahko v povsem drugačni luči osvetli prevladujočega. Ravno to je tisti vidik, ki smo ga obravnavali, in sicer na primeru zunajzakonske (mladostniške) rodnosti v alpski, sredozemski in panonski regiji. 3C Učinki 1. Sodelovanje s tujimi partnerji Vodja projekta je bila povabljena v mednarodno mrežo historičnih demografov srednje Evrope - "Central Europe Population History network" (http://www.uni-graz.at/wsgwww/CEPHn.html), ki jo sestavljajo ugledni in priznani znanstveni iz Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in Nemčije. V letu 2007 smo sestali v Gradecu in Dunaju, 2008 na Univerzi v Peczu. Leta 2010 smo v Gradecu imeli konferenco, kjer je vodja projekta predstavila referat (ROZMAN, Irena. Legitimacy and illegitimacy during 1st demographic transition : "Central Europe population history during 1st demographic transition", March 12/13th, Graz. Graz, 12.-13. mar. 2010. [COBISS.SI-ID 1775315]. Rezultat članstva v mreži je sodelovanje vodje projekta s prof. dr. Petrom Teibenbacherjem iz Univerze v Gradecu; skupaj sta leta 2010 na mednarodni konferenci v Ghentu predstavila znanstveni referat ROŽMAN, Irena, TEIBENBACHER, Peter. "From structure to tradition": is the continuity in regional fertility patterns a case of continuity in cultural differences? : 8th European Social Science History Conference, 13 April - 16 April 2010, Ghent, Belgium. Ghent, 13.-16. apr. 2010. [COBISS.SI-ID 1775571], ki bo tudi objavljen. Na mednarodnem posvetu o Ilirskih provincah na Dunaju, je bil oktobra 2009 predstavljen znanstveni referat (KALC, Aleksej. Trieste ä lepoque des Provinces Illyriennes : quelques aspects demographiques : Illyrien - die Franzosen und die Habsburgermonarchie, Wissenschaftliches Symposium zum 200. Jahrestag der Gründung der Illyrischen Provinzen, Wien, Haus-, Hof- und Staatsarchiv, 22. Okt. 2009. Wien, 2009. [COBISS.SI-ID 1703891]), objavljen pa bo v zborniku referatov s simpozija pri dunajski založniški hiši Böhlau. Vodja projekta je bila povabljena na delavnico, ki jo oktobra 2010 pripravlja Oddelek za zgodovino, Univerze v Nijmegenu (Nizozemska). Tema delavnice je osvetlitev dejavnikov otroške umrljivosti ("Death clustering in child mortality"); prispevki bodo objavljeni v tuji znanstveni monografiji. 3. Drugi pomembni učinki je neposreden prenos izsledkov raziskave v izvajanje pedagoške prakse.Po prvem letu izvedbe terenskega dela na projektu je bila zagovarjana projektna naloga pod mentorstvom ene izmed članice raziskovalne skupine. Iz omenjene naloge je bil objavljen tudi pregledni znanstveni članek (Brajkovič, Eva, Klimakterij kot prehod/meja med družbeno skonstruiranimi vlogami ženskega spola/ženskosti v antropološki perspektivi. V: Monitor ZSA. - ISSN 1854-0376. - Vol. 10, no. 1/2 (2008), str. 153-171. , zagovarjani pa sta bili tudi dve diplomski nalogi (ČAUŠEVIĆ, Alma. Kultura porodne pomoči terenskih babic skozi perspektivo kreativnosti in improvizacije : diplomsko delo. Koper: [A. Čaušević], 2009. 77 f. http://share.upr.si/fhs/PUBLIC/diplomske/Causevic-Alma.pdf. [COBISS.SI-ID 512518272], mentor doc. dr. Irena Rožman in BRAJKOVIČ, Eva. (De) konstrukcija znanstvene vednosti na primeru konceptov hormonov in klimakterija : diplomsko delo. Koper: [E. Brajković], 2008. 165 f., ilustr. http://share.upr.si/fhs/PUBLIC/diplomske/Braikovic-Eva.pdf. [COBISS.SI-ID 512405888], mentor doc. dr. Alenka Janko Spreizer. Študentii so v okviru projekta izvajali študentsko prakso, izmed katerih bodo v letošnjem letu zagovarjane še tri diplomske naloge. 4. Oblikovali smo skupino slovenskih raziskovalcev; na podlagi časopisnih člankov, ki smo jih zbrali (fotokopirali in skenirali ter pripravili za analizo) bomo napisali monografijo znanstvenih prispevkov z naslovom Molk o reprodukciji, reprodukcija molka (izide v jeseni 2011). Tematika: analiza znanstvenga, strokovnega in javnega diskurza o družbeno nezaželenih oblikah rodnostnega vedenja, praviloma žensk iz družbenega roba. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskovalna hipoteza se je deloma že potrdila. S prvimi analizami statističnih podatkov za obdobje 1880 -2000 smo z metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine (Wardova metoda) z izbranimi demografskimi kazalniki preverili demografsko podobnosti oziroma razlike na deželni in okrajni ravni. Prišli smo do dveh sklepov: a) da so se dežele razlikovale po demografski podobi (statistično smo potrdili Zwittrovo domnevo iz leta 1936), b) da so se okraji po demografski podobi medsebojno razlikovali tudi znotraj dežel; demografske značilnosti okrajev so se bolj ali manj ujemale z demografsko podobo dežele, kateri so pripadale, npr. delež zunajzakonskih rojstev v krškem okraju, ki se je razprostiral na meji med Kranjsko in Štajersko, je bil višji od kranjskega povprečja in bližji štajerskemu. Nadalje smo s primerjavo starostno specifičnih stopenj rodnosti med deželami ugotovili: a) da so imele dežele Koroška, Štajerska in Trst z okolico z najvišjim deležem zunajzakonskih rojstev tudi najvišjo raven (mladostniške) zunajzakonske rodnosti, nižjo poročenost, večji delež dokončno samskih žensk in višjo starost nevest ob poroki, b) da sta imeli deželi Goriška in Gradiščanska in Istra v primerjavi z drugimi deželami najnižji delež zunajzakonskih rojstev in tudi nižjo raven (mladostniške) zunajzakonske rodnosti, višjo poročenost, nižji delež dokončno samskih žensk in nižjo starost nevest ob poroki, c) da je Kranjska po celotni demografski podobi, kakor tudi po deležu zunajzakonskih rojstev in ravni mladostniške rodnosti bila najbolj podobna Goriški in Gradiščanski, po čemer se jima pridružuje Istra, d) da se je demografska podoba omenjenih treh dežel zelo razlikovala od demografske podobe Koroške in Štajerske, ki pa sta si bili v slednji zelo podobni. Raziskavo smo posvetili razlagi (vzrokov) regionalnih razlik. V ta namen smo prepisali podatke vitalne, kriminalne, gospodarske in zdravstvene statistike avstoroogrskih in jugoslovanskih popisov prebivalstva, podatke iz matičnih knjig, statusov animarumov, franciscejskega katastra, časopisov, prav tako smo izvedli anketo rodnostnega vedenja in intervjuje na izbranih mikro raziskovalnih območjih. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Spremembe programa, ki so nastale zaradi drugih objektivnih razlogov 1) Anketiranje nismo uspeli zaključiti v predvidenem roku, ker odstotek vrnjenih anket ni zadoščal za verodostojno analizo. Na podlagi izkušenj smo se zato odločili za drugi val. Izbrali smo drugo metodo anketiranja, in sicer anketiranje na domu, kar je bilo zamudno. Izkazalo se je, da smo se pravilno odločili; namesto prvotnih 19% vrnjenih anket sedaj razpolagamo z 71% izpolnjenimi anketami. 2) Zaradi težav, ki jih je povzročila UE Novo mesto, ko ni dovolila anonimiziranega prepisovanja podatkov iz matičnih knjig in gospodinjskih kartonov za obdobje po letu 1945, smo z iskanjem dovoljenja pri informacijskem pooblaščencu in inšpektorju za notranje zadeve izgubili leto in pol dragocenega časa. Šele februarja leta 2009 so vodji projekta končno dovolili, da sme sama (samo ona osebno) prepisovati podatke pod nadzorom, v prostorih UE Novo mesto. Takšno delo je seveda zelo zamudno in nedvomno zanj potrebna zgolj srednješolska izobrazba! Vseeno smo zamujeno uspeli nadoknaditi. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. 'Babiška porodna strategija' : etnološka študija primera porodne prakse v novomeški porodnišnici. ANG ROŽMAN, Irena. 'Midwifery Labour Strategy: ethnological study of childbirth practice in the Novo Mesto hospital. Opis SLO Prispevek je prvi v slovenski etnologiji, ki predstavi značilnosti sodobne obporodne zdravstvene skrbi na Slovenskem. Doslej zbrani podatki so predvsem biomedicinske narave. Avtorica je to vrzel zapolnila s podatki o socialnih in psihičnih dejavnikih kvalitete obporodne skrbi. Z njimi je avtorica osvetlila stopnjo medikaliziranosti porodov v porodnišnici in zadovoljnost žensk z zdravstvenim osebjem. Etnološka študija omogoča izhodišče za razmislek o pomenu babiškega poklica. ANG This is the first article in Slovene ethnography that explores characteristics of modern obstetric help in Slovenia. With only biomedical data available so far, the author filled the gap by collecting data on social and psychological factors influencing the quality of birth. The author shed light on the level of medicalization of childbirth in hospitals and satisfaction of women with the medical staff. Study also provides a platform for reconsidering the importance of midwifery profession Objavljeno v DRGLIN, Zalka (ur.), DRGLIN, Zalka. Rojstna mašinerija : sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2007, str. 157-172, 220- 22. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 1454291 2. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Šege ob krstu v kontekstu družbenih sprememb ali: "O šegi in njeni spremenljivosti. ANG ROŽMAN, Irena. Rites Related to Baptism in the Context of Social Change or About Rites and Their Changeability. Opis SLO Prispevek obravnava šege ob krstu v družbenozgodovinski perspektivi in pokaže, da so šege dinamična, spremenljiva družbena tvorba, ki jih smiselno kot takšne tudi preučevati. Tako prispevek zapolnjuje metodološko vrzel v preučevanju šeg. Prispevek članka je v tem, da pokaže na pomen šeg ob rojstvu, ki kažejo na človekov odnos do rojstva, ki je zgodovinsko in kulturno pogojen. ANG Exploring the rites related to baptism from a social-historical perspective, the article reveals that rites are a dynamic and changeable social formation, for which reason it is only sensible to study them as they are. The article fills the methodological gap in rite studies. The article highlights the importance of birth rites, which reflect our historically and culturally structured attitude towards birth. Objavljeno v SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.). Čar izročila: zapuščina Nika Kureta (1906- 1995), Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2008 (Opera ethnologica slovenica), str. 387-406, ilust., Summary. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 28571437 3. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Poročne strategije župljanov Velikih Brusnic izpod Gorjancev pri Novem mestu. ANG ROŽMAN, Irena. Nuptial Strategies In The Parish Of Velike Brusnice Under The Gorjanci Near Novo Mesto. Opis SLO Prispevek obravnava poročne strategije brusniških župljanov. Avtorica prispevka endogamna pravila obravnava v povezavi s poročnim vzorcem - poročnostjo in starostjo ob prvi poroki - tega pa razloži na eni strani z naravnimi razmerami za kmetovanje in na drugi z učinki pospešene rasti brusniškega prebivalstva, tj. z njegovim izseljevanjem in razslojevanjem, zlasti v 2. pol. 19. stoletja The contribution deals with marriage strategies of Brusnice parishioners. The ANG author explains the endogamic rules connected to marriage patterns - nuptiality and age at first wedding - explaining them on the one hand with natural circumstances for farming and on the other with the effects of accelerated growth of the population of Brusnice - their emigration and creation of class differences, especially in the second half of the 19th century. Objavljeno v Dve domov.. [Tiskana izd.], 2007, [Št.] 25, str. 135-159, tabele. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26696749 4. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Etnološki vidiki sodobnega rojevanja na Slovenskem po 2. svetovni vojni. ANG Ethnological Aspects of Contemporary Childbirth Practice in Slovenia After WWII. Opis SLO Prispevek obravnava družbenozgodovinsko ozadje razvoja zdravstvene obporodne skrbi od 2. svetovne vojne do danes. Obporodna zdravstvena skrb se je v tem obdobju spreminjala; porod je postajal vse bolj medikaliziran. Kljub medikalizaciji pa »babiški« model porodne strategije blaži medikalizacijske učinke, ki ga bi kazalo nadalje razvijati in tako prispevati k humanizaciji poroda. ANG The paper sheds light on socio-historical background of the development of obstetric care in Slovenia after WWII. During this period, obstetric care witnessed several changes, with childbirth becoming increasingly medicalized. Despite medicalization, the midwifery birthing system mitigates medicalization effects; therefore it would be reasonable to further develop it in order to humanize the birthing process. Objavljeno v DRGLIN, Zalka (ur.). Konferenca z mednarodno udeležbo Rojstvo, Ljubljana, 17. november 2006. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2006, str. 104-135. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 2535275 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Individual versus culture : living in the same milieu, but having different reproductive strategies ANG ROŽMAN, Irena. Individual versus culture : living in the same milieu, but having different reproductive strategies Opis SLO Avtorica obravnava »kulturne« dejavnike rodnosti. Pokazala je, da imajo ljudje iz istega kulturnega in socialnega okolja različno število otrok in reprodukcijsko zgodovino. To pomeni, da se ljudje iz navidezno homogenih družbenih entitet zelo različno odzivajo na družbene procese. Iz tega sledi, da je pri preučevanju rodnostnega vedenja, treba izhajati iz posameznika in ne iz socialnega sloja, saj je ta abstraktni pojem, ki se udejanja le preko posameznika. ANG The author focuses on »cultural« variables of fertility. She established that families from the same cultural and social environment differ in the number of children and in their reproduction history. This means that people from seemingly homogeneous social entities respond differently to social processes. Hence, studying fertility we should focuses on individual examples and not on social classes, because a social class is just an abstract idea 1 formed on the basis of individual cases. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v MESARIČ, Andreja (ur.), REPIČ, Jaka (ur.), BARTULOVIC, Alenka (ur.). Experiencing diversity and mutuality, Book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Arts, Department of Ethnology and Cultural Anthropology, 2008, str. 374- 375. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 1585363 2. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Družbenozgodovinsko ozadje pričevalnosti in verodostojnosti matičnih knjig pripreučevanju demografskih procesov (...) ANG Social and historical background of information conveyed and the authenticity of central registers in investigating demographic processes (...) Opis SLO Avtorica, na podlagi analize matičnih knjig iz dveh kulturno različnih raziskovalnih območij, ugotavlja, da imajo načini in značilnosti zapisov vsebinsko in metodološko vrednost. Ti določajo meje zgodovinske resnice. »Vsebinsko« branje zapisov osvetli vrednotenje vitalnih dogodkov, npr. način zapisovanje nezakonskih rojstev, medtem ko »metodološko« branje vira omogoči presojo kakovosti zapisov, ki narekuje odločitev o primernosti vira za demografsko analizo. ANG The author, building on an analysis of registers of two culturally different research areas, notes that the methods and characteristics of records have a conceptual and methodological value. These factors determine the limits of historical truth. "Content" reading of records sheds light on the evaluation of vital events, e.g. the manner of recording illegitimate births, while the "methodological" reading of the source enables an assessment of the quality of records. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ŠMID, Katarina (ur.), ŽELEZNIK, Urška (ur.). Mednarodni znanstveni sestanek Priče in pričevanja preteklosti : Koper, 24.-26. september 2009 : [program in povzetki] : Koper, 24th-26th September, 2009 : [program and abstracts] : Capodistria, 24-26 settembre 2009 : [programma e riassunti], (Glasnik ZRS Koper, Letn. 14, št. 7). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2009, str. 88-89. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 1690835 3. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Marija Ovčar (1891-1975) : ena prvih terenskih babic. ANG ROŽMAN, Irena. Marija Ovčar (1891-1975) : One of the first field midwives. Opis SLO Avtorica je prispevala članek o terenski babici za odmeven zbornik, v katerem so bile prvič predstavljene ženske, ki so se s svojim poklicnim ali družbenim delovanjem zapisale v slovensko zgodovino. ANG The author contributed article about the midwife for a renowned publication - the annals of women, whose professional or social engagement earned them a special mention in the Slovene history. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v ŠELIH, Alenka (ur.), ANTIC, Milica G. (ur.), PUHAR, Alenka (ur.), RENER, Tanja (ur.), ŠUKLJE, Rapa (ur.), VERGINELLA, Marta (ur.). Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 259-261, portret. Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 27437613 4. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Angela Boškin (1885-1977) : prva medicinska sestra in socialna delavka v Sloveniji in Jugoslaviji. ANG ROŽMAN, Irena. Angela Boškin (1885-1977) : the first nurse and social worker in Slovenia and Yugoslavia. Opis SLO Avtorica je prispevala članek o prvi medicinski sestri in socialni delavki v Jugoslaviji za odmeven zbornik, v katerem so bile prvič predstavljene ženske, ki so se s svojim poklicnim ali družbenim delovanjem zapisale v slovensko zgodovino. ANG The author contributed article about the first nurse and social worker in former Jugoslavija for a renowned publication - the annals of women, whose professional or social engagement earned them a special mention in the Slovene history. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v ŠELIH, Alenka (ur.), ANTIC, Milica G. (ur.), PUHAR, Alenka (ur.), RENER, Tanja (ur.), ŠUKLJE, Rapa (ur.), VERGINELLA, Marta (ur.). Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, (Razprave, 22). 1. izd. Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007, str. 259-261, portret. Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 27437613 5. Naslov SLO ROŽMAN, Irena. Uršula Lipovec Čebron, Krožere zdravja in bolezni, tradicionalna in komplementarne medicine v Istri. ANG ROŽMAN, Irena. Uršula Lipovec Čebron, Crossroads of Health and Illness: Traditional and Complementary Medicines in Istra. Opis SLO Avtorica je podala obširno recenzijo znanstvene monografije s področja medicinske antropologije. ANG The author has made a comprehensive review of a scientific monograph from the field of medical anthropology. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Glas. Slov. etnol. druš., 2009, letn. 49, št. 1/2, str. 101-102. Tipologija 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika COBISS.SI-ID 30108205 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO Pomen raziskave za razvoj znanosti je dvojen; prvič, v izostritvi dosedanjih raziskovalnih spoznanj in pristopov demografskih antropologov in drugič, v povezovanju demografske in medicinske antropologije. Osvetlili smo problematičnost opredeljevanja rodnosti kot rezultat različnih vnaprej opredeljenih in izbranih dejavnikov (npr. demografskih, družbenih, ekonomskih, kulturnih, antropoloških itn.) in razlage njihovih vzročno-posledičnih povezav. To smo dosegli s primerjalno-holističnim raziskovalnim pristopom, ki rodnostno vedenje obravnava v družbenozgodovinskem kontekstu. V ta namen smo analizirali razmerja med reproduktivnimi zaznavami, ki se kažejo v ukrepih zdravstvene in demografske politike, in lokalno specifičnimi oblikami rodnostnega vedenja na izbranih mikro območjih. K razvoju znanosti smo v okviru navedenega prispevali s kritičnim pretresom samoumevnih razlagalnih konceptov, ki rodnost razlagajo z regionalno, socialno in etnično pripadnostjo posameznikov. Na podlagi preliminarnih izsledkov raziskave smo ugotovili, da regija, socialni sloj in etnična skupina niso fiksne in homogene entitete, kot bi lahko sklepali na podlagi njihovih demografskih kazalnikov. To smo spoznali ob analizi socialne, geografske in etnične razpodelitve kazalnikov rodnosti, ko smo dobili presenetljiv rezultat, ki je pokazal, da je večino razlik v rodnostnem vedenju najti znotraj preučevanih populacij/entitet in ne med preučevani populacijami/entitetami. Spoznanje narekuje kvalitatitvno ne zgolj statistično preučevanje, da bi lahko razložili, zakaj imajo različne skupine posameznikov iz istega življenjskega »prostora« (socialni, etnični in regionalni prostor) različne rodnostne strategije. To pa je v preučevanju rodnosti topika par excellance. Podrobnje smo se posvetili preučevanju kriterijev, ki de-konstruirajo regijo; osredinili smo se na preučevanje razmerja med »kulturo« regije in »kulturo rodnostnega vedenja« posameznikov, kar je tudi prispevek te raziskave za razvoj demografske antropologije. ANG The relevance of this research for the development of science is twofold, firstly, in bringing into focus previous research findings and approaches of demographic anthropologists and secondly, in the integration of demographic and medical anthropology. We highlighted the difficulty of defining fertility as a result of various pre-defined and selected factors (e.g. demographic, social, economic, cultural, anthropological, etc.) and explanations of their cause-effect relationships. This was achieved using a comparative holistic research approach which treats fertility behaviour in the socio-historical context. To this end, we analyzed the relationship between reproductive perceptions, reflected in the measures of healthcare and demographic policies, and locally specific forms of fertility behaviour in selected micro regions. In this context, we contributed to the development of science with a critical review of the self-evident clarifying concepts which explain fertility with the regional, social and ethnic affiliation of individuals. Based on preliminary findings, we found that the region, the social stratum and the ethnic group are not fixed and homogeneous entities, as it may be concluded on the basis of their demographic indicators. This realization was fostered by the analysis of the social, geographic and ethnic distribution of fertility indicators, the remarkable result of which indicated that most of the differences in fertility behaviour are to be found within the studied populations/entities, and not between the studied populations/entities. This insight calls for a qualitative and not only statistical examination in order to explain why different groups of individuals living in the same "area" (social, ethnic and regional) have different fertility strategies. This is a topic par excellance in the study of fertility. We devoted particular attention to examining the criteria which de-construct a region; we focused on the examination of the relationship between the "culture" of the region and the "culture of fertility behaviour" of individuals, which is the contribution of this research to the development of demographic anthropology. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Pomen temeljnega projekta je v spodbujanju in krepitvi razumevanja »kulturnih« razlik, ki se kažejo tudi v rodnostnem vedenju ljudi. V slovenskem merilu raziskava pomeni pionirsko delo tako na področju demografske antropologije kot na področju medicinske antropologije, ki se predvsem kaže v povezovanju obeh disciplih. Projekt s sprotnimi rezultati prispeva k izrazito deficitarni tematiki, ki v središče preučevanja postavlja povezavo med rodnostjo in rojstvom/porodom. S tem smo odprli nova družbeno aktualna vprašanja o t. i. medikalizaciji obporodne zdravstvene skrbi, ki pa se dotikajo človekovih pravic do alternativnih možnosti zdravljenja, vedenja in obnašanja, skratka pravice do drugačnosti. Ukvarjali smo se s temami, ki v slovenski prostor prinašajo alternativne vidike na področju preučevanja kulture rojstva, to so družbene (znanstvene in javne) zaznave: 1. »odklonskega« (vzrokov in posledic) oziroma družbeno nezaželenega spolnega in rodnostnega vedenja skupin žensk, ki so družbeno stigmatizirane/diskriminirane (hendikipirane, migrantke, Romke, mladostnice, lezbijke, samske, kmečke ženske); 2. medikalizacije obporodne zdravstvene skrbi; 3. konceptov, ki nekritično oz. enostransko opredeljujejo in razmejujejo značilnosti »babiškega«, »zdravniškega«, »holističnega« in »medicinskega« modela obporodne zdravstvne skrbi, dalje, med t. i. avtoritativnim porodniškim znanjem porodničarjev in praktičnim oz. instiktivnim porodniškim znanjem babic; 4. sprememb na področju kulture rojstva (šeg v času nosečnosti, poroda in po porodu); 5. etnično specifične obporodne (zdravstvene) kulture Romskih žensk. Osvetlili smo tematike, ki je v svetu za razloček od Slovenije pomemben element visokošolskega družboslovnega in humanističnega izobraževanja; v pedagoški proces smo vnašali prve uvide o tej tematiki, ki jih raziskovalci vidimo kot eno izmed pomembnih možnosti vpeljave novih izobraževalnih topik in možnosti oblikovanja novih ukrepov. ANG The impact of this basic project is the promotion and strengthening the understanding of "cultural" differences, which are also reflected in the fertility behaviour of people. On the national scale this research is a pioneer work in the field of demographic anthropology as well as in the field of medical anthropology, which is primarily reflected in the integration of both disciplines. With its instant results, the project contributes to the highly deficient topics focusing on the connection between fertility and birth/delivery. With this, we opened new crucial social questions on the so-called medicalization of peri-natal health care, connected with human rights to alternative methods of treatment, etiquette and behaviour, in short - with the right to be different. We dealt with issues bringing into the Slovenian research area alternative aspects of culture in the study of birth, i.e. social (scientific and public) perceptions: 1. of the "deviant" (causes and effects), or socially undesirable sexual and fertility behaviour of groups of women who are socially stigmatized / discriminated against (the handicapped, migrants, Roma women, girls, lesbians, single, rural women); 2. peri-natal health care medicalization; 3. the concepts which uncritically or unilaterally define and delimit the characteristics of "obstetric", "holistic" and "medical" models of peri-natal health care, between the so-called authoritarian obstetric knowledge of birth attendants and practical or instinctive obstetric skills of midwives; 4. changes in the birth culture (rituals during pregnancy, childbirth and after childbirth); 5. ethnically specific peri-natal (medical) culture of Roma women. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 JL Uporaba rezultatov 1 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj oJ DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj ü DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, F.18 konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj oJ DA J NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture 1 1 1 1 1 G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Sifra 2. 1 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Irena Rožman in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Koper 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/120 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a CD-1B-2D-DA-A9-48-B6-22-A4-3D-21-69-1C-EF-46-2E-41-53-11-84