Leto XXXVI Št.49
Murska Sobota 20. dec. 1984
CENA 20 DIN
Z NOVIM LETOM POSLOVNI AVTOBUS
Po vesteh iz avtobusnega podjetja CERTUS in po informaciji, ki jo je dal izvršni svet občinske skupščine Lendava, naj bi s 1. januarjem prihodnjega leta začel voziti z Lendave skozi Mursko Soboto in Radgono v Ljubljano poslovni avtobus. Iz Lendave naj bi bil odhod * ob 435, ob 8.25 pa prihod v ljubijano. Poslovni avtobus, namenjeni predvsem ljudem, ki potujejo po opravkih v Ljubljano, bo vozil poskusno dva meseca, če bo interes poslovnih ljudi velik, pa bo postal reden. Izvršni svet občinske skupščine Lendava je o tem obvestil vse delovne organizacije in jim priporočil, naj uporabljajo to možnost potovanja.	Jani D.
27. DECEMBER -TUDI V POMURJU INFORMATIVNI DAN ZA ZDOMCE
NASLOV 
Dokončan koaksialni kabel Murska
Sobota — Maribor
Po dolgotrajnih prizadevanjih je končno končana gradnja koaksialnega kabla in prenosnega sistema med' Mursko Soboto in Mariborom. Vedeti je treba, da je bila omenjena gradnja zapisana že v programu razvoja PTT prometa Slovenije za obdobje 1969—1975, in sicer v letu 1974. Zaradi nesoglasij glede upravičenosti te gradnje in trase kabla ni prišlo znotraj PTT Slovenije do pravočasnega združevanja sredstev za planirano investicijo. S pomočjo najodgovornejših dejavnikov Pomurja pa se je gradnja prve faze vendarle začela leta 1977.
Celotni objekt je zgrajen iz združenih sredstev devetih slovenskih delovnih organizacij za PTT promet. Novi koaksialni kabel Murska Sobota—Maribor omogoča sedaj vključitev 960 kanalnega prenosnega sistema, s čimer so zagotovljene sodobnejše telefonske povezave Pomurja z ostalo Slovenijo, Jugoslavijo in tudi ostalim svetom. Prav tako je izboljšana neposredna povezava glavne avtomatske telefonske centrale v Murski Soboti s podobnima centralama v Mariboru in Celju. Hkrati je ta skupna investicija slovenskih PTT organizacij odprla več možnosti za bodoči razvoj telefonskih in telegrafskih zvez v Pomurju, predvsem na območju soboške in ljutomerske občine. Z dodatno opremo na prenosnem sistemu je namreč zgrajeno tudi 120 kanalov za povezavo Murske Sobote in Ljutomera.
Ob vsem tem pa so na odseku koaksialnega kabla Murska Sobota—Lipovci položili v zemlji kabel »z dvema koaksialnima tubama več, ki jih bodo uporabili za bodočo kabelsko povezavo Murska Sobota— Lendava. Že doslej pa so po kablu povezane avtomatske centrale Beltinci z Mursko Soboto in Križevci pri Ljutomeru z Ljutomerom. Da bi imeli v Pomurju dejansko razvit PTT sistem, bo treba vložiti še ogromno dela in finančnih sredstev. Z dokončanjem koaksialnega kabla in prenosnega sistema Murska Sobota—Maribor pa je nedvomno storjen precejšen korak v razvoju telefonije v naši regiji. Naslednja velika investicija, ki čaka delovno organizacijo za PTT promet Murska Sobota, pa je razširitev vo-zelnih central.
Milan Jerše
FRONTA NI SEŠTEVEK DELOV
Čeprav je socialistična zveza v radgonski občini naredila v letu dni veliko, ne le na ravni družbenopolitične skupnosti, temveč tudi v temeljnih samoupravnih skupnostih, pa je prav opozarjanje in odpravljanje napak prava pot, ki bo v široki aktivnosti fronte l^hko žela še večje in bolj dozorele sadove.
Te osnovne misli letnega poročila dela občinske organizacije SZDL je programska seja še dopolnila in obogatila, pomemben del pa so dodale pred kratkim v devetih izmed desetih krajevnih skupnostih opravljene programske seje krajevnih konferenc SZDL.
Na terenu najbolj opozarjajo na slabo delo delegacij, na težave pri zagotavljanju sklepčnosti samoupravnih organov ter na stalnice — vedno prisotna bolj ali manj uspešna ubadanja s komunalnimi in ptt zadevami. Med poglavitne vzroke za to pa navajajo premajhen vpliv na odločanje in dejstvo, da ima prednost združeno delo, ki je posledica odnosov strokovnih služb, včasih pa tudi izvršnega sveta. Samo delo občinske konference in njenih organov pa so kljub še premajhni učinkovitosti pri reševanju problemov in usklajevanju interesov ocenili kot — dobro. Za pravi način dela so se izkazale skupne seje predsedstev DPO v občini, konkretne rezultate — v celoti ali delno — so požela prizadevanja za boljšo štipendijsko politiko, razmah in poenotenje turistične ponudbe, na področju so-
AMBULANTA ZA ULTRAZVOČNO
DIAGNOSTIKO
Splošna bolnišnica Murska Sobota je naposled dobila težko pričakovano ambulanto za ultrazvočno diagnostiko. S tem bodo odpravili vrzel v sodobni medicini, saj imajo pregledi z ultrazvokom veliko prednost pred ostalimi preiskavami, ker so nenevarni in jih je mogoče opraviti ob vsakem času in pri slehernem bolniku. Ultrazvočno aparatu
Ultrazvočna aparatura v soboški bolnišnici, kije bila kupljena s pomočjo prispevkov nekaterih pomurskih delovnih organizacij.
Foto: Feri Maučec
cialne politike, avtobusnih prevozov in še kje.
Razprava delegatov je bila pomemben prispevek k programskim usmeritvam za delo v prihodnjem letu. Razpravljalci so opozarjali na gospodarske težave, na potrebo po varstvu okolja, na še vedno prisotne probleme pri ogrevanju družbenih stanovanj s centralno kurjavo ter na to, da tovarn in krajevnih skupnostih še nismo znali dovolj povezati. Zato so se dogovorili, da bodo ob stalnih nalogah v prihodnjem letu posebno pozornost namenili posegom v prostor, akciji za zbiranja sredstev za dokončno usposobitev kirurškega bloka v
POBUDA
Članarina SZDL
Tudi v Pomurju je slišati razmišljanja, naj bi tudi delovni ljudje in občani kot člani najširše, frontne organizacije socialistične zveze — podobno kot člani ZK, sindikata, mladinske in borčevske organizacije ter družbenih organizacij in društev — poslej plačevali članarino. Predlog je, da bi znašala najmanj 50 dinarjev letno, v celoti pa bi jo namenjali za dejavnost krajevnih organizacij SZDL na terenu. Pobuda ni nova in jo ponekod že uresničujejo, čeprav je povezana s politično škodljivo in nevarno posplošitvijo, da pomeni preštevanje članstva SZDL, ki ga sleherni dokazuje s člansko izkaznico. V organih SZDL taka namigovanja odločno zavračajo in pojasnjujejo, da ne gre za nikakršno elitistično organizacijo, ki bi sestankovala za zaprtimi vrati, ampakda ostaja fronta organiziranih socialističnih sil, na široko odprta za mnenja, interese in pobude širše družbene skupnosti.
(BŽ)
ro so v soboški bolnišnici najbolj pogrešali porodničarji, saj ima veliko prednost pred rentgenom, ker ne škoduje zarodku, z njo pa bodo lahko prej in pravočasno lahko odkrili tudi srčna, trebušna in druga obolenja. Z ambulanto za ultrazvočno diagnostiko pri Splošni bolnišnici Murska Sobota pa bo odpadlo tudi mučno čakanje in prevozi v
Rakičanu in o odločitvi ali — in kako — uvesti ponovno članarino. Seveda pa bo za uresničitev vseh zapisanih programskih nalog in tistih, ki jih bo postavilo v ospredje življenje, potrebno prerasti ponekod še vedno prisotno miselnost, da je socialistična zveza le seštevek posameznih družbenopolitičnih organizacij. Ko bo vsem jasno, da gre za najširšo fronto vseh v družbi subjektivnih sil, ta front-nost pa se mora kazati v akciji, za uresničevanje interesov pa mora vsak frontni del prevzeti del odgovornosti, bodo tudi uspehi temu primerni.
V. Paveo
druge zdravstvene zavode v Sloveniji, prihranjen pa bo tudi marsikateri dinar, ki se je doslej odtekal v druge regije.
Ultrazvočne aparature, kije stala nekaj več kot 15,5 milijona dinarjev, pa iz zdravstvenega dinarja ne bi mogli kupiti v tem času, če zopet ne bi izkazali solidarnosti delavni ljudje Pmurja. Pretežni del sredstev za nakup aparature ali 10,770.000 dinarjev (preostalih 5 milijonov so amortizacijska sredstva bolnišnice), so namreč prispevale delovne organizacije iz soboške, lendavske in ljutomerske občine. Naj jih naštejemo: DO Mura Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, DO Panonija Murska Sobota, DO Pomurski tisk Murska Sobota, TOZD Panonka Murska Sobota, TOZD Zunanja trgovina ABC Murska Sobota, TOZD Agromerkur Murska Sobota, TOZD Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota, TOZD Strojne delavnice INA-Nafte, Projektivni biro Murska Sobota, Služba družbenega knjigovodstva Murska Sobota, Obrtna zadruga Prekmurka Murska Sobota, Indip Lendava, Krka Ljutomer, LB Temeljna pomurska banka Murska Sobota, Deioza TOZD Konfekcija Velika Polana, Mlekopromet Ljutomer in Planika Turnišče.
F. Maučec
Konec tega tedna je pričakovati najmočnejši val prihodov naših delavcev začasno zaposlenih v Zahodni Evropi v domovino, kjer bodo preživeli božične in novoletne praznike. Po napovedih obmejnih organov in carinarnice Gorhja Radgona na mejnih prehodih z A vstrijo v Pomurju ne bi smelo biti zastojev in daljših čakalnih dob, saj so se na povečan promet dobro pripravili in organizirali. Med pričakovanim največjim navalom bodo v Pomurju okrepljene tudi nekatere druge službe. Za tiste, ki bi se jim pokvaril avtomobil, bo poskrbel soboški Agroservis. Tubo delala dežurna servisna služba od 20. do 24. decembra in od 29. decembra do 2. januarja vsak dan do 20. ure, vlečna služba pa v nujnih primerih neprekinjeno. Telefonska številka, preko katere bo mogoče dobiti pomoč, je 21-650. Da bi vse potekalo brez zastojev tudi pri menjavi deviz, bo na vseh mednarodnih mejnih prehodih poskrbela poslovalnica Kompasa, v Pomurju pa bodo v dneh pričakovanega povečanega prometa odprte naslednje bencinske črpalke: v Gornji Radgoni ta petek in soboto vso noč. v Radencih v petek in soboto do polnoči, če bo potrebno, tudi vso noč, v Murski Soboti pa bodo okrepili dežurno službo na črpalki v Cankarjevi ulici.
Med bivanjemv domovini bodo naši delavci na začasnem delu v tujini doma lahko uredili vse svoje zadeve, zato na občinskih upravnih organih in tudi v drugih ustanovah zadnji teden leta ne bodo veljale uradne ure — za stranke bodo delali vse dni v okviru rednega delovnega časa.
Gotovo pa je tudi veliko vprašanj, na katere bi v teh dneh radi dobili odgovor. Ena najboljših priložnosti za to bo 27. decembra, ko bo v Ljubljanski banki v Murski Soboti v organizaciji uredništva Našega delavca, radijskih postaj Ljubljana, Maribor in Murska Sobota, občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, Ljubljanske banke in drugih ustanov informativni dan za naše delavce na začasnem delu v tujini. Na enem mestu bodo v četrtek, 27. decembra, od8.00 do 17.00 lahko dobili informacije o carini, zaposlovanju, pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju, obrtništvu, urbanizmu, bančnem poslovanju. kmetijstvu, davčni politiki in nekaterih drugih področjih. Nanje bodo odgovarjali strokovnjaki, ki ta
področja najbolje poznajo, in ker bodo takšna mesta še v Mariboru in Ljubljani, bo dodatna pojasnila mogoče dobiti tudi od tam. Del vprašanj in odgovorov bo prek že omenjenih radijskih postaj v četrtkovem dopoldanskem delu drugega programa Radia Ljubljana posredovan tudi širši javnosti. Če kdo iz različnih vzrokov ne bi mogel osebno obiskati informativnega mesta, bo lahko spraševal tudi po telefonu. Številko, na katero boste lahko poklicali, bomo objavili prihodnji četrtek, zanjo pa boste zvedeli tudi prihodnji četrtek na radiu. Vsekakor kaže izkoristiti izjemno priložnost, da na vaša vprašanja dobite čim konkretnejše odgovore na enem mestu.
Poleg tega v Pomurju pripravljajo še nekaj tradicionalnih razgovorov z našimi delavci na začasnem delu v tujini. V ljutomerski občini sklicujejo štiri, na katere vabijo ljudi iz vseh krajev občine, kamor jim je pač bližje oziroma časovno primerneje. V ponedeljek, 24. decembra, bosta razgovora ob 9.00 v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru in ob 12.00 v krajevni skupnosti Križevci, in sicer v gostilni Zorke v Borečih. Druga dva razgovora bosta v četrtek. 27. decembra: prvi na Razkrižju ob 9.00 v domu kulture in drugi ob 12.00 v osnovni šoli v Bučkovcih.
V Gornji Radgoni bosta letos dva dni na upravi skupščine občine delovali posebej za naše delavce na tujem informacijski pisarni, in sicer v sredo, 26- decembra, in v petek, 28. decembra, ob 8.00 do 15.00. V petek ob 13.00 pa bo v Gornji Radgoni tudi pogovor s predstavniki slovenskega kulturnega in špotrnega društva iz Erlangna v Zvezni republiki Nemčiji, na katerem se bodo pogovorili o sodelovanju in prevzemu pokroviteljstva radgonske občinske konference SZDL nad tem društvom.
V soboški in lendavski občini posebnih razgovorov v teh dneh ne bodo imeli. So pa vse ■službe organizirali tako, da bodo med bivanjem v domovini vsi. ki bodo to hoteli, lahko dobili vse informacije s področij, ki jih zanimajo. V nekaterih krajevnih skupnostih in šolah pa bodo v teh dneh pripravili zbore občanov in roditeljske sestanke, na katerih pričakujejo tudi obisk zdomcev. Njihovi otroci pa naj bi se udeležili tudi jelko-vanj, ki bodo v teh dneh v vseh krajevnih skupnostih.
1. Benko
OPEKARNA MARIBOR -RADVANJE
k Sprejemamo vplačila za vlečeno strešno, opeko — zareznik in za lončene peči s trajno žarnim
B vložkom — kamin keramik, kapaciteta ogrevanja
J do 130 m3 - KREDIT BREZ POLOGA!
Informacije:
OPEKARNA RADVANJE. 62000 MARIBOR, Streliška 16a telefon 062/39-911
aktualno doma in po svetu
Grozljivi prizori iz nedavne katastrofe v indijskem mestu Bopalu —preko 2500 mrtvih za-, radi zastrupitve. Po sporočilu oblasti, da bodo nevtralizirali preostanek plina je prebivalstvo Bopala zajela prava panika — preko 300 tisoč prebivalcev je na vrat na nos zapustilo mes-
Popravljanje napak
Kitajska se je odločila za novo množično rehabilitacijo vseh tistih, ki so bili preganjani v desetletju ,,kulturne revolucije”. Tokrat bodo vsestransko popravljali krivico, prizadejano nekdanjim vojakom rednih sil Čangkajškove vlade, ki so prestopili h kitajski revoluciji in pozneje pomagali pri razvoju LR Kitajske.
Vsem bodo podelili spomenice, v katerih jim bodo izrekli priznanje za delež k revoluciji in graditvi. Rehabilitacija zajema obnovitev njihovega političnega statusa, zagotovitev dela, priznanje minulega dela in raznih drugih olajšav. ,,Niti enega primera ne smemo zanemariti,” se glasi uradno geslo, pod
Odložili del odplačil tujini
Začela so se redna letna posvetovanja s predstavniki IMF, pa tudi pogajanja o prihodnjem sporazumu s to mednarodno finančno ustanovo. V dosedanjih pogovorih z našimi pooblaščenimi predstavniki so nas — ne glede na to, ali je šlo za vlade ali banke — podprli v našem prizadevanju za večletno urejanje dolgov tujini. Toda hkrati so zahtevali, naj za to štiriletno obdobje uredimo tudi odnose z Mednarodnim denarnim skladom. Konkretneje, gre za sklenitev še enega aranžmaja za prihodnje leto,, potem bi bilo treba spremljati gospodarski položaj v državi, kot je to predvideno v četrtem členu statuta IMF.
Zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič je komentiral tudi nekatera ugibanja tujega časopisa o tem, kako bo Jugoslaviji uspelo urediti odnose z IMF,,O aranžmaju za še eno leto menimo, da po številu ciljev in kriterijev ne bi smel biti podoben tistim iz lanskega in letošnjega leta, temveč, da mora biti število teh obveznosti v novem sporazumu z Mednarodnim denarnim skladom bistveno manjše,” je poudaril zvezni sekretar za finance.
Po njegovih besedah ravno izkušnje iz lanskega in letošnjega leta potrjujejo, da je bilo refinanciranje dolgov potrebno. Ker smo odložili del plačil naših dolgov tujini, smo gospodarstvu omogočili postopno odpravo stagnacije. Na primer najnovejši podatki za prvih 11 mesecev letošnjega leta kažejo, da je proizvodnja naraščala za 5,6 odstotka.
katerim poteka ta obsežna družbena, socialna, politična in humanitarna naloga.
Približno 1,2 milijona nekdanjih kumingtanških vojakov je prestopilo na stran revolucije. Po ustanovitvi LR Kitajske jim je vlada posvetila pozornost, toda vsega je bilo konec ob začetku kulturne revolucije leta 1966. Tistikrat so za vse te ljudi napočili bridki dnevi. Začelo se je množično preganjanje, ne glede na njihovo povezanost z revolucijo.
Precej po zlomu kulturne revolucije oziroma ob velikem prelomu leta 1978 je kitajska družba ukrepala, da bi pomagala tudi tej vrsti žrtev revolucije. Skoraj pri vseh
lokalnih vladnih organih so ustanovili službe za rehabilitacijo. V prvih letih so se odločili za najnujnejše, to je za pomoč tistim, o katerih se je vedelo, da so največ pretrpeli. Takšnih ljudi je bilo sto tisoč.
Zdaj so se odločili za dosledno popravljanje napak. Prizadeti so ljudje, danes stari 50 do 60 let. Dobili bodo nazaj svoje hiše in premoženje, kjer pa to ni mogoče, jim bodo izgubo nadomestili. Vrnili se bodo na delo, s katerega so jih pregnali, ali pa bodo dobili novo. Tisti, ki ne zmorejo več delati, bodo dobili od države redno denarno pomoč.
Izvoz na konvertibilno območje se je do 11. decembra povečal za 9 odstotkov in naraščanje tega izvoza ostaja najpomembnejša naloga tudi za prihodnost. Naj bo že tako ali drugače, če ne bi bilo bremena že prej ustvarjenih dolgov, bi bilo 1984. glede kapitalnih transakcij s tujino normalno leto. Letos smo na primer najeli manj posojil, kot je bilo predvideno, vrnili pa več kratkoročnih posojil. Klemenčič je opozoril na program konsolidacije zunanje likvidnosti države do leta 1990, v katerem je predvideno, da se bo približno 19 milijard dolarjev našega skupnega dolga zmanjšalo za 3 milijarde. Hkrati so v tem do-
kumentu določeni tudi okviri za urejanje naših odnosov do tujih upnikov.
Ko je pojasnjeval smisel dopolnilnega predloga zveznega proračuna za prihodnje leto, je poudaril, da se samo za JLA in zvezne blagovne rezerve ne predvideva, da bi morala njihova poraba zaostajati za rastjo družbenega proizvoda, pri vseh drugih uporabnikih pa ta obveznost še vedno velja. Največ pozornosti je bilo posvečene posodabljanju JLA, katere delež v nacionalnem dohodku v višini 4,13 odstotka (kolikor znaša letos) se bo v letu 1985 povečal za 4,82 odstotka.
Poljska: Tri leta potem
Na Poljskem so pred tremi leti uvedli vojno stanje, ki so ga suspendirali pred dvema letoma, dokončno odpravili pa julija lani. Med 585 težkimi dnevi so številni dogodki pripeljali do sedanjega položaja v državi: stavk in javnih protestov ni več. Toda ne v krogih oblasti, še manj pa v poljski družbi, ne skrivajo občutka, da z uvedbo vojnega stanja še niso odpravili vseh nasprotij, nezaupanja itd.
Profesor varšavske univerze Nikolaj Kozakiewicz opozarja na zapleteno problematiko v zvezi z odpravljanjem navzkrižij, pri čemer navaja, da imajo na Poljskem več različnih vrst opozicij. Po njegovi razdelitvi je ena od njih političnosistemska opozicija, katere pripadniki so aktivisti KPN
ELMA Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana n. sol. o.
TOZD ELEKTROMATERIAL Lendava n. sol. o.
Razpisna komisija
ELMA Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana n. sol. o., TOZD ELEKTROMATERIAL Proizvodnja elektromateriala Lendava n. sol. o.
po sklepu delavskega sveta TOZD
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili
POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD
Pogoji:	. „
—	visoka ali višja izobrazba strojne, elektro, organizacijske ali ekonomske smeri;
—	pet let delovnih izkušenj na področju ekonomskih analiz in tehnološko operativne priprave;
—	ustrezen odnos pri utrjevanju in razvijanju sistema socialističnega samoupravljanj.
Navedena dela in naloge so razpisana za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ELMA, TOZD ELEKTROMATERIAL, Lendava, Kolodvorska 8 - za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
MOC NAVADE
Na zadnji seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije je posegel v razpravo o političnem sistemu tudi delavec iz Subotice, Josip Vujkovič:,, Sistema ni treba menjati, potrebno je zamenjati ljudi, ki se ne ravnajo po njem, ga ne uresničujejo!’’. Naslednji govornik mu je takoj oporekal da sicer ne ve, v čigavem imenu je govoril predgovornik, da pa on govori v imenu štirideset tisoč komunistov neke regije in da je njihovo mnenje, da je treba politični sistem menjati, čim prej je mogoče.
Televizijski gledalci te razprave so se počutili kot na veliki predstavi. Manjkalo jim je predznanja o tem, kako je razpravljanje o funkcioniranju sistema potekalo zadnjih deset let, ko se o skupnih rešitvah republike s pokrajinami niso mogli sporazumeti o nekaterih najbolj bistvenih vprašanjih delovanja. Tako pa je bilozategadelj, ker so ista načela ustave tolmačili na zelo različne načine, 'kakor je dejal v isti razpravi predsednik Ivan Stambolič.
Ostalo je torej še naprej odprto vprašanje, ali je treba menjati sistem ali prakso?! Vsa reč pa spominja na anekdoto p tem, kako so bili v v nekem orkestru trdno prepričani, da inštrumenti nikdar niso krivi za slabo izvedbo koncerta in so zato menjali godce, kadar jim igranje ni izzvenelo perfektno. Toda o menjanju godcev zaradi neuporabljanja not iz ustave, torej za napačno godenje, sploh ni bilo
(konfederacije za neodvisno Poljsko), KOR (komiteja za obrambo delavcev) in skrajneži Solidarnosti. To je skupina, ki ima svoje ,,pred-zemlje”, vendar njenega vpliva in sposobnosti ne bi smeli precenjevati. V drugi skupini so ljudje, ki nočejo spremeniti sistema in ki nasprotujejo ,,reformatorski liniji” devetega, izrednega kongresa partije.
S tema skupinama sporazumevanje ni mogoče, meni Kozakiewicz, ker člani podzemlja zavračajo kakršnekoli argumente in razpravo, druga grupacija pa je ..notranji problem, ki gaje treba reševati”. V današnjem Standardu mladih je omenil tudi tretjo vrsto opozicije. En njen del se izreka za socializem, ne sprejema pa njegove sedanje oblike na Poljskem. Ta opozicija je precej širša od protisocialistične.
Glede tretje obletnice uvedbe vojnega stanja Ziczye Warszawy piše, da Poljaki še vedno žive v času sprememb, v težkih političnih in gospodarskih razmerah.
govora, razen ko se govori o odgovornosti nasploh. Bilo pa je veliko besed o zastarelem načinu kadrovanja, o tem. ali ie treba predložiti samo enega ali več kandidatov, o tem, da koncenzusa ni treba zlorabljati in podobo.
Za televizijskega spremljevalca seje centralnega komiteja in podobnih tako ali drugače organiziranih razprav prikazovanih neposredno na televiziji pa so ta vprašanja očitno vprašanja prakse uresničevanja političnega in samoupravnega sistema nasploh. Zdelo se jim je, da razpravljanje o posameznostih ni nič drugega kot gledanje dreves, ko je potrebno videti gozd.
V komentarjih, ki jih je slišati med ljudmi, je namreč najpogostejše mnenje, da sploh ni pomembno, ali je kandidat za izvolitev na neko mesto eden ali sta dva ali jih je več, če je tu pravi, sposoben in za stvar zavzet človek; nesreča pa je, če namesto občanov kandidirajo svoje ljudi kandidacijske komisije, ki imajo na izbiro že kar izrabljene kandidate, ki se sicer imenuje kadri. Če imaš namreč na izbiro več slabih kandidatov, potem je to isto kot če imaš na voljo le enega slabega.
Metoda odločanja s koncenzusom pa tudi ni kaj prida, če je izbira kandidatov med razpoložljivimi kadri tako slaba, da delegatski sistem ne funkcionira tako kot je ustavno zamišljen, temveč je le pretveza za odločanje tudi mimo ustavnih opredelitev, se pravi tudi proti samoupravljanju oziroma mimo stvarnih interesov samoupravljanja. To pa velja tudi pa vse podobne teze, kijih uporabljajo kot argumente zd spreminjanje političnega sistema, zakona o združenem delu in tudi ustave, kot je na primer s tezo, da je preveč tozdov in je treba reafirmirati delovno organizacijo.. .
Se pravi, da so občani v glavnem za svobodnejše odnose kot pa jih zagotavlja dosedanja praksa odnosov v družbi, kjer je še preveč varovalk,, ki naj bi zavarovale_ooziciio oblasti kot nekakšen zaščitni mehanizem varovanja države oziroma družbe. To je treba razumeti v procesu razvoja v samoupravljanje, pa iz časov, ko je bila partija oblast in je bilo kadrov še malo, komunisti pa so bili preobremenjeni s preveliko funkcij. Ko pa so se navzeli dane oblasti, so se začeli čutiti nezamenljive in je zdaj vprašanje, ali ni to vzrok, da se kadri v poziciji še vedno obnašajo kot v časih, ko so bili v opoziciji?!
To vprašanje so načeli nekateri zelo odgovorni ljudje, ki vidijo v politični praksi prav to pomanjkljivost — nesposobnost mnogih, da delujejo s stališča pozicije, kar vodi v nepotrebne konfrontacije stare politične prakse, ki jo je treba čim prej zamenjati s prakso spodbujanja delovnih ljudi za aktivnejše samoupravno delovanje. Stvar je pravzaprav povsem preprosta: komunisti so lahko le gonilna sila delovanja množic, ne pa njihovi pastirji. Revolucionarnost je močnejše orožje od sredstev klasične oblasti.
Viktor Sirec
DOM UČENCEV
„ŠTEFAN KOVAČ" MURSKA SOBOTA objavlja
prosta dela in naloge
kuharja -ekonoma
Pogoj:
Končana šola za gostinskega delavca, smer kuhar z dveletno delovno izkušnjo.
Kandidati naj vložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: dom učencev Štefan Kovač, Tomšičeva 15.
Zasedba del in nalog je s' 1. 1. 1985.
TOKIO — Zaradi množičnih protestov in demonstracij po vsej Japonski je ameriška letalonosilka Carl Winson, opremljena z jedrskim orožjem, morala zapustiti japonsko pristanišče Jokosu-ka.
TEGUCIGALPA - Salvadorsko združenje učiteljev je sporočilo, je salvadorska vojska pobila več kot 300 učiteljev, odkar je pred petimi leti izbruhnila v Slavadoru državljanska vojna.
RIM — Po dolgotrajnih prepirih in zavlačevanju so pred dnevi končno položili temeljni kamen za prvo džamijo in islamski kulturni center v Rimu. Gradnja bo stala 60 milij ard lir, financira pa jo _24 arabskih držav.
BRASILIA — Do leta 1993 bo v Braziliji že dobra tretjina motornih vozil uporabljala za pogon alkohol.
NEW DELHI - Preiskava o atentatu na Indiro Gandhi kaže, da bi utegnili biti pobudniki za atentat izven Indije.
MOSKVA - V ZSSR so pred kratkim splovili že četrti jedrski , ledolomilec, ki bo čistil plovne poti po Severnem ledenem morju. Prvega so izdelali pred 25 leti, narediti pa nameravajo še tri.
BUDIMPEŠTA - Madžarska z novim letom uvaja vrsto sprememb v ekonomiki s katerimi nameravajo doseči večjo samostojnost delovnih organizacij pri gospodarjenju in razpolaganju z zasluženimi sredstvi.
N EW YORK — Varnostni svet ZN je soglasno sprejel resolucijo o prepovedi izvoza orožja v Južnoafriško republiko.
ŽENEVA — Svet kantonskih predstavnikov v švicarskem parlamentu se je izrekel za vladni predlog, da se Švica poteguje za polnopravno članstvo v OZN, kjer ima sedaj status opazovalke! 1
NEW DELHI - Policija v mestu Bulsarju v južni Indiji je aretirala neznanega Sikha, ki je tja prispel iz ZR Nemčije. Trdijo, da je poskušal ubiti indijskega premiera Radživa Gandhija.
VIZ TOZD Osnovna šola Stefan Kovač Turnišče objavlja prosta dela in naloge
knjižničarja
z dopolnjevanjem delovne obveznosti administrativnega dela za določen čas od 1. 1. do 30. 6. 1985.
Na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, ki jih ima Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer, razpisuje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SkUP-NOST OBČINE LJUTOMER
III.	NATEČAJ
I.	ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV STANOVANJA:
Merila za sestavo prednostne liste:
— ocena stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina,
— socialni in materialni položaj občana in njegove družine,
— skupna delovna doba občana,
— zdravstveno stanje občana in njegove družine,
— udeležba v NOV,
— čas bivanja v občini in čakalna doba na primerno stanovanje.
II.	ZA ZAMENJAVO STANOVANJ, KI JIH IMA SKUPNOST
Pogoji:
Za zamenjavo lahko vložijo prošnje vsi koristniki družbenih stanovanj, ki želijo stanovanje, za katerega imajo pravico uporabe, zamenjati.
Vsebina prošnje:
Prošnja za natečaj pod točko I in II mora vsebovati:
— osebne podatke o upravičencu in članih njegove družine;
— podatke o času bivanja v občini in čakalni dobi na primerno stanovanje,
— opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družind*
— uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini za upravičenca m zaposlene člane družine;
— morebitna dokazila o težjih boleznih upravičenca in članov njegove družine, — navesti vzrok za zamenjavo (samo za točko II).
Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave natečaja a naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost o«™ Ljutomer, O.moSK. cesta 3/11.	SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
STRAN 2
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
od tedna
MURSKA SOBOTA — Spričo zaostrenih gospodarskih razmer ne bo možno uresničiti vseh predvidenih investicij, kar velja še posebej za načrte v posameznih krajevnih skupnostih. Sprejeta pa je pobuda, da se v občinski razvojni dokument za leto 1985 vnese gradnja plinovoda, ki je širšega družbenega pomena. Glede investicij v negospodarstvu pa se tekst dopolni s posodobitvijo opreme, kije nujna tudi v osnovnem zdravstvu. Hkrati je treba nadaljevati s prizadevanji za racionalizacijo strokovnih služb in organov sisov ter se prilagajati sistemskim spremembam na tem področju. To je nekaj najpomembnejših pripomb in predlogov izjavne razprave o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana soboške občine v prihodnjem letu.
MURSKA SOBOTA — Precej skrbno pripravljeno poročilo o delu OK SZDL in njenih organov v letošnjem letu daje dobro osnovo za širšo razpravo. To so med drugim poudarili na seji predsedstva frontne organizacije, ki je menilo, da so skoraj v celoti uresničili zastavljene naloge, določen napredek pa je opazen tudi pri učinkovitosti dela. Ob naštevanju pomanjkljivosti so se zavzeli za premagovanje forumskega dela v KK SZDL, kritični pa so bili tudi glede uresničevanja ciljev v delegatskem sistemu, ki še ni dovolj zaživel. Več pozornosti pa bo treba nameniti delu društev. Na seji so podprli programske usmeritve za leto 1985 ter stališča sveta za informiranje glede programa in finančnega načrta Vestnika-Radia ter programa RTV Ljubljana za prihodnje leto.
VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA OK ZSMS GORNJA RADGONA
IZ SPON forumskega DELA
Mladi iz radgonske občine, organizirani v 26 osnovnih organizacijah v združenem delu, v 29 v krajevnih skupnostih, 8 v šolah, dveh v karavlah, aktivu mladih zadružnikov ter v številnih družbenih organizacijah in društvih so pregledali svoje delo. Osnovna ugotovitev je, da so v večini dobro organizirani — po precejšnjem zatišju so pred ustanovno konferenco osnovne organizacije tudi mladinke in mladinci iz mesta Gornja Radgona — kljub precejšnjim raznolikim interesom, ki so posledica različne starosti. Zveza socialistične mladine v občini je našla svoje mesto v okviru socialistične zveze, vse bolj pa se trga iz spon forumskega dela.
VOLILNO-PROGRAMSKA SEJA OK ZSMS MURSKA SOBOTA
VEG POZORNOSTI KADROVSKI POLITIKI
Iz uvodnega referata doseda njega predsednika OK ZSMS v Murski Soboti, Stanka Kerčmarja. in besed številnih razpravljal-cev kaže, da so se mladi v soboški občini v preteklih dveh letih po kongresu ubadali z različnimi vprašanji in problematiko. Bitka za enakopraven položaj mladih v naši družbi in uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije sta bili gotovo osrednji nalogi, ki sta tesno povezani z družbenoekonomskim in Socialnim področjem. Prav mladi namreč najbolj občutijo protislovja v socialni politiki. Zato so kot rdečo nit izpostavljali problematiko zaposlovanja, štipendiranja in stanovanjske probleme. Kot so opozorili v obširni razpravi na volilno-programski seji OK ZSMS, se v praksi kljub vsem prizadevanjem ni uveljavilo načelo: poklicno usmerjanje — kadrovske potrebe—štipendiranje—zaposlovanje. Menili so. da mladinska organizacija v združenem delu še vedno nima ustrezne vloge, saj mlade marsikje odrivajo ob stran. Morda je treba od vzrokov iskati tudi v premajhni
LJUTOMER
Mladi izvolili. novega predsednika
Mladinska programsko-volilna konferenca v občini Ljutomer je pokazala, da se tudi mladi pri svojem delu srečujejo z težavami. Iz poročila dosedanjega predsednika je bilo razbrati, da so si program dela na prejšnji konferenci zastavili dokaj smelo in z veliko volje, da ga tudi uresničijo, a začetna volja jim je počasi splahnela. Kljub temu pa so opravili večino dela. Razlogov za pešanje moči je več: obremenjenost z papirji, nemoč in še kaj je bilo razbrati iz uvodnega referata bivšega predsednika. Seveda pa je razprava odprla še več problemov, pokazala tudi, da niso vse osnovne organizacije sedele križem rok in da so — to velja predvsem za vaške osnovne organizacije — nekatere dosti bolj delavne, kot pa osnovne organizacije v mestu ali večjih občinskih središčih.
Ugotovitve iz razprave si je novo vodstvo dobro zabeležilo in jih bo vtkalo v program dela, katerega osnovne smernice, so sprejeli — dopolnili pa ga bodo z ugotovljenim.
Na tej seji mladine občine Ljutomer so za novega predsednika izvolili Andreja Grafa, podpredsednik še naprej bo ostal Dušan Pavlič. Tudi sekretarka Dragica Ropoša bo to delo opravljala še naprej, v predsedstvu pa bodo v naslednji mandatni dobi: Lilijana Štagar, Vesna Makoter, Ciril Kosi, Mirko Kurbus, Ivan Sac, Zvonko Moravec, Branko Jagrinec, Boris Štrakl, Anita Osterc in Robert Hunjadi.
D. L.
do tedna
Čeprav težave še ostajajo, so uresničili precej zadanih ciljev in ■ usmeritev 11. kongresa slovenske mladine. Razprava je opozorila na težave mladinske organizacije pri zagotavljanju denarja za mladinsko prostovoljno delo, pa tudi vse manj zanimanja za opravljanje odgovornih nalog v osnovnih organizacijah in občinskem vodstvu. Izvolili so hovo vodstvo. Kadrovanje povsod ni steklo gladko, sledeč ciljem kadrovske politike pa so v osnovnih sredinah evidentirali 19 kandidatov za delegate predsedstva, ki sojih kasneje skrčili na 15. Te so v veliki večini delegati na pro-gramsko-volilni seji potrdili. Prišlo je sicer do zapletov, vendar jih je
množičnosti in vključevanju mladih v razne akcije. Ob tem so jasno povedali, da v mladinski organizaciji ne bi smela biti aktivna le peščica, saj se je drugače nemogoče izogniti forumskemu načinu delovanja.
Zato se je upravičeno postavljalo vprašanje o učinkovitosti dela mladih, še posebej v mestu Murska Sobota. Na dokaj slab odziv pa so v soboški občini naleteli tudi ob evidentiranju novih kandidatov v mladinskih vrstah. To dokazuje, da bodo morali v prihodnje veliko več pozornosti nameniti kadrovski politiki, idejnopolitičnemu izobraževanju itd. Kot so zapisali v sprejetem operativnem programu, mora biti ena od ključnih nalog v naslednjem mandatnem obdobju zagotavljanje frontnosti in krepitev vloge osnovnih organizacij zveze socialistične mladine. Hkrati bo nujno poživiti delo aktivov mladih zadružnikov. uveljaviti mladinsko samopomoč, nič manjše naloge pa jih ne čakajo tudi pri aktivnejšem vključevanju v delegatski sistem, koristnem preživljanju prostega časa in podobnem.
Na začetku optimistične
napovedi
Po imenovanju na zborih občinske skupščine pomaga zdaj že dobra dva tedna reševati zapletene razmere na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov širše družbene skupnosti in kolektiva. Njegova osnovna naloga je pomoč samoupravnim organom pri samoupravnem urejanju razmer na Centru. Začetek je bil težak, saj je imel odbor le malo pisno oprijemljivih ugotovitev in stališč, vendar mu je uspelo na osnovi tega gradiva izdelati operativni program, ki je dobil podporo celotnega kolektiva, je na-pone-deljkovi seji odbora povedal njegov predsednik Rudi Cipot.
Prvi sestanek na šoli, ki je bil sklican po imenovanju odbora, je bila že prej dogovorjena skupna seja osnovne organizacije zveze komunistov in predsedstva občinskega komiteja, na kateri so komunisti dali podporo operativnemu programu, razprava pa je tudi pc..azala na pripravljenost in določeno izboljšanje razmer. V minulem tednu je odboru v celoti uspelo uresničiti zastavljene naloge, tako da so bili do ponedeljka
konferenca rešila in potrdila, da mladi niso sužnji formalizma. Predsednik OK ZSMS Gornja Radgona ostaja tudi v naslednjem mandatnem obdobju Boris Edšid, na sekretarskem mestu pa bo Staneta Poljanca (ta ostaja profesionalni član predsedstva do februarja) zamenjal Drago Jug. Jug je dosedanji član predsedstva in predsednik osnovne organizacije v Radencih. Obenem je tudi kandidat radgonske mladine za mesto predsednika medobčinskega sveta ZSMS za Pomurje, ker je prejšnji kandidat iz občine svojo kandidaturo umaknil zaradi preselitve in zaposlitve izven regije.
V. Paveo
Ob tej priložnosti so izvolili novo predsedstvo OK ZSMS, za predsednika Ivana Smodiša, kije bil doslej sekretar, za podpredsednico Darjo Podlesek in za sekretarja Milana Fujsa. Za večletno uspešno delo na področju mladinskega prostovoljnega dela pa so priznanje OK ZSMS podelili osnovnima organizacijama Vanča vas—Borejci—Romi in Černelavci—Pušča. Milan Jerše
ČERNELAVCI
Referendum
Leto se izteka, zato se v krajevni skupnosti Čemelavci zavzeto pripravljajo na referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Polana, v program za prihodnje petletno obdobje so uvrstili ureditev avtobusnega postajališča in nogometnega igrišča, ob ostalih komunalnih delih pa bi radi z zbranimi sredstvi asfaltirali tudi cesto do pokopališča.
Kmetovalci naj bi v prihodnjem obdobju prispevali štiri odstotke od katasterskega dohodka, zaposleni dva odstotka od neto osebnih dohodkov, obrtniki štiri odstotke od osebnih dohodkov in zaposleni v tujini pet tisoč dinarjev letno. O referendumskem programu se bodo odločali 30. decembra.
-js-
—TURISTIČNA PRIZADEVANJA
Res je sicer, da je bilo število predstavnikov organizacij, ki proizvajajo za potrebe turizma, okrnjeno (ni bilo Podravke, Kolinske in tudi ne naše ABC Pomurke), toda kljub temu je posvet pod naslovom ,,Proizvajalci hotelirstvu”, ki je bil sredi prejšnjega tedna v Ra-’ dencih, povsem uspel. Na njem je sodelovalo 27 proizvodnih organizacij, katerih predstavniki so zastopnikom hotelov iz cele Jugoslavije predstavili svoje izdelke in zmogljivosti. Gre za srečanja, katerim pozneje sledijo konkretni dogovori o dobavah. Še več: proizvajalci, ki sodelujejo na vsakoletnih posvetih, dajejo pri dobavah (v primeru pomanjkanja blaga na trgu) določeno prednost gostinsko-
opravljeni razgovori z vsemi delavci po sindikalnih skupinah. Predsednik odbora je povedal, da so na njih želeli dobiti mnenje delavcev o globalnih vzrokih iskanja pravice in izražanja interesov mimo dogovorjenih samoupravnih poti in oblik. Čeprav je bila od sindikalne skupine do sindikalne skupine aktivnost različna, je prva ocena odbora, da stanje ni takšno, da ga z ustreznim pristopom in dobro vodeno akcijo v kolektivu in širše ne bi mogli razčistiti do konca letošnjega šolskega leta. Tu pred-sem mislimo, je dejal predsednik odbora, na opredelitev vseh glede reorganizacije, seveda take, ki ne bo storjena prehitro in brez ponovne strokovne presoje. Ni pa dvoma, da je potrebna, kar je želja vseh delavcev Centra.
Ta čas so potekale tudi razprave o pravilniku o osebnih dohodkih, kjer so več ali manj poenotili stali-
I nedavnem posvetu s sekretarji aktivov je predsednik slovenskih ■ komunistov med drugim poudaril: »V sedemdesetih letih smo v I analizah ugotovili, da so dejanski interesi delavskega razreda in ■ delovnih ljudi premalo navzoči v zvezi komunistov. To so bila " I, leta, ko smo imeli opraviti z zaostrenimi družbenimi problemi, z liberalizmom. Takrat je bilo sklenjeno, daje treba vnesti v delo ■ ZK več razrednega duha. Mislim, da sedanje razmere, gospo- ■ darska kriza, s katero se spopadamo in iščemo poti izhoda iz nje, B samo potrjujejo odločitev iz sedemdesetih let. Ne more biti
I nobene dileme, ali bi začeli zmanjševati pomen aktivov komu- ■ nistov neposrednih proizvajalcev.«
Najbrž ni potrebno imenovati posameznih delovnih ko- ■ lektivov in skupnosti v Pomurju, kjer tačas tavajo po labirintih
I ekonomičnosti, donosnosti in plačilne sposobnosti. Prav tako pa — se ne kaže sprenevedati glede samoupravnih in medsebojnih 9 odnosov, ki so — kot je mogoče razbrati resda med vrsticami B razprav po 13. partijskem plenumu — ponekod dobesedno na " meji vzdržnosti. Kot po nepisanem pravilu je največ zank in ■ neznank tam. kjer so bili do pred kratkim vajeni poslovati po H 9 načelu gotovosti, brez večjih tveganj in iskanj. Se pravi, nasedli so B ■ reklu: bolje drži ga kot lovi ga! Razburkane in kalne gospodarske B ■ vode so jih prisilile, da se poslej korajžneje lotevajo problemov. B " Če se jih ne. tem slabše.	■
Naj se ne bere demagoško.če podčrtamo, da bi morali aktivi B komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri občinskih I 9 partijskih komitejih mnogo več postoriti kot so. Članstvo teh B 9 aktivov je namreč tako, da to zagotavlja, saj ga po statutu vsaki 9 dve leti volijo osnovne organizacije ŽK iz vseh gospodarskih
I temeljnih organzacij in skupnosti v občini. Najslabše se je v ■ zadnjih nekaj letih obnesel radgonski aktiv, kjer večkrat niti B sklepčnosti ni l :ogoče zagotoviti. Tudi v Lendavi in Liuto- 9 meru se v tem pogledu ne morejo ravno pohvaliti, medtem ko so "
Ise v soboški občini z občutkom za čas in razmere odločili, naj bo sekretar aktjva delavec komunist iz 5500-članske delovne orga- B nizacije Mura. Ko smo se pogovarjali z njim, ni ponujal receptov B ali kdovekako obširnega programa, ampak je zelo preprosto dal 9 vedeti, kako se znajo — če hočejo in so ustrezno motivirani —
I člani ZK, ki delajo v proizvodnji, odkrito in pošteno pogovoriti in ■ dogovorit. Tudi brez navzočnosti vodilnih in vodstvenih.
To njihovo pripravljenost za dialog in razčiščevanja bi | kazalo v še večji meri spodbujati. Recimo tudi tako, da bi aktivi
9 delavcev komunistov pri občinskih komitejih ZK v Pomurju — ■ 9 kot sicer ponekod v Sloveniji že počno — več in pogosteje 9 ■ sodelovali med sabo. Najprikladnejše mesto za tovrstno po- | vezovanje in sodelovanje bi utegnil biti medobčinski svet ZKS,
Ipod čigar okriljem bi izmenjavali izkušnje in se dogovarjali za m skupno reševanje določenih problemov. (V premislek tole: ali ne B bi bilo koristno, ko bi na katero od sej medobčinskega sveta ZKS, 9 posebej tisto, kjer je na tapeti gospodarjenje, povabili tudi vse rštiri sekretarje aktivov iz Pomurja?)
Branko Zunec 9
NA PRAVI POTI
turističnim . organizacijam, ki sodelujejo na posvetih oziroma so Članice organizacijskega odbora. To pa je prednost, ki je še kako pomembna za gospodarsko vejo kot je turizem (na posvetu je bilo celo rečeno, da je tudi turizem industrija), saj je naš cilj ne le zadovoljiti gosta z osnovno ponudbo (prenočišče, hrana, pijača, spominki itd.), ampak mu tudi nuditi možnost nakupa izdelkov naše industrije. Ker pa doslej organizacijam združenega dela, ki prodajajo svoje izdelke neposredno turistom, niso priznavali deviznega prihodka od take prodaje, proizvajalci — razen nekaj izjem — niso bili kaj prida zaintere-
šča o bistvenih elementih. Potrebna bo konkretizacija posameznih delov pravilnika, kar bodo storili v sindikalnih skupinah takoj po L januarju. Tako usklajen bi moral biti ta dokument prav tako sprejet do konca šolskega leta.
Delo samoupravnih organov in učno-vzgojni proces potekata po zagotovilih odbora brez omembe vrednih problemov. Edina posebnost pri učno-vzgojnem procesu je morda ta, da delo pri posameznih predmetih spremlja več strokovnjakov zavoda za šolstvo, ki bo podal strokovno oceno dela in realizacije učno-vzgojnih programov. Odbor je tudi dosegel, da je bil rešen problem vodstva šole, ki je zaupano prof. Vladu Sagadinu, in sicer do poteka mandata julija. Do takrat pa bodo tudi že opredeljeni vsi novi obrisi organizacije Centra in s tem rešeno tudi vprašanje njegovega vodenja.
Tako kot v minulih dneh bo delo odbora intenzivno tudi vse prihodnje dni. Do petka bo odbor opravil še vrsto razgovorov in sestankov ter na osnovi teh pripravil poročilo, ki ga bodo jutri obravnavali na razširjeni seji sveta šole. Po sprejemu na tem organu ga bodo posredovali izvršnemu svetu in zborom občinske skupščine za sejo 27. decembra.
L Benko
sirani za prodajo. V bližnji prihodnosti, menda v novem letu, bo zakon spremenjen, zato bo prav gotovo tudi izvenpenzionska poraba večja. Treba si bo prizadevati, da bodo turistični kraji dobro oskrbljeni z blagom, po katerem turisti še posebej povprašujejo (kristal, krzno, športni program itd.). Pri vsem tem pa je lahko v veliko pomoč tudi pripravljenost hotelskih organizacij, da se opravlja taka prodaja v hotelu, kampu . . ., skratka čim bliže gostom.
Kar zadeva osnovno preskrbo gostinskih, zdraviliških in drtlgih organizacij,‘je bilo na posvetu v Radencih ugotovljeno, da v izteka-
Za ceste nujno več sredstev
Delegati občinske skupnosti za ceste v Murski Soboti so sprejeli predlog o začasni zapori cest in omejitvah prometa v zimski sezoni 1984—85, o čemer mora izdati dovoljenje ustrezen občinski upravni organ. V soboški občini je okrog 70 odstotkov cest, ki sodijo v drugo kategorijo, na katerih lahko pride pri opravljanju zimske službe do določenih zastojev in tudi do začasnih zapor prometa na njih. Iz pro-votnega predloga so izvzeli tudi nekatere regionalne ceste, ki vodijo do maloobmejnih prehodov. Delegati so soglašali tudi s poročilom o poslovanju občinskega sisa za ceste v devetih mesecih letošnjega leta.
Precej živahna pa je bila razprava, ko so govorili o izhodiščih za pripravo programa del za leto 1985. V ta namen naj bi zbrali 41 milijonov dinarjev; od tega zneska pa bodo za modernizacijo lokalnih cest namenili 34 milijonov dinarjev. Poleg tega je treba računati še na dodatno udeležbo krajevnih skupnosti, ki znaša 25 odstotkov potrebnih sredstev za posamezni cestni odsek. Ob pičlih finančnih sredstvih so delegati iz krajevnih skupnosti, posebej glasni so bili s cankovsko-ro-gaševskega in moravskega območja, skušali uveljaviti svoje predloge. Razprava je jasno pokazala, da bo treba v soboški občini združevati znatno več sredstev za modernizacijo lokalnih cest, preučiti pa velja tudi možnost za sofinanciranje republiške skupnosti za ceste na manj razvitih območjih.
Po dolgotrajni razpravi so delegati vendarle sprejeli predloženi program del za prihodnje leto, ki gaje izdelal koordinacijski odbor pri občinski cestni skupnosti. Po njem bodo v letu 1985 končali ž modernizacijo odseka Ša-lovci—Čepinci in začeli z deli na cesti Cankova—Gerlinci. pri čemer pričakujejo gmotno pomoč republiške skupnosti za ceste. Poleg tega sta predvideni modernizaciji cestnih odsekov Moravske Toplice-—Gornji Moravci in Sebe-borci—Andrejci—Panovci. Skupnosti za ceste SRS pa bodo predlagali, da v svoj program za leto 1985 uvrsti magistralno cesto v F' rski Soboti od obrata družbene prehrane do Črnskega križa, Martjanci—Moravske Toplice in Vanča vas—Gederovci. ki sodijo med najbolj kritične cestne odseke v soboški občini.
Da bi načrtovana dela lahko čimprej začeli, so na skupščini sklenili, da se v krajevnih skupnostih dogovorijo o lastni udeležbi in z izvajalci podpišejo pogodbe. S problemi maloobmejnih prehodov in manj razvitih območij pa bodo prek svojih delegatov seznanili republiško skupnost za ceste in republiški komite za promet in zveze. Z omenjenimi deli se bo dopolnila tudi občinska resolucija za leto 1985. vsi odgovorni pa naj preučijo umestnost preselitve sedeža MDB Goričko na Cankovo.
Milan Jerše
jočem se letu ni bilo posebnih problemov. Izraženo je bilo tudi upanje,, da bo tako tudi v novem letu. Sicer pa proizvajalci nenehno širijo izbor blaga za gostinstvo (na primer Ledo iz Zagreba). Trditev pa ne velja le za prehrambene artikle, ampak tudi za opremo: Poudarjen je prispevek tovarne stekla iz Para-čina, ki si še posebej prizadeva oskrbovati s steklovino gostinske organizacije. Pomembno je tudi, da so proizvajalci in potrošniki (hoteli) na temelju posvetovanj standardizirali- razne vrste drobnega, inventarja. Ideja, da bi se pogovarjali tudi o poenotenju (pa ne o uniformiranosti!) osnovnih sredstev, je bila prav tako sprejeta.
S. Sobočan
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 3

SREČNO 1985
koliko poljubov in lepih želja-toliko DARIL
DARILA
TER DRUGA PRAZNIČNA IN VSAKDANJA PONUDBA
V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH
darila tudi na DARILNI BON
ki je v prodaji v Blagovnci - Potrošnik
PRIČAKUJEMO VAS OBISK V NASlH PRODAJALNAH V M. SOBOTI IN NA PODEŽELJU SE POSEBEJ PA V BLAGOVNIH HlSAH:
V BLAGOVNICI, DOMU TEHNIKE
SALONU POHIŠTVA, SALONU MODE IN V RAVEN KI V BELTINCIH
lepo in kvalitetno
WC splakovalni
EMO special
Wc splakovalnik EMO optima
... to so izdelki
themo
STKAN 4
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
kultoma obzorja
ZLILI STA SE PESEM IN KNJIŽEVNOST
,,Naneslo je, da bomo nocoj bogatejši za dve kulturni doživetji” — tako je začel petkovo prireditev v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti Ivan Obal, predsednik skupščine kulturne skupnosti. V gosteh pri sindikalnem pevskem društvu je bil namreč moški pevski zbor iz Logatca in njegovemu petju je pripadla Drva polovica
Predsednik skupščine kulturne skupnosti Ivan Obal je začel prijetno kulturno doživetje v soboški galeriji, foto: A. A.
prireditve. Ubrano petje logaških pevcev pod vodstvom Primoža Sarka je napravilo primeren uvod v predstavitev najnovejše knjige uspešnega slovenskega pisatelja in prekmurskega rojaka Ferda Godine — Halo, halo, kliče Prekmurje.
To je delno romanizirana delno dokumentarna pripoved o resničnem podvigu skupine partizanov, ki so v zadnjem letu vojne
Franci Just
DANAŠNJA POMURSKA LITERARNA SCENA ali o navzkrižju struktur in interesov
s Ferdom Godino na čelu iz Bele krajine prodrli v Prekmurje, da bi od tu glavnemu poveljstvu partizanskih enot poročali o položaju na severovzhodu Slovenije, še zlasti pa o premikih fašističnih borbenih enot, da bi bile akcije partiza--nov in zaveznikov bolj usklajene in zato bolj učinkovite.
Profesor Jože Vugrinec in urednik založbe Borec ^anez Kajzer sta
Godino uvrstila med najuspešnejše slovenske partizanske pisatelje. Vugrinec je označil Godinova kot najbolj vidna dela s partizansko tematiko in pri tem naglasil, da se naš avtor, ki je sam štiri leta parti-zanil, bi! ranjen in opravljal med NOB številne politične in kulturne dolžnosti, loteva življenja partizanov med posameznimi bitkami in odkriva pravo človekovo naravo.
J. Š.
Prekmurski
Slovenci 1919-1941
Pomurska založba iz Murske Sobote je danes popoldne, predstavila še eno novo delo, ki govori o življenju in delu prekmurskega človeka v stari Jugoslaviji. Pravzaprav gre za prvq celovito podobo življenja v obdobju med cbema svetovnima vojnama, ki ga je strnil avtor Miroslav Kokolj v celovit opis z naslovom PREKMURSKI SLOVENCI 1919—1941. Knjigo so predstavili danes dopoldne v čitalnici študijske knjižnice, sodelovali pa so predstavniki založbe in seveda avtor Miroslav Kokolj. Menimo, da bo to delo nepogrešljivo v knjižnici prekmurskega človeka in bo sestavni del vsake knjižnice.
D. L.
Več skrbi za kulturno dvorano
V Veržeju vse pogosteje opozar-■ jajo na neprimeren odnos do ' vsega, kar imajo skupnega. To še posebej velja za dvorano v zadružnem domu, ki je pod zamaka-jočo streho po raznih zabavnih prireditvah nepospravljena in neočiščena. Tako dolgo več ne bo i šlo. Če ne drugače, bodo zabavne prireditve prepovedali. To so poudarili tudi na programski konferenci KO SZDL.	-js"
REGIJSKI POSVET O RAZVOJU KULTURE V SLOVENIJI
Tudi na obrobju bi radi malo
Da znajo biti tudi kulturniki zavzeti, odločni in celo ostri, je pokazal regijski posvet s predstavniki republiških organov prejšnji teden, ko so govorili o srednjeročnem in dolgoročnem razvoju kulture v Sloveniji. Smo za narodno kulturo, so poudarjali Pomurci, vendar ne moremo govoriti o njej, če ima nekdo — na primer Ljubljančan — mnogo več kot naš človek. Vsak mora dobiti vsaj minimum. Vedeti je treba, da so nas gospodarske razmere veliko bolj prizadele kot razvite.
Pomurcem se zdi, da bi morala biti solidarnost večja, saj je potrebno upoštevati manjšo razvitost, obmejnost in narodnostno mešanost — za to pa je potrebno več. Pomagali smo pri gradnji Cankarjevega doma, prav je, da ga imamo, a za nas je predaleč. Pri tem pa nam — kot je dejal Franjo Štebih iz Ljutomera — ni zmeraj vse jasno: na primer to, da Cankarjev dom organizira obisk na Ravnah za samo 200 dinarjev, naš človek pa do osrednjega slovenskega kulturnega hrama tako rekoč ne more. Selekcija mora biti večja, saj je vprašanje, če so nekatere stvari, na primer vsi filmi, res toliko narodno pomembni, da dobijo podporo.
A predstavniki republike so pokazali tudi na drugo plat. Delitev tudi pri njih ni preprosta (sicer pa o stvareh itak odločajo delegati!). zavedatise moramo, da smo vendarle najmanjši evropski narod, ki skrbi sam zase, in teh milijon in osemsto tisoč ljudi pač plačuje svojo kulturo, opero, filme, knjige ... In pri knjigi je v Srbiji na primer pač drugače. Tam .skrbi zanjo, torej jo plačuje vsaj osem milijonov ljudi, in tam se lahko vzdržuje sama, čeprav se
kulture pravzaprav tudi pri nas celo vzdržuje.
V Sloveniji se vse bolj uveljavlja stališče, da naj bi bile duhovne dejavnosti, torej izobraževanje, znanost in kultura, prednostne. Potem se bo to izrazilo tudi denarno. Pomembno pa je še nekaj: Tudi na razmerje med dejavnostmi moramo gledati iskreno. Dajali smo za zdravstvo, treba je dati in bomo dali, toda ne za zdrav-
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA
OBVEŠČA,
DA BODO URADNE URE UPRAVNIH ORGANOV OBČINE GORNJA RADGONA ZA STRANKE V SOBOTO, 29/12-1984, OD 7. DO 15. URE NAMESTO PONEDELJKA, 31/12-1984, KO BO DELALA LE SPREJEMNA PISARNA IN PRIJAVNO-ODJAVNA SLUŽBA NA SEDEŽU OBČINE.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA n.aol.o.
SOZD INTEGRAL, PTP AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Proizvodnja bivalnih enot objavlja prosta dela in naloge
VEČ LIČARJEV II
Pogoji: — KV delavec ličarske stroke — 1 leto delovnih izkušenj
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za'nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku, določenem s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije, ki opredeljuje postopek za izbiro delavcev.
IB IWHM
^vo, ki je samo sebi namen; zdaj hoče skoraj vsaka občina svoj klinični center.
Policentričnost tako ostaja problematična — tudi drugod v Sloveniji so mnenja o njej različna. Opredelitev, kaj je skupno in za razvoj naroda nujno potrebno, je odgovorna naloga, uskladiti vse to bo težko, a vsaj tisto najbistvenejše z našega konca — manj razvitost, obmejnost in narodno mešanost — bi bilo le dobro bolj upoštevati.
Marjan Maučec
3
Ob Draga Kuharja pesmi Prasketanje, ki je iz odseka v odsek boljša (odseke ločijo ref-renski medvzkliki » — zažgi močvirski ogenj — «), je mogoče uporabiti pojme nasprotnost, nasprotovanje in nasprotje, ki jo v temeljih določajo. Nasprotnost je zanimiva razsežnost njegovega ustvarjalskega postopka, predvsem je vidna v tem, da zelo rad sopostavlja besedi, katerih pomenov, preprosto povedano, običajna percepcija ne pričakuje skupaj, ampak največkrat pričakuje enega ali drugega (npr. »zdrava menka misel tuli«, »kmet odprl je belo dlan noči«). Gre za kontraalternativnost, ki ima na tej ravni žal še priokus verbalnega eksperimentiranja, ki pa je proti koncu sposobno ustvariti novo pomensko razsežnost (»sveže zastrupljeni poldan«) in ki, kar je najpomembneje, stopa v same sporočilnost pesmi: že omenjeni refrensko se ponavljajoči med-, vzklik »— zažgi močvirski ogenj —« (ki tudi nosi v sebi prikazano nasprotje, morda celo najbolj domiselno) namreč ne dopušča druge možnosti: zažgati je treba ogenj, ker očitno ne ustreza, sicer biga ne bilo treba zažigati. Kar tri možnosti interpretacije se ponujajo, vse tri pa nas pripeljejo do pojma nasprotovanja. Nekaj dejstev govori za »zveze« s Kranjcem in v tem okviru za nasprotovanje tradiciji, tudi domneva, da gre za tiho programsko oesem Odmevov, se na določeni interpretativpi stopnji ne zdi pretirana, vendar pa je najhitreje (t. p. tudi zavzemajoča najmanj prostora) razložljiva možnost, da gre za nasprotovanje obči alternativ(istič)ni miselnosti, ki je s svojimi atributi, kot so neodloč(e)nost, neopredeljenost, mlačnost. sestavni del komformizma.	(Aktual(istiS)
nost!) Pa ne samo to. V, zadnji konsekvenci gre za »uničenje« tega močvirsko smrdljivega ognja, vendar, to je pomembno, na način zažiganja; vsako zažiganje pa je, to vemo, najprej prižiganje. To pa pomeni: z novim, čistim žarom onemogočiti' smrdljivi ogenj. Pomembna je misel onemogočiti, ne uničiti (torej izbrisati z obličja zemlje nosilce in z njimi tudi grešni pojav), niti ne tako
mlada, hkrati pa zelo sodobna misel, značilna tudi za mlado slivensko pesniško generacijo, misel, kije tudi v posredni zvezi s tretjim pojmom, ki nas zanima, t. j. nasprotje. Od začetnega »likovnega« do »apokaliptičnega« končnega odseka, v vseh motivnih drobcih preveva pesem posebna eksperimentalna volja, ki pa ne zaide v radikalne vode nekaterih naših polpreteklih avantgard, ampak se od njih oddaljuje v dveh smereh: 1. z iskanjem lastnega izraza in 2. z aktualnostjo, angažiranostjo, ki nekoliko spominja na nekatere Cankarjeve tekste. Avtorju pri prvem kdaj pa kdaj spodrsne, predvsem na začetku, kjer mu izredne likovnosti vsebine ni uspelo zadovoljivo prenesti v jezikovni medij (predvsem je nezadovoljiv glagol v prvem verzu, ki je vse preveč nevtralen, splošen, da bi mogel izraziti potrebne pomenske razsežnosti), tako da nastaja kvalitativna zareza med prvim in preostalimi odseki. Kar zadeva drugo, sama angažiranost še ni nasprotje, nasprotno, dokazuje, da avtor v poeziji ne vidi le njenih estetskih razsežnosti (ki pa so seveda na prvem mestu!), ampak tudi spoznavne in etične, pač pa je nasprotje vtem, in to temeljno, da avtorju ni uspelo angažiranosti sporočila združiti z n/egovim iš-čočim, eksperimentirajočim izrazom v skladno, estetsko zaključeno in dovršeno celoto. Kljub tem nasprotjem pa pesem kotira precej nad ljubiteljsko strukturo.
Pesem Ob pet in petnajst Jožeta Rituperja prinaša ubese-ditev »klasičnega« romantičnega nasprotja med stvarnostjo in »idealom«, pri čemer se »ideal« pojavlja kot subjektovo pričakovanje, ki se že v prvi kitici izkaže neizpolnjeno. Zanimivejše je nadaljevanje, v katerem je avtor očitno želel to dokaj ozko temo razširiti z odnosom med zunanjim in notranjim (tako si razlagam tudi spremembo slovničnega časa, ki je v vsakem drugem primeru neutemeljena), kar vse pa je, skupaj s končno poanto: »krivda« je na strani posameznika, ker je tako naiven, da stvarnosti pripisuje izpolnitev svojih pričakovanj — ostalo na naivno-veristični ravni in slej ko prej v ljubiteljski strukturi.
Podobno je tudi s pesmijo Sandorja Szunyogha Jeseni. Nastaja iz subjektovega veristič-no-prešernega navdušenja nad danostjo, katere pojavna oblika je v tem primeru sadežni letni čas, in se razrašča v jesensko impresijo, impresijo, ki vsebuje moralistični očitek kolektivnemu (množin-skemu) lirskemu subjektu, da je premalo dovzeten za modno revijo jeseni, impresijo, ki se izteče v popolno nejasnost: »Vržemo vsaj en pogled / na ta jesenski bazar listja!« Glagol vržemo izraža povedni naklon, s klicajem pa običajno zaznamujemo želelnost. velelnost in vzkličnost. Klicaj in povednost sta nezdružljiva. V pesmi zapisana oblika glagola in temu sledeča stavčna struktura omogočata sicer tudi antikaden-čni izgovor, toda potem bi moral biti na koncu vprašaj, ker gre za vprašalnost. Besedica »vsaj« govori za želelnost ali velelnost, takšno pa bi bilo . tudi. logično nadaljevanje in poantiranje sporočila, kar pomeni,.da kJicai ustreza, ne pa glag- If oblika (oravilno: vrzimo).
Najobsežnejši del lirike Valerije Perger se giblje v tistem tematskem sklopu, kjer teče beseda o različnih odtenkih razmerja med moškim in žensko. V tem sklopu Ostaja tudi v Odmevih, kjer predstavlja. 1_._in.2,..odlomek iz cikla/in nomine dei (mimogrede: 1. odlomek je predstavljen tudi v OiS, 28), vendar s ppmejnbnimi spremembami. 1. Ženski lirski subjekt, ki se giblje v začaranem in naivnem krogu svoje podrejenosti; katere najpogostejši izraz je klišejski ljubezenski trikotnik (oboje prevladuje še v skupni pesniški zbirki Kot slutnja radovedno), je sedaj osamosvojen, celo več, prehaja v svoje nasprotje, postaja polaščevalen, agresiven, podrejajoč si, v sebi ima celo nekaj uničevalskih potez (»da te jemljem /in razosebljam).« Deloma je ta in takšen lirski subjekt tudi umetelna tvorba, ki raste iz do sebe distancirajoče se zavesti, zato je pričakovati, da bo avtorica slejko. orei prešla k iskanju skladnosti, ki paj premosti skrajnost podrejanja se in. rfbd-rejan/a s/. 2. Tem vsebinskim spremembam pa so sledile tudi izrazne, saj je očitno, da je mno
gokrat naivno govorico iz zbirke nadomestilo zrelejše oblikovanje, v katerem pa je še zmeraj čutiti pomanjkanje močne, pomensko bogate metafore.
Pomanjkanje pri Pergerjevi in pa padec kvalitete od ene do druge Vincetičeve pesmi kakor da simbolizirata poezijo Odmevov, ki ni mogla obdržati na začetku nakazane in od tod pričakovane ravni, ni je pa mogla obdržati zaradi pomanjkanja močnih tekstov.
Navzkrižje struktur v omenjenih publikacijah pa je očiten dokaz, da je pomurska poezija v svoji svetu namenjeni (publicirani) podobi še premalo diferencirana, s čimer očitno zaostaja za že diferencirano strukturo prebivalstva kot kulturnega »porabnika«. Da je to res, kaže navzkrižje interesov, ki je prišlo do izraza v besedilih, ki so omenjene publikacije sprem-• Ijala — v glavnem v Vestnikovih Kulturnih obzoriih.
Prvi interes — interes po visoki, umetniški literaturi — je eksplicitno izražen v teh besedah Milana Skledarja: »Toda, ali se te skrivnosti zavedajo tudi tisti, ki z objavljanjem in izdajanjem takšnih in drugačnih, v vsakem primeru kakovostno zelo vprašljivih viharniških zapisov slehernih ob že najmanjših razočaranjih v nebo vpijočih ljudi, želijo obogatiti kulturno ponudbo, razbliniti kulturniško mrtvilo In človeštvo obogatiti s preporojenimi spoznanji?« (M. Skledar, V čigavo korist?, Vestnik, 20. septembra 1984). Pustimo ob strani dejstvo, da je bil ta interes izražen dokaj nestrpno, kar je pa spet razvojno razumljivo, saj se že nek^j let ta interes pojavlja v javnih zapisih (npr. zapisi pod zbirnim naslovom Snremenien odnos), tudi v aktivnih poskusih za oživitev revije za kulturna vprašanja, vendar ne pride do njegove uresničitve., Neizpodbitno dejstvo je, da je ta interes močno prisoten, najbolj seveda med izobraženstvom, ki ga je tudi v Pomurju vedno več in ki zaradi publikacijske vrzeli po eni strani ostaja domači pokrajini povsem odtujenojao drugi strani pa ne more v zadostni meri prispevati k skupni zakladnici tega, kpr.bi lahko.
Na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje garaž, ki jih ima Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer razpisuje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNE LJUTOMER
NATEČAJ
ZA PRODAJO GARAŽ V OBJEKTU POSTRUŽNIKOVA 6-12, LJUTOMER
Pogoji:	, J
Prednost pri nakupu garaž imajo naslednji prosilci:
—	koristniki družbenih stanovanj;
—	borci NOV, vojaški in drugi invalidi;
— da lastno osebno vozilo rabijo za opravljanje svoje osnovne dejavnosti.
Garaže bodo vseljive predvidoma 1. 7. 1985.
Cena: 15.306,50 din za m2 Velikost približno 15 m2,
Rok za prijavo: 15 dni po objavi.
Rok za plačilo: 15. 1. 1985
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNE LJUTOMER
gorenjewoW©!
Delovna organizacija GORENJE VARSTROJ Industrija in ■ montaža n. sol. o. Lendava
Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije ponovno razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO PODROČJE
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri;
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali pri gospodarskih delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti;
— da imajo vodilne in organizacijske sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let.
Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter pisna dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava, z oznako ,,za razpisno komisijo."
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka prijavnega roka.
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 5
ZAPOSLOVANJE ZOOMCEV
VSAK SE ENKRAT VRNE...
ODLOČITVE
NAJ BODO
PREMIŠLJENE
Kljub dokaj pogostim spremembam in omejevanju možnosti zaposlovanja pa tudi večanju števila brezposelnih v Jugoslaviji in v zadnjem obdobju tudi v Sloveniji, je v naši družbi še naprej prednostno zaposlovanje zdomcev. Ce se ozremo na ponudbo del v naši regiji, še zmeraj zaposlujemo več kot 50 odstotkov priučene in nekvalificirane delovne sile. Ce se ozremo oziroma vidimo kvalifikacijsko strukturo naših zdomcev, ponujena dela v veliki meri ustrezajo njihovim kvalifikacijam, pa tudi možnosti zaposlovanja so jim dokaj blizu.
Pa poglejmo zgodbo Janija Puhana iz Ljutomera. 10 let si je služil kruh v tujini — od leta 1970 do 1980. Prvih sedem let pri nekem zasebniku — mizarju v Stuttgartu, zadnja tri leta pa v tovarni Mercedes v istem mestu. Na tradicionalnih novoletnih pogovorih z zdomci je Jani dobil prve informacije o možnostih vrnitve v domovino, pozneje pa se je sam še dodatno informiral na SO Ljutomer. Tam so mu sicer postregli s podatki o deficitarnih obrtih v občini. Jani se je odločil za vulkanizerstvo. Leto, ko se je vračal, mu ne gre rado v spomin. Je že pač tako, da ga je doletela usoda, taka, kot je pri vseh, ki se
Kot smo že v uvodu omenili posebnih problemov pri zaposlovanju zdomcev ne bi smelo biti; tega mnenja so tudi na skupnosti za zaposlovanje. Vsekakor pa se morajo zdomci za vrnitev temeljito pripraviti, tu imamo v mislih predvsem informacije o možnosti zaposlitve, in tudi časovno definirati to možnost zaposlovanja. Pogosto seje namreč dogajalo, da so se zdomci vračali dokaj nenačrtno in so potem v domačem okolju naleteli na dokajšnje probleme. Te priprave bi morale biti v sedanjih časih toliko bolj temeljite.
Na skupnosti za zaposlovanje pravijo, da tudi ni problemov okrog priznavanja pridobljenih
kvalifikacij, le dokumentacijo si je potrebno urediti. Če pa že res pride do problema, ko zaposlitve ni moč dobiti takoj in zdomec nima več pravice do denarnega nadomestila v tujini, je te pravice moč uveljaviti doma, dokler ne dobi ustrezne zaposlitve. Ena izmed možnosti, ki se je v tem trenutku ponudila zdomcem, je tudi delo na kmetijah, za kar so se že prej odločili, toda ureditev invalidsko-pokojninskega zavarovanja. bo veijetno še bolj spodbudno delovala na to, da še bodo zdomci odločali za kmetovanje. Sedaj smo namreč v bistvu izenačili položaj kmeta in delavca v združenem delu.
J. Votek
Jani Puhan: „Vsak se želi enkrat vrniti domov, zato sem se tudi jaz odločil, da se po desetih letih dela v ZR Nemčiji vrnem.
vračajo v domovino in ki ubirajo Janijeva pota. Prve zaplete je imel že s carino. Carinski predpisi se prehitro spreminjajo in težko se jim je prilagajati. Za vulkanizerstvo so potrebni stroji, ki jih pri nas ni dobiti. Ko je opravil s to težavo, se je nadaljevalo v Ljutomeru. Takrat je bila obrtna cona v mestu že opredeljena, vendar pa je bilo do lokacijskega dovoljenja težko priti. Tri leta je bil Jani Puhan v gosteh pri sosedu obrtniku, kjer je v dvoriščni hali imel zasilno postavljene prostore za svojo obrt. To težavo je premagal tudi z veliko pomočjo Združenja obrtnikov iz Ljutomera. Danes ima prostorno delavnico za opravljanje svoje obrti. In iz izkušenj dela dobro.
Je pa Jani izjema še drugače. Žal osamljena. Ljutomer je mesto z velikim številom priseljencev. Večina jih hodi samo v službo. Tudi nekateri zdomci, ki so si ustvarili domove v svoje rojstnem kraju, so takšni. Jani pa ne. Veselje do glasbe, predvsem pa trdna volja, da je poleg dela še več stvari, so ga pripeljale v ansambel Rekord, kjer sodeluje že od leta 1981. Nekatere od fantov je poznal že od prej, nekateri so prišli zraven in današnji ansambel Rekordi je že dobro znan v občini in izven nje, fantje pa so bili že na gostovanjih. Igrajo glasbo, ki je všeč njim in tudi številnim poslušalcem — narodnozabavno. In tako Jani Puhan kombinira prijetno z koristnim. Pa ne samo osebnim koristnim. Našel je pot, kako
Po skoraj treh letih čakanja in številnih poteh je končno lahko postavil prostorno in sodobno delavnico.
zapolniti prosti čas, in pri tem izključil tisto najpreprostejšo varianto: gostilno in popivanje.
Jani Puhan je torej vsekakor izjema, ki jo je vredno vzeti za zgled. Kljub težavam pri vračanju v domovino in ustvarjanju svojega obstoja je bil dovolj vztrajen, da jih je premagal. Pomoč je iskal na pravem mestu — pri Združenju
obrtnikov. Njegova zgodba pa kaže, da še vedno nismo dovolj prilagodljivi, da še vse preveč govorimo eno in delamo drugo. Čeprav se je že ustalil v Ljutomeru, pa še od časa do časa vseeno potoži nad davkarijo — kdo pa danes ne?
Dušan Loparnik
DESET LET TUJINE JE BILO DOVOLJ
MARIKA VOROŠ JE NAŠLA SVOJE ZADOVOLJSTVO
NAKUP GOSPODARSKIH
VOZIL PO IZREDNO UGODNIH
CENAH — tudi za voznike B kategorije
Izbirate lahko med tovornjaki in prekucniki od 3,5 tone bruto teže, furgoni, kombibusi, minibusi in različnimi specialnimi vozili za najrazličnejše namene
Oglasite se:
TAID AVTOTRGOVINA TOZD NOTRANJA TRGOVINA, Ptujska 1 8.4, (Daribor tel. [062) 32 648 PRODAJNA. ORGANIZACIJA (DARIBOR, Ljubljanska 6, (Daribor, tel. (06 2) 2 4 8 51
STRMI 6
Nedaleč od Lendave — v Čentibi — je ob nogometnem igrišču zgradba, v kateri je bife Mladost, poimenovan po nogometnem moštvu. V njem dela Marika Voroš. občasno pa ji seveda pomagajo tudi soprog in otroka. Že kot mlada deklica sem sanjala o tem, da bom nekoč delala v gostinski stroki, a mi seveda takrat ni bilo omogočeno šolanje, Delala sem seveda kot pomožna strežnica v različnih krajih in
kuje srednjo gostinsko šolo, drugi pa je strojni tehnik kot tudi oče; skupaj pa sta zaposlena v Var-stroju. Problem, ki.ga imajo naši ljudje ob vračanju iz tujine, ko nameravajo svoja sredstva vložiti v obrt, je v tem, ker se vse predolgo zavlačuje z dovoljenji, skratka, potrebno bi bilo več razumevanja, pa bi se hitreje uredile vse stvari. Glede gostinstva pa je zadeva takšna: kdor ljubi ta polic in sam dela v njem, naj ima lokal, sicer pa
Rada ima svoj poklic, deset let tujine je bilo dovolj, Marija Vbr&š je dosegla svoj življenjski cilj.
mestih, toda želela sem vedno samo to. da bi nekoč tudi sama lahko v svojem lokalu postregla gostom. To se je v lanskem letu končno uresničilo. .
Družina Voroš ni imela problemov s šolanjem otrok, čeprav so živeli skoraj deset let v zvezni republiki Nemčiji. Otroci govorijo sedaj celo tri jezike: slovenskega, madžarskega in nemškega, tako jim bo v življenju seveda veliko lažje. Tudi Marika zna več jezikov, kar ji v tem poklicu veliko pomaga. Eden izmed otrok se je odločil za gostinski poklic, obis-
bi bilo potrebno vlagati v takšno obrt, kijev občini oziroma v kraiu primanjkuje. Centiba je majhen kraj in tu ni možnosti za vehke posle, vendar pa ljudje radi zahajajo v ta mali bife, ker so vedno solidno postreženi. Veliko tujcev, ki sicer prihajajo v hotel Lipa, se sprehodi do tega kraja in obišče tudi bife, saj se z lastnico lahko pogovarjajo v.svojem jeziku. Deset let tujineje bilo dovolj, sedaj se začenja novo življenje doma, življenje. ki ima pravi smisel, saj je Marika med svojimi ljudmi.
Jani D.
Miroslav Semolič (1920—1984)
28. novembra je v soboški bolnišnici končal svojo življenjsko pot Miroslav Semolič, upokojeni uslužbenec notranje uprave, čigar življenje se je začelo 28. maja 1920 v vasici Brestovica na Krasu, v občini Sežana. Se kot otrok je izgubil mater in očeta in so zanj skrbeli sorodniki. Vojskoval se je na otoku Sardiniji, ko je slišal, da so se v njegovi rodni Primorski pojavili partizani, ki se borijo proti fašističnim zašužnjevalcem in razna-rodovalcem za osvoboditev in združitev domače dežele s Slovenijo. Sklenil je. da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se jim čimprej pridruži. Prilika se mu je ponudila, ko je junija 1943 prišel kot vojak na dopust v domačo vas. Tako je 9. julija 1943 postal primorski partizan. Od tega dne dalje pa vse do nepozabnih majskih dni 1945. leta je rajni Miroslav Semolič partizanil na Primorskem. In kot aktivni pripadnik bojnih enot naše ljudske vojske je sodeloval v številnih bojih proti okupatorju in njegovim pomagačem. Bojeval se je v enotah Kosovelove brigade, nato kot kurir pri odseku za kadre v štabu IX. korpusa, kjer so za 27. marca J944. leta sprejeli v Zvezo komunistične mladine (SKOJ), nato kol skojevec v Vojkovi brigadi, nazadnje pa je bil komandir kurirske vojaške postaje »S-3«. Dvakrat so ga odlikovali z medaljo za hrabrost, prejel pa je tudi red zasluge za narod s srebrnimi žarki in druga odlikovanja in priznanja Po vojni je bil v OZNI, potlej pa vse do upokojitve uslužbenec Sekretariata za notranje zadeve v Ajdovščini. Kopru. Črnomlju. Ljubljani in nazadnje v Murski Soboti. Tudi po upokojitvi naš tovariš Miro ni miroval, zakaj deloval je v raznih organizacijah in društvih.	Jože Janež
VESTNIK, 20.	1984
%
kmetijska panorama
---NARAŠČANJE CEN DRAŽI OBNOVO
Večje zmogljivosti kafilerije
Ker v Sloveniji ni prišlo do načrtovane gradnje nove kaliferije, ni bilo druge rešitve, kot da obnovijo obstoječo. Za to so se odločili tudi v soboški Mesni industriji oz. v njeni temeljni organizaciji združenega dela Predelave mesa, v okviru katere je kafilerija v Murski soboti delovala že doslej. Odločili so se za postopno ureditev, tako da bi najprej obnovili objekt, v drugi fazi pa namestili prečiščevalne naprave.
Zeleno luč za začetek prve faze je investitor dobil v lanskem letu, sredi letošnjega leta pa je regionalna komisija za investicije odobrila tudi drugo fazo.
Tako je po prvih izračunih vrednost del, ki paj bijih opravili v obeh fazah, bila nekaj več kot 151 milijonov dinarjev, ker pa se je investitor med obnovo odločil, da poveča zmogljivost, je vse to dela bistveno podražilo. K podražitvam pa so v veliki meri prispevale tudi cene opreme, tako domačih kot tujih dobaviteljev. Tako bo po sedanjih cenah obnova kafilerije stala 362,6 milijona dinarjev, pri tem pa odpade na gradbeni objekt le 13 odstotkov vseh podražitev. Bistveno podražitev predstavlja torej dražja oprema, po besedah
Oskrbovalni center za kmetijstvo
Na območju temeljne zadružne organizacije kmetovalec Ljutomer so se doslej često srečevali s težavami pri oskrbi z reprodukcijskim materialom za potrebe kmetijstva. V Kmetijski zadrugi Ljutomer-Kri-ževci so se zato odločili, da v Ljutomeru zgradijo oskrbovalni center, saj kmetje v tej temeljni zadružni organizaciji gospodarijo na 5.900 hektarjih kmetijskih zemljišč, zato jim je potrebno omogočiti in zagotoviti redno oskrbo.
V industrijski coni v Ljutomeru, v neposredni bližini deponije za sladkorno peso, bodo zgradili 600 kvadratnih metrov skladiščnih in prodajnih prostorov, načrtujejo tudi gradnjo dveh silosov za cement s prostornino 100 kubičnih metrov. Kot pravijo predstavniki
lip
$ bled
lesna industrija
64260 bled
ljubljanska c. 32
telefon: 064 -77 661
telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex
Proizvodni program: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opažne plošče — notranje pohištvo iz masivnega lesa
k Srečno novo leto 1985!
predstavnikov investitorja pa so se za povečanje zmogljivosti v kafileriji odločili predvsem zato, ker to gradnje same ne podraži.
Načrtovali so, da bodo po obnovi zmogljivosti kafilerije 18 ton predelave klavniških odpadkov v 24 urah, po zadnji varianti pa se bodo zmogljivosti povečale kar na 60 ton. To pa bo omogočilo, da bodo v soboški kafileriji lahko predelali vse klavniške odpadke, tudi kadavre.. katerih zbiranje je urejeno za območje celotnega Pomurja. Tako se je v Pomurju že doslej letno nabralo več kot 15 tisoč ton klavniških odpadkov, zaradi premajhnih zmogljivosti pa so jih morali zakopavati ali odstopati v predelavo drugim. Pri zagotavljanju dodatnih sredstev
V LJUTOMERU BODO GRADILI
investitorja, ni izključena možnost, da čez čas ne bi zgradili, še podobnih silosov za mineralna gnojila v razsutem stanju.
Gradnja teh objektov v Ljutomeru bo veljala 34,5 milijona di
TURNIŠČE: CENE PUJSKOV
Minuli četrtek. 13. decembra, so rejci pripeljali na sejem v furnišče 82 pujskos starih od 7 do 10 tednov. Cena za par se je gibala med 7.500 in 9.000 dinarji, prodali pa so nekaj nad 60 pujskov.
Za liste, ki se želijo ueležiti sejma, naj zapišemo, da se začne ob 7. tiri zjutraj.
zaradi podražitve sije investitor prizadeval, da bi zagotovil čim več sredstev sofinancerjev, saj bo zaradi podražitve sam primaknil le dobrih 16 milijonov dinarjev.
Pravkar nameščajo biofilter, ki bo bistveno zmanjšal onesnaženje. ob objektu pa bodo postavili še skladiščne silose, v katerih bo uskladiščena mesna moka. Načrtujejo, da bodo z obnovo končali do ščetka aprila, 15. aprila prihodnje leto pa naj bi v kafileriji ponovno začeli z delom. Po obnovi bo celotni prihodek kafilerije 480 milijonov dinarjev, bistveno pa bo tudi povečanje ostanka dohodka. kar bo prispevalo k ugodnejšemu finančnemu rezultatu TOZD Predelava mesa v DO Mesna industrija, ki se že vrsto let otepa z izgubami.
L. Kovač
narjev, za kar je investitor zagotovil 60 odstotkov lastnih sredstev, 40 odstotkov pa bo bančnih kreditov. Naložba je v skladu z družbenim planom občine, .vključena pa je tudi v razvojne plane Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci in SOZD ABC Pomurka, sodi pa med prednostne. , „
L. Kovač
Več povezovanja z združenim delom
Oktobra je dalo predsedstvo CK ZKS v javno razpravo teze za problemsko konferenco o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih dolgoročnega razvoja visokega šolstva.
Cilj te razprave je spodbuditi komuniste in druge subjektivne sile k ustvarjalnemu iskanju prihodnjih razvojnih usmeritev visokega šolstva v SR Sloveniji v skladu z zahtevami in potrebami družbenega razvoja, materialnega, socialnega in kulturnega napredka ter k iskanju rešitev za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Za uspešno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in za celoten napredek naše družbe sta znanje h znanost izrednega pomena. Iz tega izhaja zahteva po več in novih znanjih, s tem pa zahteva po drugačnem, kakovostnejšem izobraževalnem sistemu (ne le v srednjem, temveč tudi v visokem šolstvu). Cilj je torej izoblikovati tak izobraževalni sistem, ki bo ustrezal zahtevam in potrebam časa ter bo upošteval spremembe, ki bodo šele nastale.
Prej se je človek v mladostni dobi v celoti usposobil za poklicno življenje in delo. Danes se je treba zaradi hitrih sprememb učiti celo življenje od rane mladosti do pozne starosti in tako pridobivati nova znanja, ki v zelo kratkem času zastarajo.
V tezah je postavljeno, da je slovensko visoko šolstvo v zadnjem času sicer uveljavilo pozitivne cilje, opredeljene v dokumentih zveze komunistov, vendar pa vsekakor velja opozoriti še na nekate-
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Raje manj pitancev kot visoke obresti
Poleg dragih gnojil, zaščitnih sredstev, koruze ter vsak dan dražjih močnih krmil tudi pomurske živinorejce bremenijo vsak dan višje obresti. Na eni strani spodbujamo kmetijce, da naj bi pitali vedno več živine, na drugi strani pa so živinorejci pred odločitvijo, ali obdržati polne hleve živine in pri tem ustvarjati izgubo, ali pa zmanjšati število glav in tako imeti manj izgub.
Eden takih, ki ima rajši manj v žepu, kot pa da bi se zadolževal, je tudi Andrej Zadravec iz Melinec, Iz izkušenj je spoznal, da se za domači trg ne izplača krmiti živine, zato se je odločil za pitanje, živine za izvoz. Tudi njega najbolj tarejo letošnje visoke obrestne mere, zato telet ne bo jemal na kredit, ampak bo raje zmanjšal število glav. Hlev, v katerem je danes 20 pitancev zc izvoz in 6 glav mlekaric, so Zadravčevi zg radii (že 1971. Pomagali so si s svojim 'privarčevanim denarjem in le delno s kreditom. Če bi takrat vedeli, da bo možno čez deset let odplačati
Pri Zadravčevih v Melincih vsi poprimejo za oeio, Kadar je potrebno. Čeprav se je starejši sin izučil za strojnega ključavničarja, ga zato prav nič ne skrbi, če ne bo dobil zaposlitve. Na kmetiji bo zanj.dovolj dela, pa tudi za brata, ki še obiskuje osnovno šolo.
Tesnejše sodelovanje
Na sestanku najodgovornejših delavcev sestavljenih organizacij ABC POMURKE in EMONA so pretoke blaga, ki so med združenimi organizacijami obeh asociacij dosegli že vrednost dveh milijard dinarjev, ocenili kot dobro sodelovanje.
Na razgovorih v Murski Soboti so ugotovili tudi nekatere možnosti sodelovanja na področjih kjer doslej niso sodelovali. Možnosti so ugotovili predvsem na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, inženiringa, skupni proizvodnji za druge sisteme v republikah in pokrajinah Jugoslavije, skupnih naložbah, nastopih na sejmih doma in v tujini.
Dogovorili pa so se tudi za sodelovanje pri propagandnih nastopih in avtomatski obdelavi podatkov. Za sodelovanje bodo zadolžene v ta namen imenovane delovne skupine. Skupino ABC POMURKA bo vodil podpredsed-
re pomanjkljivosti.. Visoko šolstvo se je povezovalo z združenim delom predvsem na področju raziskovalnega dela in tu uveljavilo neposredno svobodno menjavo dela. V ABC Pomurki nekatere zadružne organizacije uspešno sodelujejo z biotehniško fakulteto in visoko agronomsko šolo s katero sodelujejo o Kmetijsko gospodarstvo Rakičan in KK Radgona. Radgona.
Tudi na področju izobraževanja ob delu v Pomurki beležijo določene rezultate, saj si je skupina delavcev te sestavljene organizacije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto pridobila izobrazbo diplomiranega agronoma. Mnogo premalo načrtno pa so povezani ob izpolnjevanju strokovne izobrazbe, oziroma posodabljanju znanja.
Komunisti ABC POMURKA so v tezah za problemsko konferenco ugotavljali, da je na področju samoupravljanja tako imenovana tripartitna (uporabniki, študenti, izvajalci) sestava samoupravnih organov zaživela, vendar so tudi tu še določene pomanjkljivosti — prevladujejo interesi izvajalcev, posamični interesi pred skupinskimi, delegati uporabnikov so prepuščeni sebi in lastni presoji ter iznajdljivosti, torej so premalo povezani s sredino, iz katere izhajajo, delegati študentov pa so tudi premalo povezani v bazo.
V ABC POMURKI so največji uporabniki kadrov iz agroživilstva in ekonomije. Zato želijo .pri oblikovanju teh programov imeti večji vpliv preko splošnih združenj in drugih organov.
vse dolgove z enim bikom, bi gotovo zgradili večji hlev. Vendar je, tako kot sedaj, rajši delal z lastnim denarjem. Ni se strinjal, da se da pitance za izvoz pravilno in pravočasno spitati le z močnimi krmili: ,,Naši pitanci so bili vedno dobro skrmljeni, kljub temu, da jim nismo dajali le krmila. Močna krmila sem jim dajal le v začetku in proti koncu pitanja, drugače pa sem jih ves čas krmil z domačo krmo. Zato imam tudi na njivah zasejane največ koruze, saj je silažna koruza in koruza v zrnju najprimernejša krma za živino. Pšenico, ki sem jo imel na 21,5
nik KPO za razvoj Janez Kučan, skupino EMONE pa podpredsednik KPO Jože Pogačnik. „
Hegeduš
(ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KILOGRAM TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO - Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih
V razpravi so posebej opozorili, da bi zato veljalo povezave izobraževalnih in raziskovalnih institucij z OZD vgraditi že v planske dokumente. Kritika je veljala dejstvu, da so raziskovalne naloge v bistvu potrjevanje znanih dejstev, pa tudi sicer od njih združeno delo nima koristi, saj mu rezultati raziskav niso dostopni. Raziskave so bolj način pridobivanja sredstev številnih raziskovalnih in visokošolskih institucij, kot pa korist za združeno delo. V prvi vrsti bi slednje morale zbrati ideje oziroma potrebe po raziskavah v združenem delu in se z OZD dogovoriti za ceno, ki jo je združeno delo pripravljeno plačati le ob ustreznih rezultatih, ki jih bo doseglo s pomočjo novih izsledkov. Komunisti, zaposleni v agroživilst-vu, so kritično ocenili predlog, da naj razpravljajo o visokošolskih programih, ki jih niti ne poznajo, saj so o njih bili seznanjeni samo strokovni sveti, ki so predlagali vrsto novih usmeritev, brez da bi izračunali koliko bo nov način izobraževanja veljal že itak finančno upešano združeno delo,
V razpravi so opozorili tudi na to, da delegati na sejah zastopajo lastno mnenje in ne interese baze, sicer se ne bi moglo zgoditi, da je delegat Posebne izobraževalne skupnosti iz Pomurja bil proti ponovni uvedbi oddelka za zidarje v Murski Soboti, kar je imelo za posledico, da so od 60 razpisanih štipendij v Konstrukturju-TOZD Pomurje podelili le štiri štipendije.
Boris Hegedtiš
heKtarja, sem nekaj zamenjal za koruzo, pretežni del pa je ostal doma. Ne vem, zakaj bi prodajal pšenico, ki je dobra beljakovinska krma za pitance in plemenske telice ter kupoval draga krmila. Vs.k, ki malo preračuna, bo spoznal, da se to ne izplača. Drugače je seveda Z umetnimi gnojili, porabo !e-teh nismo zmanjšali, saj so gnojila potrebna, kljub visoki ceni. Vseeno se še izplačajo. ”
Zadravčevi imajo vsega skupaj okrog 8 hektarjev obdelovalne zemlje, od tega dva hektarja v' najemu. Poleg koruze in pšenice so pridelovali na enem hektaju krompir, ki je letos bogato obrodil. V TZO Beltinci ima pridelovanje krompirja že daljšo'tradicijo. Drugače je s sladkorno peso. Na tem območju so, po mnenju Andreja Zadravca, tla preveč peščena, tako da se na vseh njivah ta poljščina ne obnese. Drugi vzrok za majhne površine pod sladkorno peso pa je v razparceli-rani zemlji. Sam ima 8 hektarjev v II parcelah, kar je v prirherjavi z drugimi še dokaj ugodno. Nujna bi bila komasacija zemljišča, toda kaj, ko se vedno najdejo posamezniki, ki so proti ponovnemu razmejevanju.
Nekaj denarja dobijo tudi s prodajo prašičev. Čeprav jih redijo v glavnem za domače potrebe, vsako leto prodajo kakšnih deset. Verjetno so Zadravčevi ena redkih družin, ki za gospodinjstvo ne kupujejo nič (skoraj nič) ampak vse pridelajo doma. Z dolgoletnim varčnim in preudarnim življenjem so kljub vsem težavam toliko privarčevali, da so lahko sezidali novo hišo. Zato upa oče Andrej, da bosta ostala oba sinova doma. ■Starejši je že končal usmerjeno strojno-ključavničarsko srednjo šolo, mlajši, ki še hodi v sedmi razred osnovne šole, pa bo nadaljeval šolanje v srednji kmetijski šoli. Če ne bosta mogla dobiti zaposlitve, bo dovolj dela doma, tako na poljih in pri živini, kakor tudi pri popravilu kmetijske mehanizacije. Bernarda Peček
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 7
izolirka
61110 L JU BLJANA
TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA, n. sol. o.
61110 LJUBLJANA — Ob železnici 18
Telefon: (061) 443 096 , 443 178
prodaja (061) 442 402
Brzojav: IZOLIRKA LJUBLJANA
Telex: 31585 YU - IZO
PROIZVODNJA IN DEJAVNOST
HIDROIZOLACIJE:
—	bit. emulzije za gradnjo cest
—	hladni bit. premazi — IBITOL
— bit. mase in krti
—	bit. strešna lepenka
—	bitumenizirani in bitumenski trakovi za hidroizolacije
—	bitumenski varilni hidroizolacijski trakovi — IZOTEKT
—	bit. strešna kritina — skodla
—	TAMAR plošče
TOPLOTNE IZOLACIJE:
—	stiropor plošče
—	stiropor kaširJne plošče
—	stiropor embalaža
—	KOMBI ,,S" plošče
—	mineralna volna: v vrečah, filci, vrvi, blazine, poltrde plošče
-	NOVOLIT in KOMBI plošče
IZDELKI ZA ZAŠČITO AVTOMOBILOV:
—	alukor N, alukor Z
IZVAJALSKA DEJAVNOST: TOZD TECTUM
—	krovska in kleparska dela
—	hidro- in termoizolaterska dela
—	toplotne izolacije fasad
—	hladilniška dejavnost
INDUSTRIJA IZOLACIJSKIH MATERIALOV
NOVO V PROIZVODNEM PROGRAMU
BITUMENSKA SKODLA - Bitumenski strešnik za prekrivanje poševnih streh
OBLIKA IN NAČIN UPORABE:
Bitumenska skodla je strešnik posebne oblike, narejen iz bitumi-niziranega steklenega voala, obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnim posipom oziroma z drobnim kremenčevim peskom.
Uporablja se: — za popolno prekrivanje poševnih streh različnih naklonov.
Posebna oblika in sposobnost upogibanja mu povečata uporabnost za prekrivanje: — slemena strehe — žlote
—	raznih detajlov strehe z različnimi nakloni v prečni in vzdolžni smeri
MATERIAL:
Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala, popolnoma impregniranega in obloženega s kakovostno bitumensko maso, obstojno v različnih klimatskih razmerah. Dekorativni mineralni posip na vidni strani je zelo močno sprijet z bitumenskim slojem, je zelo odporen in naravno obarvan v temnejših ali svetlejših niansah, ki so obstojne tudi v industrijskih območjih.
Površina spodnje strani je zaščitena s finim keramičnim peskom, ki je tudi popolnoma sprijet z obloženo plastjo bitumenske rrtase.
IZVEDBA PREKRIVANJA:
Prva vrsta se postavlja obrnjeno vzdolž roba in se pribije s pocinkanimi žeblji (lepenkarji), ki se zabijajo v višini 5 cm od spodnjega roba skodle. Posamezno skodlo pritrdimo s 4 žeblji
(pri naklonu nad 45 stopinj pritrdimo s 6 žeblji — lepenkarji). Cez to obrnjeno vrsto skodelj pritrdimo prvo vrsto skodelj tako, da se prvi strešnik (skodla) od strani odreže za 1/6 dolžine (pribl. 16 cm).
Obrnjeno vrsto in prvo pravilno postavljeno vrsto moramo medsebojno zlepiti z bitumensko lepilno maso (lahko uporabimo tudi ustrezen bitumenski kit).
Bitumenske skodle se postavljajo z navzdol obrnjenimi urezi. Za pribijanje uporabljamo pocinkane žeblje (lepenkarje), točka pribijanja je nad urezom ali ob robu strešnika, odmaknjena približno za 2 cm. Druga vrsta se pritrjuje zamaknjeno od prve spet za 1/6 dolžine strešnika (pribl. 16 cm).
Tretja vrsta se spet zamakne za 1/6 dolžine. Tako lahko izmenično ponavljamo:
—	prva vrsta, odrežemo 1 /6 skodle — druga vrsta, začnemo s celim strešnikom.
PRIMERJAVA S PODOBNIMI IZDELKI:
Bitumenska skodla ima v primerjavi s trdimi strešniki iz gline, betona, salonita itd. prednost, ker je lahka in jo lahko po želji oblikujemo in upogibamo. Oblika in način prekrivanja izvirata iz Kanade, kjer take strešnike uporabljajo že več kot 50 let. Kanadski strešnik ima vložek iz surovega strešnega papirja, v našem pa je vložek iz steklenega voala.
Ker v Jugoslaviji še ni uradnih tehničnih predpisov, katerim bi morale ustrezati lastnosti bitumenske skodle, smo v tem primeru vzeli za primerjavo francoska standarda NFP 39-302 in JUS U. M3.231, ki v svojih zahtevah predpisujeta bitumenski strešnik z vložkom iz steklenega voala oziroma bitumenski hidroizolacijski trak z vložkom iz steklenega voala.
korena • udobna • sodobna
KUPITE JIH LAHKO V POSLOVALNICI
LIP BLED
MURSKA SOBOTA
Cvetkova ulica
OMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC
.• ,__________________________
'»MBBSnirl C* "n*
STRAN 8
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
Tudi šolarji se vračajo
»VESELIM SE, DA SEM V SVOJI DOMOVINE
Tujina je pred leti zvabila v tovarne, na gradbišča, v razne delavnice in še kam tudi okrog 6 tisoč Pomurcev. Z njimi so v mnogih primerih odhajali tudi otroci ali pa so prišli tam na svet. In potem je bilo treba otroke dati v šolo. Večina staršev se je znašla pred dilemo, kam jih vpisati: v tujo šolo, tam, kjer so delali, ali pa v domačem kraju, od koder so odšli, oziroma kamor se nameravajo vrniti. Nekateri so imeli samo prvo možnost, kajti sicer otroci ne bi imeli pri kom živeti, če bi se brez njih vrnili v domovino. Drugi pa se niso mogli ločiti od njih in jih prepustiti varstvu dedkov, babic 'ali ostalih sorodnikov. In tako so starši ta problem reševali tako rekoč vsak po svoje. V mnogih primerih so morali obdržati otroke pri sebi in jih vpisati v tujo šolo, ne da bi se zavedali, da bodo njihovi sinovi in hčere zaradi tega imeli kasneje, v nadaljevanju šolanja, takšne in drugačne težave. V tujini jim namreč vrata .boljših’
srednjih šol (gimnazije ipd.) zapirajo, ker imajo prednost domačini, če nadaljujejo šolanje v domovini, pa nastanejo v večini primerov težave zaradi slabega poznavanja slovenskega knjižnega jezika in različnega predznanja iz posameznih predmetov. Starši pa seveda želijo svojim otrokom boljšo prihodnost, kot so jo imeli oni, torej boljše poklice, privlačnejša delovna mesta . . . Zato vendarle oni garajo v tujini; pa za novo hišo, ki jo gradijo v domovini.
Hiša je naposled končana in večina vse bolj hrepeni po vrnitvi v domači kraj. Nekateri se vrnejo skupaj z otroki, in to prav tedaj, ko morajo le-ti v šolo. Drugi še ostajajo v tujini, svoje sinove in hčere pa .pošiljajo’ domov k babicam, dedkom . . .
IZ TUJE V DOMAČO ŠOLO
Kaj se dogaja z otroki, ki so' osnovno šolo začeli ali pa jo že končali v tujini, potem pa se naenkrat vrnejo domov? Vrata
naših šol so jim seveda na stežaj odprta, za njih veljajo namreč enaki pogoji in možnosti kot za vse ostale učence.
Če se vrnejo v domovino z dobrim poznavanjem materinega jezika, potem se jih večina še kar uspešno vključi v naš vzgojno-izobraževalni sistem. Toda žal v mnogih primerih temu ni tako, ker so tam, kjer so živeli, večinoma govorili tuj jezik. Celo nekateri starši so se tako z njimi pogovar-
RENATA HALOŽAN iz Odranec
SV ZN IN KRISTJAN SARJAŠ iz Črenšovec
jali, misleč da jim bo zaradi tega bolje šlo v nemški šoli. Nekateri svojih otrok niti niso vpisali k dopolnilnemu pouku iz slovenskega jezika.
Obiskali smo nekatere povratnike, da nam še sami več povedo o svojih izkušnjah.
obračun obresti za leto1984!
Nasvet, ki lahko veliko pomeni
Vsem imetnikom deviznih hranilnih vlog varčevalceneC '° Z pomemben d°9°dek tako za bankTko^Tvs^
Vse do letos smo stvari okrog pripisa obresti tudi za imetnike deviznih sredstev urejali razmeroma preprosto, brez večjih nesporazumov ali zastojev in v obojestransko zadovoljstvo. S spremembo zakonskih določil o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, pa so se stvari okrog obresti za leto 1984 v marsičem spremenile.
Zato vas želimo ob tej priložnosti ponovno seznaniti z nekaterimi podrobnostmi in vas hkrati zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek v zvezi z obračunom in pripisom obresti za leto 1984 predvsem za vas kar najmanj zapleten, hiter in čim bolj ugoden.
Kot že rečeno, bomo vsem našim občanom, ki ne bodo predložili v banki dokazila o delu oziroma prebivanju v tujini, morali obresti obračunati in izplačati v dinarjih. Pri tem; pa bomo obresti seveda obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot veste, znašajo
7,5% za nevezane hranilne vloge,
9 % za devizne vloge, vezane nad eno leto, 11%za devizne vloge, vezane nad dve leti in 1Ž,5% za devizne vloge, vezane nad tri leta.
Tako obračunane obresti bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, 31. decembra 1984.
V dinarsko protivrednost preračunane obresti od vaših deviznih prihrankov bomo potem vodili kot vpogledno vlogo na posebnem računu in jih obrestovali po 7,5% obrestni meri vse do dne, ko bomo dobili vaš nalog, na kateri dinarski račun, naj vam ta sredstva prenesemo.
Priporočamo vam, da zato čimprej, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer imate devizni račun ali ste odprli svojo devizno hranilno knjižico, ter našim delavcem posredujete številko svojega tekočega računa oziroma dinarske hranilne vloge. .
Pri tem se lahko posl užite posebnega obrazca, ki ga dobite v banki, ali pa nam pošljete kar zahtevek, ki ga objavljamo.
Nikar tudi ne pozabite, da si z vezavo sredstev zagotovite neprimerno višje obresti, zato naj ne bo odveč naš nasvet, da nam sporočite številko svoje že obstoječe hranilne knjižice za vezane vloge, ali pa odprete novo.
Hvala za razumevanje, Ljubljanska banka.
Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice)
prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa)
v banki (naziv banke in enote banke)
na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)
Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spremembe.
Kraj in datum	Podpis imetnika deviznega računa ali
devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe
Zahtevek pošljite enoti banke, kjer imate svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico.
/O	ljubljanska banka
GABRIELA TEPEŠ iz Odranec
RENATA HALOŽAN je 4 leta osnovne šole obiskovala v Nemčiji, lani pa se je prepisala na osemletko v Odrancih, kjer živi pri babici in dedku.
,,Tu sem začela hoditi v 5. razred. V začetku nisem vsega razumela, kar so pripovedovali tovariši in tovarišice, vendar sem se sčasoma vživela v novo okolje. V Nemčiji sem obiskovala dopolnilni pouk iz slovenskega jezika in tudi doma smo s starši skoraj vedno govorili slovensko. Brala sem tudi naše knjige.”
Povprašali smo jo še, kje je lepše.
,,Tu je lepše, ker imam več prijateljev in veselim se, da sem v svoji domovini,” nam je odgovorila.
SVEN IN KRISTJAN SARJAŠ pa sta vrnila domov letos, in zdaj obiskujeta drugi oziroma tretji razred osnovne šole v Črenšovcih. Tudi onadva sta se rodila v tujini, in sicer v Zvezni republiki Nemčiji. Še kar dobro jima gre slovenska beseda, čeprav sta prej hodila v nemško šolo. Največ zaslug za to imajo starši, ki so ju učili govoriti po domače, hodila pa sta tudi k slovenskemu dopolnilnemu pouku.
„Rad hodim v šolo, ker se učimo in rad imam matematiko,” nam je dejal mlajši, Kristjan pa dodal: ,,Tu je lepše, ker imamo slovenski jezik in ker nam v odmoru dajo jesti. V Nemčiji smo si morali malico nositi s seboj. Tudi šola je tu lepša.”
Ali se jima bo tuja šola kaj poznala pri uspehu ob koncu šolskega leta, je zdaj še težko reči. Odvisno, koliko predznanja sta si
pridobila iz posameznih predmetov in če bosta uspela premostiti težave v povezovanju slovenskega knjižnega iezika.
GABRIELA TEPEŠ, učenka 4. razreda OŠ Odranci, ima še zdaj težave zaradi tega, ker je v Nemčiji skoraj pozabila govoriti slovensko. Tudi k dopolnilnemu pouku ni hodila, ker je bilo tja predaleč. Starša sta jo sicer učila po domače, vendar je bil vpliv nemške šole in okolja prevelik.
,,Zdaj je že precej bolje. Najbolj težko pa je pri matematiki, ker se tam nismo vsega tega učili.”
TANJA KRAMAR ie prav tako obiskovala 4. razred osnovne šole v Nemčiji, zdaj pa je učenka 4. razreda celodnevne osnovne šole na Srednji Bistrici.
,,Tu ponovno hodim v isti razred, ker se bom tako najprej
naučila slovensko, potem pa bom najbrž lažje napredovala. Tako so se dogovorili moji starši z vodstvom šole. Zdi se mi, da je tu precej težje pri pouku, ker se moramo tudi več učiti. Najraje imam telovadbo. Sicer pa je tu dosti lepše v šoli, kot je bilo v Nemčiji. Tam smo živeli v bloku, tu pa imamo svojo hišo, psa, mačko ...”
Tanja torej zdaj še vedno bolje zna govoriti nemško kot slovensko, po enem letu pa bo prav gotovo tudi materin jezik dobro obvladala. Nekaj sta jo naučila starša, hodila pa je tudi k dopolnilnemu pouku, vendar vse to je bilo, kot kaže, premalo.
Še večje težave zaradi jezika pa čakajo tiste, ki v tujini obiskujejo vse razrede osnovne šole, pri nas pa se vpišejo v srednjo šolo.
MARJAN KOSIČ iz Cvena, ki se je v tem šolskem letu vpisal v naravoslovno-matematično ustr._ ritev na srednješolskem centru v Murski Soboti, se morda trudi kot le malokdo v razredu, toda ne gre in ne gre.
,,Včasih skoraj polovico ne razumem, kar se učimo v šoli in potem se doma tudi ne morem naučiti na pamet tistega, kar mi ni dovolj razumljivo. Moram pa reči, da so učitelji prijazni in mi pomagajo, kolikor jim to čas dopušča. Vesel pa bi bil, če bi v razredu organizirali medsebojno pomoč za slabše učence. Že zdaj pa sem se sprijaznil, da, če ne bom izdelal razreda, bom pač ponavljal, ker ne bi rad odstopil od svoje poklicne odločitve, namreč, da bi študiral astronomijo. Če bi ostal v tujini in tam nadaljeval šolanje, bi bila ta pot še dosti težja. Sicer pa smo se s starši vsi vrnili iz Nemčije.
Tistim, ki bodo morda šli po njegovih stopinjah, pa Marjan svetuje: ,,Že v tujini se morajo posebej usposabljati v svojem materinem jeziku in se dodatno izobraževati iz nekaterih predmetov, kot so matematika, zgodovina, samoupravljanje s temelji marksizma. Naj tudi veliko berejo slovenske knjige.”
MARTA SULAK iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici je prav tako v tujini (Avstriji) končala osnovno šolo, zdaj pa je ena izmed 3.700 pomurskih srednješolk. Obiskuje namreč 1. letnik srednje kmetijske šole v Rakičanu. To, česar se boji Marjan, se je njej že zgodilo — razred mora namreč ponavljati.
TANJA KRAMAR iz Dolnje Bistrice
,,Zavedam se. da sem se iz tujine vrnila s preskromnim poznavanjem slovenskega knjižnega jezika, kakor tudi s slabšim predznanjem iz nekaterih predmetov. Pri zgodovini smo se marsikaj drugega učili kot tu. Tam smo si pri jezikovnem pouku (nemščina) pridobivali več praktičnih znanj (kako se kaj piše), nismo pa se toliko učili o pesnikih in pisateljih Sploh mislim, da je bil pouk v 1. letniku srednje šole (deveto leto osnovne šole), ki sem jo tam obiskovala, manj zahteven. Žal nisem mogla hoditi k dopolnilnemu pouku iz slovenskega jezika, ker ga v bližnji okolici niso nikjer organizirali.”
MARTA ŠULAK iz Biserjan
Kljub vsemu pa nam je Marta dejala, da jo kmetijska šola veseli in da si je že marsikaj pridobila. Med drugim je opravila tudi vozniški izpit za traktor, kot je to v programu šolanja. Doma imajo kmetijo in to ji še kako prav pride.
JOŽE GRAJ
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
S IRAN 9
Če na sebi opazite eno izmed težav, ki so omenjene na risbi, pojdite k zdravniku. Z njim se pomenite, če morda za odpravo težav ne bi bilo dovolj pitje magnezijeve vode Donat Mg. Način odpravljanja težav seveda vedno prepustimo zdravniku, sami pa si lahko naročimo knjižico »Z Donatom Mg do zdravja«, ki bo prišla na vaš naslov brezplačno, če boste poslali svoj naslov na dopisnici ali v pismu in ga naslovili takole:
DONAT Mg
Zdra/ilišče Rogaška Slatina 63250 Rogaška Slatina
STRAN 10
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
OBISK PRI VAS DOMA
ZAKAJ NE OBRTNIK?
V Jugoslaviji imamo okrog milijon brezposelnih. Poleg teh je vsaj toliko zdomcev (ki bi se radi vrnili domov ter navidezno zaposlenih. Torej okrog 2,5 milijona kandidatov za delo. Tudi v Pomurju stanje ni veliko boljše, le da tukaj odstotek brezposelnih ublaži kmetijstvo. Na žalost je največji delež ljudi, ki si želijo delo, pa ga v delovnih organizacijah ne dobijo, ravno med mladimi. Po mnenju ekonomistov lahko rešimo problem brezposelnosti s podpiranjem drobnega gospodarstva, kajti z razvojem le-tega bi se odprlo 1,4 milijona novih delovnih mest. O ovirah pri razvoju drobnega gospodarstva smo v našem časopisu že pisali, zato bi se omejila le na prikaz nekaterih obrti, ki so v Pomurju redke in je nevarnost, da popolnoma izginejo. Res je, da je nekatere dejavnosti v obrtništvu ,,povozil čas" — zaradi razvoja in drugačnega načina	življenja, uporabe
drugačnega materiala. Z novimi stroji	so se razvile nove
uslužnostne dejavnosti (popravilo	gospodinjskih strojev,
popravilo kmetijskih strojev, inštalacijska popravila, elektroin-štalacije na motornih vozilih popravilo elektronskih strojev). Zanalašč smo našteli take dejavnosti, ki v naši pokrajini
UREDITEV PODSTREŠJA SE ZAČNE Z OKNI IN STOPNICAMI EKO
nimajo interesentov za obrt. Glede na trenutne uslužnostne potrebe bi med deficitarne dejavnosti lahko prištevali še keramičarstvo, mizarstvo (za kosovno pohištvo, gradbeno kosovno pohištvo itd.) ter sodar-stvo. Glede na vsakdanje potrebe občanov so te dejavnosti najnujnejše, širše gledano pa bi bilo takih obrti; ki jih v Pomurju ni’ali jih primanjkuje, še več.
Tokrat bi se omejili le na poklic sodarja in ga pobliže predstavili.
Pri Šadlovih v Dolnjih Slavečih se je ukvarjalo s sodarstvom že nekaj generacij. Sin Dušan je prav letos prevzel obrt od očeta Ignaca. „Sohe dog” so že pripravljene za nove sode, v katerih bo zorelo vino v kleteh širom po Sloveniji.
V občini Murska Sobota so štirje, trije v Gančanih in eden na Goričkem v Dolnjih Slavečih. Marsikateri osnovnošolec se verjetno ravno te dni ubada z vprašanjem, kam po končani osnovni šoli. Delo sodarja ni lahko, za opravljanje tega poklica niso dovolj le šole, temveč je pomembnejše večletno trdo učenje pri izkušenem sodarju. Redko kdo se odloči za ta poklic (ponavadi se obrt prenaša iz roda v rod), čeprav je sodarjevo delo
(predvsem izdelki in vsebina v njih) zelo cenieno.
Ignac Sadi iz Dolnjih Slaveč 147 je pred kratkim prepustil obrt sinu Dušanu, sam pa se bo posvetil le kmetovanju. ,,Pintar" je bil že Šadlov stari oče, tako da verjetno tudi enega od potomcev čaka delo doma. Dušan je končal lesarsko šolo v Murski Soboti, jamstvo, da bo dober sodar je v tem, da je imel dobrega učitelja in prakso od malih nog.
,,Vsak pintar ima svoj zaščitni znak — kroge na sredini, tako se lahko kupec vrne k. njemu, če ni zadovoljen s kakovostjo soda," je rekel starejši Šadlov sodar. Zadnja leta je največji problem dobiti dober hrast (za sode so sicer primerne tudi bukove in akacijeve doge). Včasih je lahko izbiral med dobrimi hrasti najboljšega, dandanes pa je lahko srečen, če sploh dobi hrast, ponavadi je to še na nedostopnem kraju. Zato je Ignac zmeraj najraje slišal, če mu je interesent rekel, da ima hrast. Tako je on naredil iz suhih dog sod, stranka pa mu je v zameno dala ustrezno količino lesa.
,,Največ časa in dela se zgubi s spravilom lesa domov in z njegovo pripravo, ko ga je treba razžagati in razkalati. Nekaj metrov visoke skladovnice dog (pri
tem mu pomagajo otroci) se morajo sušiti štiri leta, preden so primerne za obdelavo. Nekateri verjamejo, da sodi iz kalanega lesa dlje držijo. Po mojem mnenju pa na kakovost končnega izdelka ne vpliva, če je les kalan ali žagan. Boljše je še, če je žagan, ker se tako lažje prilagodi strojni obdelavi."
Za sod je potrebno 18 ur dela, tako da se ga da v dveh dneh narediti. Od tega gre tretjina časa za pripravo lesa. Največ naredijo 300 litrskih sodov, ti so po 60 dinarjev za liter, pozimi pa dela tucfi 50 in 100 litrske, ki so
POMENEK Z NEKDANJIM ZDOMCEM
Cim bliže rojstni hiši. ..
Priznati moram, da sem bil sprva v dvomih, s kom izmed množice naših delavcev na začasnem delu v tujini, ki so se nedavno za vedno vrnili v domači kraj in tu na novo
Pavel Flisar
začeli z obrtno dejavnostjo, se naj pomenim o njegovih izkušnjah. Pa je prvotni dvom kaj hitro splahnel, ko sem obiskal obrtno združenje v Murski Soboti, kjer mi je tovariš Žekš svetoval nekaj konkretnih imen posameznikov, ki se v zadnjem času pečajo z obrtjo, in njihovih naslovov. Odločil sem se za Pavla Flisarja, ki ima svojo delavnico v ulici Matije Gubca v Murski Soboti.
Imel sem srečo, da sem ga našel, saj se je ravnokar odpravljal po opravkih. ,,Kot začetnik imam tukaj najeto majhno delavnico, stanujem pa na ulici Štefana Kovača. Mislim, da bom kasneje uspel urediti tudi večjo delavnico. Zaenkrat pa so ti prostori zame kar dovolj, poleg tega pa so v neposredni bližini rojstne hiše. Zato je občutek gotovo ugodnejši!” Tako je začel pripovedovati 37-let-ni Pavel Flisar, ki se je šele 19. oktobra letos začel redno ubadati z obrtno dejavnostjo. Odločil se je za stavbno kleparstvo, kjer ima očitno že dovolj izkušenj. ,,Za kleparja sem se izučil pri pokojnem Jožetu Jugu v Murski Soboti. Leta 1966 pa sem odšel v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je že delala moja mati. Kot stavbni klepar sem tam delal približno deset let. V domovino sem se vrnil leta 1976. Kmalu sem se zaposlil v Agroservi-su kot avtoklepar. Že od nekdaj pa sem imel veliko željo, da bi tudi
nekoliko dražji. Letno naredi po šestdeset sodov, vendar je med temi veliko popravila.
Novi sod je treba najprej „oviniti" in šele nato se vanj natoči mošt. Pozimi gredo seveda k strankam poskusit, kako je vino dozorelo.
Dela je veliko, pravi Ignac Šadl. Včasih je sodaril le za gorički predel, zato je bilo dela le za vsako drugo leto. Zadnja leta pa se pozna, da je vse več vikendov in novih goric — tudi povpraševanje po sodih je tako večje.
Bernarda Peček
sam opravljal obrtno dejavnost. Ta želja se mi je končno izpolnila in moram reči, da sem zelo zadovoljen.”
Doma si je ustvaril tudi družino, zato mu ne manjka načrtov za prihodnost. ,,V Krogu bi rad zgradil hišo, zato se posebej zanimam za lokacijsko dovoljenje. To bo seveda uresničljivo šele čez nekaj let, tedaj pa bom lahko razmišljal tudi o gradnji delavnice za opravljanje moje obrti.-Moram reči, da je dosti lepše na domači zemlji, kot pa se udinjati v tujini. Vsak, kdor hoče delati, lahko doma zasluži za kruh’”
Tako pravi Pavel Flisar, novopečeni obrtnik iz Murske Sobote, ki ima resnično zadovoljstvo s svojim, poklicem stavbnega kleparja. Omenja, da ni imel nobenih težav pri odobritvi prošnje, ki jo je naslovil na soboško obrtno združenje. Vsi so mu kot „začet-niku šli na roko”, pa tudi komisija za prevzem prostora za obrtno dejavnost mu ni delala preglavic. „Osebno sem zadovoljen, da so mi dokaj hitro uredili vso potrebno dokumentacijo. Poleg tega mi nudijo tudi določene ugodnosti. Tako lahko s pomočjo potrdila obrtnega združenja po novem zakonu uvozim letno količino reprodukcijskega materiala v vrednosti do 500 tisoč dinarjev. Doslej je znašala ta omejitev 150 tisoč dinarjev. To je zame koristno, ker se v zadnjem času v mojem . poklicu ubadamo s problemom pomanjkanja pocinkane tanke pločevine.”
V razgovoru še zvem, da delo stavbnega kleparja nikakor ni lahko, kot bi si marsikdo mislil. Za opravljanje v«<* strešnih del, kot so postavljanje žlebov, dimnih obrob, raznih strešnih okenc in številnih drugih kleparskih del, je treba imeti precej spretnosti in potrpežljivosti. Ker dela skupaj s tesarji, kleparji in zidarji, mora uskladiti svoj delovni čas. Ob strani mu stoji obrtna zadruga Prekmurka iz Murske. Sobote. Z njeno pomočjo je opravil že marsikatera dela. Trenutno pa se dogovarja z Graditeljem iz Beltinec, s katerim naj bi v kratkem sklenil ustrezno pogodbo. Verjamem, da mu bo tudi to uspelo!
Milan Jerše
STANOVANJSKA STREŠNA OKNA VPO
so nepogrešljiva pri preureditvi podstrešja v bivalni prostor. Zadovoljujejo vse norme: zvočno izolacijo, zračno propustnost, vodotesnost in toplotno prevodnost. Izdelana so v osmih dimenzijah in se prilegajo vsem vrstam strešnih kritin. Nudijo dobro prezračevanje prostora in veliko svetlobno površino. Posebej lahko dokupite žaluzije, s katerimi boste lahko regulirali svetlobo v prostoru. Vgradite stanovanjska strešna okna VPO in imeli boste prijetno podstrešno stanovanje!
PODSTREŠNE STOPNICE ZPS
omogočajo udoben dostop na podstreho in hkrati varčujejo s prostorom. Odlikuje jih lep videz; dvižni mehanizem s plinsko vzmetjo omogoča lahko dviganje in spuščanje. Glede na želene dimenzije lahko izbirate med trinajstimi tipi podstrešnih stopnic, izdelanih iz kakovostnega smrekovega lesa ali aluminija. Poleg že vdelanega pokrova s tesnilom lahko dokupite negorljiv zgornji pokrov.	:
Stopnice boste z lahkoto vgradili sami ali pa bo to storila servisna mreža EKO.
STREŠNA OKNA ALINA
so namenjena prezračevanju in razsvetljavi klasičnega podstrešja, hkrati pa jih uporabljamo kot izhod na streho. Zunanje dimenzije so 520x620 mm. Okno se
Poskusite srečo na srečkah novoletne loterije, saj vas čaka 21 premij in 251.420 dobitkov v skupni vrednosti 60.000.000 din.
GLAVNA PREMIJA 8.000.000 DIN ŽREBANJE 8. JANUARJA 1985
Elektrokovinarska oprema, n. ?ol. o., Celjska 9/B, C, 63320 Titovo Velenje, tel.: 063/855-151; 854-402, telex: YU eko 33598
Strešna okna in podstrešne stopnice EKO lahko kupite v vseh trgovinah in skladiščih z gradbenim materialom po Jugoslaviji.
LOTERIJA SLOVENIJE
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 11
■s™™™™-™—™™«™—
ne zgodi se vsak dan
STO LET IN EN DAN V
Ta nenavadna zgodba seje začela točno pred 300 leti, ko je sodišče v francoskem Marseillu obsodilo takrat sedemnajstletnega Jeana Baptista Mourona na 100 let in en dan prisilnega dela na vojni ladji, obsojen pa je bil zato, ker je sovaščanu zažgal hišo.
ZAPORU
Jean Baptiste Mouron, na pol slep in slaboten, prava senca človeka. Ljudje so onemeli in se umikali, da bi dali prostor človeku, ki je bil znanec iz mladih let njihovih pradedov in prababic. Cela Francija je še mesece govorila o nenavadni usodi tega kaznjenca, Mouron je
potem živel v neki skromni podstrešni sobici v pristanišču. Le redko se je prikazal v javnosti.
Nekega dne, mrzlega zimskega, ko ga že dolgo niso več videli, so pogledali v njegovo sobo. Mouron je bil mrtev. In to je bilo sedem let po prestani kazni.
PRED POROKO
— Aranka, ga boš res vzela zaradi denarja?
— Tako bogat pa ni.
— Torej se boš poročila iz čiste ljubezni?
— Tako reven pa spet ni...
KAKOR ZA KOGA
— Moj sin je prav strpen in razumevajoče prenaša dejstvo, da ga precej popijem.
— Nenavadno!
— Veš, precej denarja je zaslužil s prodajo praznih steklenic.
Obsodbe na prisilno delo na ladjah takrat niso bile čisto nič neobičajnega, saj so vojne ladje rabile na stotine veslačev. Prisilno delo ob ladijskih veslih je pomenilo prav toliko, kot če bi bil kaznjenec obsojen na smrt, čeprav bi moral preživeti v trebuhu ladje'le deset ali petnajst let. Kaj šele sto let in en dan!
Mourona so z verigo priklenili na klop ob veslu, dolgem petnajst metrov in ki ga je poganjalo po pet kaznjencev. Veslaš so se menjavali na vsaki dve uri in če niso dovolj hitro zajemali vode, jih je poseben nadzornik z bičem pretepal po golih hrbtih. Hrana galjotov — kot so imenovali kaznjence, prikljenje-ne k veslom —- je bila enolična: fižol, tnalo posoljen in zabeljen z oljem, dvopek, bolj redko košček pokvarjenega mesa in še redkeje dvopek namočen v vinu.
'Tako so minevala leta in Mouron je veslal in veslal. Mišice na rokah kot da so mu okamenele in tudi obraz mu je postal jekleno siv. Kaznjenci ob njem so umirali drug za drugim. Mrliča so obtežili z verigo in ga vrgli v morje, ga zbrisali iz seznama kaznjencev, datum smrti pa sporočili v rojstno občino. To je bilo vse. Mouron se je navadil varčevati svoje moči. Vsak prosti trenutek je porabil za spanje na trdem ležišču pod klopjo. Ob koncu vsakega leta je s kovinsko žlico vrezal v klop znak. Tako se je nabralo dvajset, štirideset zarez, Mouronova volja za življenjem ni bila zlomljena, čeprav se je staral in sivel.
Ob šestinštiridesetem znaku so ladjo zasidrali v pristanišču. Vesla na. vojaških ladjah so zamenjala jadra in Mouronova ladja je le še poredko zaplula iz pristanišča. Že zdavnaj so Mouronovi sotrpini iz tistih časov, ko je prišel na ladjo, pomrli, podobno tudi oni, ki so jih zamenjali. Mouronu se je zdelo, da ie čas začel teči počasneie. odkar niso več toliko pluli po odprtem morju. Ob polnoletnosti mladega kralja leta 1723 je računal na pomilostitev, toda njegov up je bil zaman.
Nekega dne, ko je stari Mouron vrezal v klop dvainšestdeseti znak, kar je pomenilo, da bo kmalu star osemdeset let, je prišla na ladjo inšpekcija. Neki oficir se je ustavil ob Mouronu in ga najprej nekoliko posmehljivo vprašal kaj bo počel, ko bo prestal kazen. „Živel bom mirno in pošteno,” je bil Mouronov odgovor. Oficir se je zamislil in mu obljubil, da bo poskušal doseči pomilostitev.
Mourona je to ohrabrilo; misel na sonce, sveži zrak in svobodo mu je dajala moč. Tekli so dnevi, meseci, leta, pomilostitve pa ni bilo. V podpalubju so se že zdavnaj menjali tudi nadzorniki in mornarji. Ko je Jean Baptiste Mouron nekega dneva spet prešteval zareze v klopi, jih je naštel 83. Star je bil torej 100 let!
Medtem so v toulonskem pristanišču, kjer je bila Mouronova ladja zasidrana, nastale številne zgodbe o nepremagljivem kaznjencu; pripovedovali so jih v gostilnah, na tržnicah, v pristanišču. Mestni poveljnik je kralja zaprosil, naj stoletnika pomilosti. In tako se je tudi zgodilo. Kralj je brez oklevanja odredil pomilostitev.
Potem pa se je zgodilo nekaj, česar nihče ne bi pričakoval: Mouron je pomilostitev odklonil! Sam pri sebi je bil prepričan, da je bil prehudo kaznovan. Leta in desetletja je čakal na pomilostitev, ki so mu jo obljubljali. Postal je trden v svoji odločitvi, vztrajati do konca življenja in trdno upati, da bo kazen prestal živ.
Spomin na trmastega kaznjenca je počasi bledel. Vse do nekega septembrskega dneva 1784. Pristanišče v Toulosu je postalo pravo mravljišče. Ljudje so prišli od blizu in daleč, da bi bili priča nenavadnemu dogodku. Oprt na dva vojaka, se je na palubi pojavil
Starost krha kosti
Za starejše ljudi je zlom kosti, ki ga mladenič prenese mimogrede^ težavna zadeva. Z leti namreč kostno tkivo izgublja kalcij in kosti postanejo krhkejše ter se mnogo počasneje celijo, kadar se zlomijo. Težava je še posebno nadležna za ženske po menopavzi, saj zdravniki opažajo, da' je veliko kostnih poškodb prav pri starejših ženskah. Vendar je zanje primerna in poceni rešitev.
Kot opozarjajo strokovnjaki, je posebna študija pokazala, da že nekoliko spremenjen dnevni jedilnik precej zmanjša tovrstne tegobe. Če starejša ženska (moški niso izvzeti, čeprav jih okostje ne pusti tako hitro na cedilu) zaužije v vsakodnevni prihrani ali v obliki tabletke 1 gram kalcija na dan, ima polovico več možnosti, da si ne bo pri nerodnem koraku, manjšem padcu ali podobni nerodnosti zlomila kosti. Študija je pokazala, da je bilo pri starejših ženskah, ki so se držale predpisane diete, za 40 odstotkov manj zlomov kot pri ženskah, ki niso skrbele za dodatni kalcij.
Zdravniki torej priporočajo v vsakdanjo prehrano vnesti več mleka, jajc, zelenjave, črnega kruha in tistih vrst rib, pri katerih pohrustamo tudi koščice.
Pravijo, da žirafa prenaša žejo dalj časa kot kamela.
XXX
Na Antarktiki je okoli sto dni v letu opolnočna temperatura višja od opoldnevne.
drugje smo prebrali
Neki petletni Kitajski deček je pred kratkim z odličnim uspehom zaključil srednjo šolo in se na univerzi v Hefeiju vpisal na univerzo kjer študira matematiko, fiziko in kemijo.
XXX
Prvi telefon v stanovanju si je omislil Američan Charles Williams že leta 1877.
NA CESTI
— Kaj tako kriliš in psuješ, Gusti?
— Tisti, ki se je odpeljal, bi me skoraj povozil, potem pa je med kričanjem zavpil, da sem stari osel.
— A te tako dobro pozna?
<ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN^\ ZA KILOGRAM TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO - Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
Kako opozoriti ljudi na nevarnost?
Kam z radioaktivnimi odpadki iz jedrskih elektrarn? S tem vprašanjem si že dolgo belijo glave povsod tam, kjer so vpeljali take energetske objekte. V ZDA so se že pred dvema letoma odločili, da bodo zvrtali velika podzemna odlagališča, kjer naj bi vskladiščili nevarne odpadke za nadaljnjih 10 tisoč let. Izbrali so šest takih mest. Zdaj pa se posebna skupina jedrskih fizikov, jezikoslovcev, psihologov in antropologov ukvarja z nevsakdanjo nalogo, kije nepomembna le na videz. Ugotoviti morajo najprimernejši način, kako ležišča strupenih odpadkov označiti za daljnje generacije, ki bodo prebivale na našem planetu čez več tisočletij.
Za boljše razumevanje, kako nevsakdanja je ta naloga, lahko vzamemo jamske slike, ki so jih pred več kot 10 tisoč leti naslikali naši predniki. Danes ne vemo, kaj so z njimi želeli sporočiti. In nič čudnega ni, če čez podobno dolgo obdobje človeštvo ne bo razbralo naših sedanjih oznak. Jezikovna sporočila se namreč v tako dolgih obdobjih razgubijo in postanejo nerazumljiva. Še najboljše so, kot menijo strokovnjaki, simbolne oznake.
In tako je strokovna skupina predlagala, naj bi na deponije radioaktivnih odpadkov postavili trajna znamenja, na katerih bi bili simbolno narisani ljudje: prva slika bi kazala človeka, ki pije vodo, druga pa, Kako leži mrtev na tleh. To govorico naj bi daljnji potomci razumeli tudi v primeru, da bi se pripetile uničevalne katastrofe in bi sedanja civilizacija izginila v pozabo.
Profesor semantike Thomas Sebeok pa meni, da bi bilo najbolj
trajno takšno sporočilo, ki bi, preoblečeno v mit, legendo ali pravljico, govorilo o tem, kako nevarno je brskati po teh posebnih odlagališčih. Seveda pa bi jih morali označiti tudi na zunaj, podobno kot so v kameni dobi gradili grobne gomile ali postavljali gigantske kamenite strukture, kakršna je, denimo, Stonehenge v Angliji.
Za takšne, že na zunaj močno vidne oblike, se zavzemajo tudi nekateri drugi strokovnjaki. Predvidevajo celo, naj bi bili zemeljski napisi v obliki trikotnika (v prometu znamenja za nevarnost), na njih pa bi postavili trajne oznake.
Zlata mrzlica
Odkar je Kitajska bolj odprta v svet, pridejo iz te ogromne dežele tudi številnejše novice. Med njimi je zanimiva vest, da je na Kitajskem vse več zasebnikov, ki so ubrali kaj pustolovska pota, odšli so med iskalce zlata. Nekaj desettisoč kmetov je zapustilo naporno' obdelovanje zemlje in raje koplje zlato. Menda so nekateri s tem že tudi obogateli, čeprav kitajske banke odkupujejo zlato po precej nižji ceni, kot je trenutno njegova vrednost na svetovnem trgu. Unčo plačujejo po 180 dolarjev, na evropskih borzah pa stane ta čas unča zlata 342 dolarjev, če ceno zapišemo kar v tej valuti. Toda tudi to je dovolj mikavno.
Ker so zahodni predeli Kitajske še precej neraziskani, skrivajo pa po nekaterih ocenah veliko rudninsko bogastvo, je prav mogoče, da se bo na Kitajskem ponovila zgodovinska dogodivščina iz ame-rike, ko so se ljudje v gonji za zlatom množično preseljevali preko celega kontinenta v Kalifornijo in potem na Aljasko. Vsa znamenja kažejo, da se med Kitajci kuha zlata mrzlica.
Z zlatom pa so zacvetele tudi tihotapske poti. Ker je zlato onkraj meja precej dražje, ga poskušajo tihotapci skrivoma prenesti preko meje in tako mastno zaslužiti. Koliko zlata tako zapusti deželo, ne vemo, znano pa je, da so letos na meji odvzeli tihotapcem že okoli 15.000 unč zlata.
MED POSLOVNEŽI
— Toliko nelepih ste povedali na račun tajnic, za mojo pa moram reči, da obdrži vse zase.
— Nemogoče!
— Največkrat mnogočesa ne razume, na pomembnejše stvari pa pogosto pozabi...
TRADICIJA, IZKUŠNJE, KVALITETA
Peči za etažno centralno ogrevanje model CENTRAL so namenjene montaži in uporabi v nepodkletenih hišah in stanovanjskih blokih, kjer ni centralnega ogrevanja.
— Peč postavimo običajno v bivalni prostor, najbolje v kuhinjski niz, saj mu je peč dimenzijsko in estetsko prilagojena,
— brušena litoželezna kuhalna plošča omogoča pogrevanje jedi, letni režim kurjenja pri CENTRAL 17 K pa s premikom rešetke na zgornji nivo omogoča normalno kuhanje,
— peč je konstruirana za kurjenje s srednje kaloričnimi premogi granulacije nad 30 mm, v njej pa lahko kurimo tudi les,
— izkoristek je med 70 in 80 %, kar je odvisno od vrste goriva,
— v dimnih plinih je zaradi odličnega zgorevanja malo saj in letečega pepela,
— ena polnitev kurilnega prostora zadošča za štiriurno kurjenje na nazivni moči, pri minimalni obremenitvi pa do 12 ur,
— dimni priključek je pri CENTRAL 17 K možno izvesti iz bočnih ali zadnje strani, pri CENTRAL 23 pa od zadaj ali z desne strani, — peč moramo montirati na odprt sistem centralnega ogrevanja,
— peč mora biti varovana z odprto raztezno posodo,
— peč je opremljena s potezno rešetko, da se lahko pepel -stresa med kurjenjem, pod njo pa je velik pepelni prostor,
— želeno moč peči yzdržuje avtomatski regulator.
Poceniti ogrevanje s pravilno izbiro peči
W	S3
Trajnožareča pač za centralno etažno ogrevanje CENTRAL 23 je namenjena centralnemu ogrevanju stanovanjskih prostorov. Peč za centralno etažno ogrevanje CENTRAL 17 K je namenjena ogrevanju stanovanjskih prostorov, v letnem režimu kurjenja pa lahko na njej tudi kuhamo.
Tovarna vozil in toplotne tehnike BORIS KIDRIČ n. sol. o.
MARIBOR 1863-1983
62000 MARIBOR, Leningrajska 27 telefon: 062/39-779, 39-711, 302-321 telex: 33-161
STRAN 12
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
za vsakogar nekaj
Zanimalo vas bo
Novosti v carinskih predpisih
Nove oblike izobraževanja
Zvezni izvršni svet je 22. novembra sprejel Odlok o pogojih, pod katerimi smejo občani uvažati nekatere predmete iz tujine. Odlok je objavljen v Uradnem listu SFRJ, štev. 63, z dne 27. novembra. Za naše bralce povzemamo najbistvenejše novosti.
PETKRAT PO 20.000 DINARJEV
Domačini in tujci smejo prinesti iz tujine poleg osebne prtljage predmete do skupne vrednosti 20.000 dinarjev pri vsakem od prvih petih prihodov. Če pa greste v tujino večkrat, lahko ob naslednjih vrnitvah prinesete blago v vrednosti do 2.500 dinarjev. Novost je tudi možnost uvoza osebnega računalnika v vrednosti do 40.000 dinarjev, kar pa lahko izkoristite le ob prvem prihodu iz tujine. Naši delavci, začasno zaposleni na tujem, imajo poleg enakih uvoznih pravic kot ostali občani še ugodnost, da lahko enkrat na leto prinesejo predmete do skupne vrednosti 65.000 dinarjev.
UGODNOSTI ZA ZDOMCE
Občani, ki so bili na začasnem delu v tujini nepretrgoma eno leto oziroma najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih ali pa so bili v tujini nepretrgoma štiri leta, lahko ob stalni vrnitvi oziroma v šestih mesecih uvozijo poleg številnih že prej dovoljenih predmetov tudi videorekorder, kamero, agregat za pridobivanje električne energije in računalnik (v tem primeru vrednost ni navedena).
PO POŠTI ZA 10.000 DINARJEV
Poslej lahko občani prejemajo tudi pošiljke (pošta, železnica itd) v vrednosti 10.000 dinarjev (prej 1.500). Ne glede na vrednost, vendar na podlagi zdravniškega recepta, lahko uvažamo medicinska zdravila, veterinarska zdravila, ortopedske pripc nočke ter aparate, potrošni material in nadomestne dele za te pripomočke. Dovoljen je udi uvoz knjig in revij s področja znanosti, kulture in umetnosti. Občani lahko uvažamo tudi dele motornih vozil, razen šasije in motorja, da bi tako zamenjali dotrajale ali poškodovane dele vozil. Ob uvozu je potrebno predložiti prometno dovoljenje.
Občani, ki so bili na delu v tujini nepretrgoma najmanj štiri leta oziroma dve leti ali najmanj 24 mesecev v treh zaporednih letih, lahko v šestih mesecih po vrnitvi (ali pa takoj) uvozijo osebni avto, vozila za kampiranje, motorno kolo, moped ali kolo z motorjem. Vozila lahko uvozijo tudi invalidi od L do IV. invalidnostne stopnje.
OBRTNIKI: STROJI DO 2,000.000 DINARJEV
Obrtniki lahko enkrat v dveh letih uvozijo osnovna sredstva do 2,000.000 dinarjev, vendar pod pogojem, da takih delovnih sred
OPEKARNA KOSAKI/MARIBOR^
obvešča kupce, da je primeren ŠENTILJSKA 116, tel.: (062) 21-081
DOBAVA TAKOJ
Modularni blok velikosti 290 x190 x 190 milimetrov, ki se uporablja za nosilne in predelne zidove
čas za nakup opeke
Fasadna dimniška opeka, ki se uporablja za fasadne dimnike, kamine, predelne stene
Cene zajemčene do konca januarja 1985!
stev ni moč kupiti v Jugoslaviji. Naši delavci, ki se za stalno vrnejo domov, lahko uvozijo stroje za obrtno oziroma kmetijsko dejavnost v vrednosti do 3,500.000 dinarjev. Če pa zdomec navezuje poslovno-tehnično sodelovanje, kooperacijo in podobno z OZD, lahko uvozi stroje v večji vrednosti.
TUDI REPRODUKCIJSKI MATERIAL
Tako obrtniki kot kmetijci smejo poslej uvažati reprodukcijski material v vrednosti do 50.000 dinarjev vsako leto. Če zaposlujejo delavce, smejo na vsakega zaposlenega dodatno uvoziti (obrtniki!) reprodukcijski material za 150.000 dinarjev. Če občani združujejo svoja osnovna sredstva v pogodbeni organizaciji združenega dela, lahko uvozijo reprodukcijski material za 750 900 dinarjev. Občani, ki z osi jnim delom opravljajo do^olnilio dejavnost, lahko letno uvozijo i ep redukcijski material v vred losti do 150.000 dinarjev. Osebe, ki s ukvarjajo s kulturno-umetniško dejavnostjo, lahko uvozijo oprer o v vrednosti do 500.000 dinarje1., reprodukcijski material pa v vrednosti do 400.000 dinarjev.
DEDIŠČINE IZ TUJINE
Občani smejo uvoziti predmete, ki so jih podedovali v tujini. Torej tudi motorna vozila. Ni pa moč uvoziti predmetov, ki so bili v tujini kupljeni s podedovanim denarjem ali denarjem od prodaje podedovanih predmetov.
Invalidi L in 11. kategorije, ki so se usposobili za delo, smejo uvoziti opremo, ki je potrebna pri njihovem poklicnem delu. Prav tako lahko člani zveze slepih uvažajo specifično opremo, naprave in inštrumente. Enako velja za člane zvei.e društev mišično obolelih.
Za direktni oziroma posredni uvoz je potrebno carinski službi predložiti potrdilo, pogodbo oziroma drug ustrezen dokument. O tem se lahko natančneje seznanite, če preberete zakon v celoti.
Če uvozite iz tujine gospodinjske predmete, katerih carinska osnova presega 50.000 dinarjev, jih v dveh letih ne smete prodati oz. odtujiti. To pa ne velja za predmete, ki jih kupite doma v konsigna-ciji. Tudi opreme ni moč prodati oziroma odtujiti pred potekom štirih let od dneva nakupa. Izjema je le v primeru smrti osebe, ki je uveljavila pravico do uvoza; potem v primeru prenehanja opravljanja obrtne oz. kmetijske dejavnosti, v primeru nastanka invalidnosti in ob odhodu v tujino za več kot dve leti.
Carinske stopnje in ugodnosti (večletno delo v tujini) se niso spremenile.
Š. S.
RADIO MURSKA SOBOTA
NAJPOPULARNEJŠIH 5
Vsako sredo od 18.00 do 19.00 v oddajo 21-232
1.	No more lonley nights — Paul McCartney
2.	Never ending story — Limahl
3.	Sobočanec — Diamanti
4.	Smooth operator — Sade
5.	Wake me up before you go, go — Wham
Čakajo na vstop na lestvico.
1.	Danes hočemo biti srečen_Zasilni izhod
2.	Down on the street — ShakataK
Lahko si jih zaželite:
Teh war song — Culture Club
Reggae nights — Jimmy Cliff
Predloge naslovite na: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za oddajo 21-232.
PRAZNIKI SE BLIŽAJO : ČAS DARIL
Bodimo domiselni
Sodobni pogledi na lepo vedenje zavračajo bahaško obdarovanje in zagovarjajo darila, ki so izraz ljubezni in naklonjenosti. Babica, na primer, kratko in malo ne more priti na obisk praznih rok; če drugega ne, je v njeni torbi vsaj vrečka bonbonov. Stric si ne more kaj, da ne bi iz svojega vinograda prinesel nekaj steklenic svoje najboljše kapljice. Taka darila so seveda izraz naklonjenosti in jih temu' ustrezno tudi sprejmemo.
Kadar želimo koga ob kaki priložnosti obdarovati, smo včasih v zadregi. Bojimo se, da ne bi prinesli kaj takega, kar kdo že ima, česar si ne želi ali celo ne mara. Če hočemo, da bodo naša darila posrečena, moramo ljudi opazovati.
Nekateri si pomagajo tako, da si zapišejo, kaj je komu pri srcu: Janezu konjak, babici knjige, tovarišu Tratnjeku tehnični predmeti, recimo majhna garnitura izvijačev . . . Kdor ima tak seznam, seveda laže izbira.
■Sicer pa so nekatera darila, s katerimi ga ne moremo nikoli polomiti. To so predvsem cvetlice, knjige, pa tudi steklenica dobre pijače, ki pa mora biti res izjemna.
Navadna pijača in bonboniere so dokaj nedomiselna darila. Kdor ima odprte oči in veliko domišljije, skorajda ne more pogrešiti. Boljše je skromno darilo, izbrano duhovito in dano od srca kot pa nedomiselno in bahaško.
Rože damo brez ovoja, vse drugo pa mora biti zavito. Če je le mogoče, je treba darilo takoj previdno
odviti in pred darovalčevimi očmi položiti na primer ploščo na gramofon, malo polistati po knjigi in jo postaviti na polico, preizkusiti izvijač ... Če to ni mogoče, gre darilo z lepo zahvalo ali na kup z drugim darilom ali pa na vidno mesto, kjer počaka, da se ga lotimo, po možnosti zmerom v navzočnosti darovalca.
Pri slovesnih porokah, jubilejih in drugih priložnostih, ko se nabere večji kup daril, naj bo darilo tako cnremljeno, da se ne izgubi v brezimnosti. Priložimo tudi čestitko, iz katere obdarovanec razbere, komu se mora zahvaliti, da ne bo v zadregi.
‘Denarja ne darujemo, razen otrokom v hranilnik. Tudi tako imenovane ,,kuverte”, v katerih nekateri dajo denar zdravniku, bolniški sestri, uslužbencu v kakem uradu ... so izraz nekulturnosti, če ne merijo že kar na kriminal.
Ljudem, ki za nas napravijo več kot bi morali po svoji službeni dolžnosti, se lahko zahvalimo bolj dostojno in ne z denarjem, ki ga za svoje delo že prejemajo: z rožami, s knjigo, s steklenico, lepo zavito in z ljubeznijo aranžirano.
Kdor je kje na tujem povabljen na kosilo ali večerjo, prinese s seboj drobno darilce, po možnosti kaj značilnega iz svoje domovine, pri čemer je lahko tudi majhna reč. Zato se človek pred potovanjem založi tudi s takim blagom. Kadar darujemo kaj dražjega, so to lahko plošče z domačimi melodijami, kaka knjiga o naši domovini, ki je pisana v tujem jeziku, in podobno.
Kadar je v hiši več otrok, ne moremo obdarovati samo tistega, ki ima rojstni dan, temveč dobijo tudi drugi vsak nekaj. Seveda kako malenkost, takorekoč tolažilno nagrado: majhno čokolado ali žvečilni gumi.
Kekse, bonbone ter pijače lahko odpremo v-prisotnosti tistega, ki jih je prinesel, in ponudimo vsem navzočim.
Od vseh daril so seveda najbolj prisrčna in osebna tista darila, ki jih napravimo sami, z lastnimi rokami in s svojo domiselnostjo, četudi sicer nimajo velike uporabne vrednosti. Vanje vložimo svoje delo, zavzetost in ljubezen. Včasih zadošča že to, da kupljeno darilo zavijemo v papir, ki ga sami poslikamo z veselimi barvami.
Z domiselnim darilom želimo obdarovancu povedati, da ga spoštujemo, ljubimo, da smo mu naklonjeni. Z darilom pa predstavimo tudi sami sebe. Ce komu podarimo kičastega lesenega jelena, govori tako darilo o našem slabem okusu, obdarovanca pa lahko spravimo v zadrego, saj darila ne sme skriti, čeprav bi se ga najraje znebil. Tako torej darilo govori tudi o podobi človeka, ki daruje.
Zveza rezervnih vojaških starešin ima pomembno vlogo v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V občini Ljutomer je v to organizacijo vključenih 480 članov. Občinska konferenca ZRVS Ljutomer daje velik poudarek izobraževanju svojega članstva, saj redno organizirajo posebne seminarje in seveda izpite. Na preverjanje znanja pokličejo 290 članov. Poleg teh aktivnosti članov pa vabijo zraven še preostalih 190, saj se zavedajo, da rezervni vojaški starešina mora biti seznanjen z novostmi na svojem področju, prav tako pa ni odveč tudi sprotno ponavljanje in obnavljanje znanja, ki si ga je pridobil v minulih letih. Izobraževanje poteka v večih oblikah: predavanja, strokovni ekskurzije, letne konference ...
Tudi občinska konferenca ZRVS Ljutomer je organizirana po krajevnih organizacijah in osnovne izobraževalne programe opravljajo člani tam. Občinska organizacija je razdeljena na 10 osnovnih organizacij.
Program izobraževanja povzemajo po programu, ki jim ga pošilja republiška konferenca. Posebna komisija za izobraževanje pripravi izvleček iz splošnega programa za svoje potrebe. Ta predlog programa potrdi predsedstvo in od tam gre v osnovne organizacije. V letošnjem letu so v občini Ljutomer imeli dva izobraževalna dela. Prvega so .opravili julija, drugega pa septembra. Ta dva roka so prilagodili dopustom. Izpitni program je dokaj zahteven, saj obsega vprašanja s
PONOČI NA PARKIRIŠČU
— Kaj vraga pa počenjate z orodjem ob tej pozni uri?!
— Zadnja desna guma je prazna, pa moram zamenjati kolo.
— Ja, ja ... in to kolo odvijate prav z mojega avtomobila.
Vam bom malo pomagal!!!
— Uj, tega udarca pa se ,,tožba prime"!
' — Naj ponovim, da se ne bova kar tako dvakrat srečala na sodišču.
KURJA OČESA
Kurjih očes se zlepa ne znebimo, bolijo pa prav salamensko. Največkrat so krivi pretesni čevlji. Zaradi nenehnega pritiska se v vrhnji plasti kože nalagajo odmrle roževinaste celice. Rob okrog njih je nabrekel, na sredi pa raste v globino koničast trn. Največkrat se zrine tako blizu pokostnice, da vsak pritisk na ’ kurje oko (»vzroči malone neznosne bolečine.
Zdravniki pravijo, da pri kurjem očesu ni druge pomoči, kot odstraniti pritisk. Se pravi, skrbeti za obuvalo, ki ni pretesno in v katerem stopalo najde pravilno oporo.
Ortoped omehča roževinasto plast in izvleče trn na dan. Važno je, da potegne iz kurjega očesa celega, ne samo vrhnji del.
sestavil Marko Napast	roman Iva Andriča	četrti židovski mesec	pesniško ime za Koroško	izraelski junak, balidin mož	mestece pri Opatiji	podzemeljska železnica	■
slikar Gaspari							iranska denarna enota
germanski vojskovodja							
davno ljudstvo v južni Rusiji							
razmnoževalno telesce trosov k					radij		
					vroči vodni hlapi		
avtomobilska oznaka Norveške		visok listavec					
		dostavitev					
mesto v južni Turčiji						glasbeni interval	detektiv v romani! Agathe Christie
veletok v južni Rusiji				nasilna tatvina			
				škodljiva padavina			
Risto Savin			suknjič				
			mesto v Mavretaniji				
pripadnik davnega ljudstva v Italiji					titan		
					prostor za pevce v cerkvi		
gostinski strežnik							
mesto v SZ južno od Moskve							
	najvišja gora v Turčiji						
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Ingolič, Niagara, debater, Ural, Nd, ser, Ika, Trdina, Reed, R, I, nitka, AK, Ouri, listje, etiketa, Caracas.
področja aktualnega političnega trenutka doma in po svetu, topografijo, preverjenja znanja iz taktike in seveda obvezno streljanje s pištolo ali polavtomatsko puško.
Seveda pa so te stalne oblike usposabljanja rezervnih vojaških starešin že tradicionalne. Zato so v občinski organizaciji Ljutomer za prihodnje pripravili nekatere spremembe pri izobraževanju in usposabljanju. Poudarek bo predvsem na individualnem načinu študiranja programa. Vsak član bo že doma preštudiral obvezno literaturo in doma pisno pripravil nalogo, ki mu jo bodo dali. Naloge bodo predvsem s področja družbenopolitičnega
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
dogajanja in taktike, praktični del s streljanjem pa bodo opravili skupaj.
Seveda pa imajo v občinski organizaciji ZRVS Ljutomer tudi težave z redno udeležbo članstva na preverjanjih, zato so se odločili, da bodo odslej ukrepali strogo in v skladu z zakonom. Razmišljajo o predlogu sodniku za prekrške (tiste člane, ki že dalj časa kršijo zakon in se izogibajo usposabljanju in izobraževanju), nekatere člane pa bodo kaznovali preko častnega razsodišča, ki ga imajo. Iz povedanega lahko sklepamo, da je občinska organizacija ZRVS Ljutomer dokaj aktivna in delavna, kljub težavam, s katerimi se srečuje.
Dušan Loparnik
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN T3
OTVORITEV NOVE SOLE
Alkohol na cesti
Babica, mama in jaz smo šle iz Banovec. Prišle smo v Veržej. Tam smo čakale avtobus. Iz gostilne je prišel pijan človek. Šel je čez cesto. Pridrvel je avtomobil in ga podrl. Prišla je policija. Ko so se Zmenili, je tisti človek odšel nazaj v gostilno.
Irena Cdr, 3. a OŠ Bakovci
Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS TOZD Kovinski obrati Ljubljana n. sol. o., Ljubljana Letališka 33
Pri nas je bilo za dan republike zelo svečano. K naši šoli smo dobili prizidek in vsi smo se že dolgo pripravljali na slavnostni trenutek — 28. november 1984, ko je bila otvoritev nove šole. Me, dekleta, smo pri krožku ročnih del izdelovale pentljice in bralna znamenja ter okraševale kozarce. Usnjeno
pentljico je dobil vsak obiskovalec, bralna znamenja iz usnja in kozarec pa so dobili na novo sprejeti pionirji. Na otvoritvi smo učenci peli, recitirali in plesali. Na našo šolo so prišli gostje, ki jih je tovariš ravnatelj prisrčno pozdravil in se jim zahvalil za njihovo prisotnost in delo, tovarišica
Senčarjeva, predsednica sveta šole, pa je novo šolo prevzela v uporabo. Gostje pa so bili povabljeni na prigrizek.
Tako zdaj že hodimo v lepo novo šolo in obljubljamo, da se bomo pridno učili.
Maja Senčar, 7. a OŠ Križevci pri Ljutomeru
BESEDA DVE 0...
JESEN
Spet jesen je pri nas, vse je spremenila, vsako leto bo prišla med nas, če se ne bo izgubila.
Ta jesen je čudna tetka, saj po celem svetu teka in spet se bo mila. Liste nam je vzela, sadje nam natresla, v hiše nas spodila in zimo privabila.
Renata Zver, 4. r. OS Odranci
MALO ŠALE
V KRAVJEM HLEVU
Irena pojasnjuje malemu Robiju. da lastovice jedo muhe, mušice in drugi mrčes. Robi vpraša: »A lastovice jedo tudi kokoši?« ____________
Stara lastovica nosi malim las-tovičkam hrano. Vse odpirajo -kljune.. Mali Mihec vpraša: »A mlade lastovičke zato odpirajo kljune, ker bi rade pojedle staro lastovico?«
NA POŽETI NJIVI
Mamica pojasnjuje malemu Marku, da je strnišče tisto, kar ostane od požete žitarice. Marko pravi: »Da. vem. stranišče je to. kamor fantje in dekjice hodijo lulat!«	Jožica Lukač, 6. a
OS Bakovci
NASA VASICA
Moja rojstna vas leži na ravnini. Imenuje se Stročja vas. Šteje okrog sto hiš.
Okrog vasi so lepa polja. Na njih uspeva pšenica, krompir, koruza in sladkorna pesa.-Polja obdelujejo kmetje. Drugi vaščani se vozijo na delo v Ljutomer. V naših gozdovih rastejo gobe in kostanji.
V vasi imamo šolo, vrtec, trgovino, kovača in žično pletilstvo. Naša okolica je lepa. Ker v njej živijo moji najdražji, je ne bi nikdar rad zapustil.
Gregor Lebar, 3. raz.
OŠ Stročja vas
VIDEM OB ŠČAVNICI — Pred kratkim nas je obiskal glasbeni mojster Silvester Mihelčič. Prepričali smo se, da je res pravi strokovnjak v igranju na elektronsko harmoniko. Zaigral nam je nekaj belokranjskih skladb. (Bernarda Gregorec, 7 a OŠ Videm ob Ščavnici/.
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju nove sodelavce, ki bi želeli opravljati naslednja dela in naloge:
1.	več ključavničarjev — zahtevna ključavničarska opravila
2.	več kleparjev — zahtevna krovsko-kleparska opravila
3.	več kovinostrugarjev — zahtevna strugarske opravila 4. več pleskarjev — zahtevna pleskarska opravila
5. več delavcev za enostavna dela
Pogoji:
pod 1., 2., 3. in 4.: znanje, ki ga daje poklicna šola ustrezne smeri in nad dve leti delovnih izkušenj,
pod 5.: dokončana osemletka.
Delo združujemo za nedoločen čas, pogoj je uspešno opravljeno poizkusno delo. Poleg zanimivega dela nudimo kandidatom možnost skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja, organiziramo prehrano med delom, organiziramo letovanje ipd. Za vse samske delavce nudimo takoj stanovanje.
Prijave sprejema: Kadrovsko splošna služba GIP GRADIS TOZD KO Ljubljana, Letališka 33 v 15 dneh po objavi. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu komisije.
< BABICA
Moja babica je stara 81 let. Zame skrbi od takrat, ko sem se narodil. Zelo rada dela. Ko pridem iz šole, ji pomagam. Kadar je bolna, pa jaz skrbim zanjo. Imam jo rad.	Marko Lešnik
OŠ Sp. Ščavnica
Tako se zbirajo učenke razredne stopnje pri krožku ročnega dela na OŠ Miško Kranjec Velika Polana. Najrajši kvačkajo šale, kape, rute, brezrokavnike in prtičke. Spoznavajo tudi nove vzorce pri kvačkanju. Pri delu smo jih zalotili člani foto krožka na šoli.
BAKOVCI — Tovarišica nam je povedala, da bomo zbirali star papir. Doma sem poiskala stare revije in časopise in vse skupaj odnesla v šolo. Denar, ki ga bomo dobili, bomo porabili za šolski izlet ob koncu leta. (Irena Cbr, 3. a OŠ Bakovci).
SPODNJA ŠČAVNICA — V podružnični šoli so štirje razredi. V našem je malo učencev. Pred nedavnim smo dobili novo igrišče. Najrajši igramo nogomet. Pridno se učimo m delamo. Vsa razžagana drva smo znosili v klet. (Miran Kocbek, OŠ Spod. Ščavnica).
VERŽEJ — ob 41. obletnici II. zasedanja Avnoja smo pionirji naše šole poslali čestitko učencem pobratene osemletke Grljan v Socialistični republiki Srbiji. Tako tudi mi krepimo bratske vezi med jugoslovanskimi narodi' Pred nedavnim pa je prišla vesela novica tudi na našo šolo, in sicer da nam je Pionirski list za nagrado dodelil nov računalnik. (Sandra Giovani, OŠ Veržej).
STROČJA VAS — Nedolgo tega smo imeli delovno akcijo. S sabo smo prinesli vedra in košare ter * se napotili v Podgradje. Tam smo pobirali jabolka in jih nosili na traktorsko prikolico. Ko sem tekla za navzdol po bregu, sem padla v kotanjo, v kateri je bilo precej vode. Bila sem vsa mokra in blatna, sošolci pa so se mi smejali. (Ksenija Kolar, 3. raz. OŠ Stročja vas).
Delavski svet ABC POMURKA - GLG, TOZD GOZDARSTVO MURSKA SOBOTA, na podlagi 71. člena statuta TOZD
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD
Kandidati, ki želijo opravljati navedena dela in naloge, morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
— visoko šolska ali višješolska izobrazba gozdarske smeri, — nad 7 iat delovnih izkušenj v gozdarstvu, — moralno-politična neoporečnost.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev morajo kandidati poslati najpozneje v 15 dneh od objave razpisa na naslov: ABC POMURKA - GLG, TOZD GOZDARSTVO MURSKA SOBOTA, Trubarjev drevored 4, z oznako ,,za razpisno komisijo".
GRADITELJ Beltinci objavlja po sklepu DS
javno dražbo
ki bo 26. 12. 1984 ob 10. uri na sedežu delovne organizacije v Beltincih, ulica Štefana Kovača:
— kombi VW za prevoz ljudi, rabljen, izklicna cena 200.000,00 din,
— več rabljenih betonskih mešalcev, — več rabljenih žel. samokolnic
Ogled razpisanih predmetov je uro pred dražbo.
Plačilo varščin v višini 10 odstotkov od izklicne cene bomo sprejemali 26. 12. 1984 od 9. ure naprej.
KOOPERACIJSKO SODELOVANJE i
S HP MEDEX0M	I
B
Do hp Medex, skladno s svojo dolgoročno usmeritvijo, vabi čebelarje in zdomce z ustreznimi izkušnjami, da pristopijo v organizirano družbeno tržno proizvodnjo čebeljih pridelkov. Oblike dolgoročnega proizvodnega sodelovanja so:
— čebelar — delavec na domu,
— kooperant — kmet
Oblike kooperacijskega sodelovanja
V skladu z dolgoročnim usmerjanjem hp Medex za širjenje organiziranega sodelovanja s čebelarji, vabi vse zainteresirane čebelarje, da se vključijo v katerokoli od navedenih oblik sodelovanja z našo DO:
1.	ČEBELAR - DELAVEC NA DOMU (DD) ima status delavca na domu in *mu pripadajo vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu. Možnosti tovrstnega sodelovanja imajo čebelarji z najmanj 60 gospodarskimi panji, ki poleg medu proizvajajo mleček, matični mleček, med v satju, čebelji vosek oziroma če
belje proizvode po letnem planu hp Medex. Za razliko od
zavarovanec, — pogodbeni čebelar.
Hp Medex predvsem priporoča prvi dve obliki sodelovanja, to je delavec na domu in kooperant. Obe navedeni obliki zagotavljata zdravstveno, invalidsko ter pokojninsko zavarovanje, s tem da delavec na domu za razliko od kooperanta dobiva mesečno akontacijo osebnega dohodka.
kooperanta (KZ) prejemajo DD akontacijo na OD, ki pa ne sme biti manjša od 60 odstotkov republiškega poprečnega OD v gospodarstvu preteklega leta. Vse obveznosti do hp Medex čebelarji — DD pokrivajo s prodajo čebeljih pridelkov, katerih p-otivrednost mora biti enaka vsaj 12 bruto mesečnim OD za dobo od začetka do konca čebelarske sezone, to je od 1. julija do 31. maja naslednjega leta. Obveza delavca na domu (DD) je, da vsako poslovno leto sprejme plan proizvodnje, ki je vsklajen z letnim planom DO.
2.	KOOPERANT (KZ) je oblika sodelovanja s hp Medex, v ka
tero se lahko vključijo čebelarji z najmanj 60 gospodarskimi panji. Hp Medex omogoča tem čebelarjem, da se invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarujejo prek območne skupnosti za tovrstno zavarovanje. Pogoj za tako so-
delovanje je podpis pogodbe o združevanju dela in samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju, s katerim se čebelar obveže sodelovati za dobo 5 let. Letna oddaja čebeljih pridelkov je odvisna od razreda zavarovanja, katerega si lahko poljubno izbere čebelar sam, obvezno pa mora vrednost oddanih čebeljih pridelkov pokriti višino letne zavarovalne osnove.
Obveze kooperanta KZ v proizvodnji čebeljih pridelkov so enake kot pri delavcu na
domu (DD), razen da temu ni potrebno proizvajati matičnega mlečka.
Na zavarovalno osnovo kateregakoli zavarovalnega razreda se obračunavajo prispevki za zdravstveno, in invalidsko, pokojninsko zavarovanje in prispevek za otroško varstvo, ki ga določi RZS.
3.	POGODBENI ČEBELAR je širša oblika združevanja čebelarjev s hp Medex Ljubljana, na osnovi pogodb o proizvodnem sodelovanju. Temu čebelarjenje ni osnovna dejavnost in je običajno v delovnem razmerju z drugo organizacijo združenega dela. S podpisom pogodbe o proizvodnem sodelovanju se določijo samoupravni in dohodkovni odnosi in pravice obeh pogodbenih strank, kot na primer: pravica čebelarja do ostanka dohodka v razmerju z njegovim prispevkom oziroma izpolnitvijo pogodbenih obveznosti k skupnemu dohodku DO.
Pogoj za podpis pogodbe o proizvodnem sodelovanju izpolnjujejo čebelarji, lastniki najmanj 10 gospodarskih panjev, ki morajo letno oddati najmanj 150 kg medu in posebej dogovorjene količine čebeljega voska.
Če ima čebelar več kot 10 panjev, pa mora oddati 10 kg medu na en pogodbeno vezan
panj (40 -panjev — 450 kg medu in 0,20 kg čebeljega voska — 40 panjev je 8 kg voska).
Pogodba je veljavna 5 let. V tem obdobju pa lahko čebelar
Ugodnosti pogodbenih čebelarjev
— pravica do ostanka dohodka, — kreditiranje razvoja čebelarstva, — preskrba s sladkorjem za prehrano čebel, — preskrba s čebelarskim reprodukcijskim materialom in gospodarskimi maticami
— zdravstveno varstvo čebeljih družin,
— izobraževanje čebelarjev . . .
I I i i i
Vse podrobne informacije lahko interesenti dobijo na naslov: Hp MEDEX, DE Kooperacija, Miklošičeva 30, Ljubljana ali po telefonu št. (061) 316-455, interni telefon
uveljavi morebitne spremembe števila panjev oz. zvišanje ali znižanje pogodbenih količin čebeljih pridelkov s podpisom dopolnila pogodbi o proizvodnem sodelovanju.
STRAN 14............
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
šport
JUDO
Soboški judoisti prevzeli vodstvo
V četrtem kolu tekmovanja slovenske judo lige so tekmovalci Judo Partizana iz Murske Sobote gostovali v Mariboru in premagali Branik z 12:2. Zmage za Judo Partizan so dosegli: Vrdjuka, Kavčič, Meničanin, Slak in Krančič. Remi pa sta dosegla Kisilak in Horvat. Ekipa Ivo Reya iz Celja pa ni nastopila in bodo Sobočani dobili srečanje brez borbe. Tako je ekipa Judo Partizana Murska Sobota, ki je še brez poraza, prevzela vodstvo v slovenski ligi z 19 točkami pred Triglavom iz Kranja in Železničarjem iz Maribora, ki imata po 18 točk. V soboto bo na sporedu zadnje kolo. Sobčani se bodo pomerili z ekipama Triglava in Nagaoke. Srečanie med Judo Partizanom in Triglavom bo odločilo o naslovu prvaka, ki si bo tudi pridobil pravico sodelovanja na kvalifikacijah za zvezno ligo. Sobočanom se tako obeta lepa priložnost za najvišji uspeh.	O. Š.
Namizni tenis — MRLZ
Spet dva poraza
V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v MRLZ so Sobočani na gostovanjih v Osijeku in Vinkovcih., dvakrat izgubili. V srečanju z Metalcem so izpustili veliko priložnost za zmago, ker je popolnoma odpovedal najizkušenejši igralec Močan, kije nepričakovano ostal brez zmage, kar je bilo za Sobočane usodno. Prvič v tekmovanju MRLZ ie zablestel Benko, kije trikrat zmagal, posebno pomembna je zmaga nad kandidatom za državno mladinsko reprezentanco Kneževičem. Tudi Benkovič je z eno zmago popolnoma izpolnil pričakovanja. V drugem srečanju z lanskim prvoligašem Lokomotivo so prepričljivo izgubili, le Benkovič je dosegel častno zmago nad lani najboljšim pionirjem Jugoslavije Jakšičem. Sobočani sopo prvem delu pristali z dvema točkama zadnjem mestu in imajo v nadaljevanju majhne močnost, da se rešijo izpada, čeprav vse še ni izgubljeno, vendar ob pogoju, da se za drugi del zares dobro pripravijo, kar za prvi del ne bi mogli trditi.
Rezultati: — METALAC—SOBOTA 5:4 (Funjak—Benko 0:2, Kneževič ^»-Benkovič 2:0, Povrslo—Močan 2:1, Kneževič—Benko 1:2, FunjakMočan 2:0, Povrslo—Benkovič 0:2, Kneževič—Močan 2:0, Povrslo—Benko 1:2, Funjak—Benkovič 2:0); LOKOMOTIVA—SOBOTA 8:1 (Kneževič—Benko 2:0, Jakšič—Benkovič 1:2, Vejnovič-—Močan 2:0, Zakič—Benko 2:1, Kneževič—Močan 2:0, Vejnovič-—Benkovič 2:1, Zakič—Močan 2:0, Vejnovič—Benko 2:1, Kneževič-—Benkovič 2:0).	M. U.
/strelstvo	\
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila ob izteku leta slovesnost, na kateri so strnili letošnje dosežke in najzaslužnejšim strelskim družinam in posameznikom podelili priznanja. Predsednik občinske strelske zveze Anton Kranjc je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da so strelci in strelke iz soboške občine v letošnjem letu dosegli vidne rezultate na regijskih, republiških in državnih tekmovanjih, kar je rezultat napredka tako v množičnosti in kakovosti. Vsi ti rezultati so bili doseženi z načrtnim delom in zavzetostjo strelcev in strelk, ki so žrtvovali veliko prostega časa. Letos je na 76 družinskih tekmovanjih sodelovalo 887 tekmovalcev in tekmovalk, na 48 občinskih 521, na 8 regijskih 72, na 7 republiških 74, na državnem prvenstvu v Zenici pa 14 strelcev in strelk iz soboške občine. Ob tej priložnosti so strelcu leta Janezu Horvatu, članu SD Mura iz Murske Sobote, dali poseben pokal.
____________■	_______F. Matko/
ROKOBORBA
Jože Vrbančič zmagal v Beogradu
V počastitev dneva JLA je bilo v Beogradu 6. tradicionalno mladinsko tekmovanje v rokoborbi, na katerem je nastopilo okrog 140 tekmovalcev iz celotne države. Med njimi je bilo tudi 6 tekmovalcev iz Pomurja. Najuspešnejši med njimi je bil Jože Vrbančič, kije v kategoriji do 60 kg osvojil prvo mesto, potem ko je v finalu premagal drugouvrščenega tekmovalca z evropskega mladinskega prvenstva Belo Renkoja iz Sente in letošnjega članskega prvaka v tej kategoriji. Posebna komisija je Vrbančiča izbrala za najuspešnejšega tekmovalca tega turnirja, za kar je dobil tudi lep pokal. Od ostalih pomurskih tekmovalcev je treba omeniti Vlada Fajsa, ki je bil v kategoriji do 70 kg četrti, in Jožeta Kranjca, kije bil v kategoriji do 65 kg šesti. Cifer, Vogrinec, in Granfol so ostali brez uvrstitev.
SKL
Zmaga in poraz
V nadaljevanju prvenstva v slovenski košarkarski ligi za ženske je Pomurje v Novi Gorici premagalo Salonit z 62:60. Strelke za Pomurje: Šiško 17, Bore 13, Kardoš 11, Merklin 11, Katančič in Škraban po 4. v naslednjem kolu igrajo Sobočanke doma z ekipo Jesenic. V tekmovanju slovenske moške lige pa je vodeča TIMA-MTT v Mariboru premagala Pomurje 103:68. Strelci za Pomurje: Merklin 14, Rajbar 12, Fujs 10, Marinič 7, Sakovič 6, Titan 9, Juteršnik 4, A. Stihec 2 in J. Stihec L V naslednjem kolu igra Pomurje doma s Triglavom.
n. sol
TOKRAT TRI ZMAGE
V predzadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi — vzhod so Radenci zmagali v Vuzenici s 3:2, Ljutomer pa je doma premagal ekipo Franjo Malgaj s 3:2. V drugi slovenski ligi — vzhod za ženske je Pomurje premagalo Golovec s 3:2. Torej popoln uspeh pomurskih ligašev. V zadnjem kolu igrajo: Braslovče: Ljutomer, Radenci 8 Stavbar (ml.) in Braslovče: Pomurje.
Športno srečanje ob 22. decembru
Prehodni pokal 0K ZRVS
Občinska konferenca ZRVS Murska Sobota je v počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil pripravila že tradicionalno športno in tovariško srečanje. V športnem delu so se ekipe pomerile v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu. Največ uspeha je imela ekipa OK ZRVS Murska Sobota, kije zmagala v kegljanju in šahu ter kot skupni zmagovalec dobila prehodni pokal.
Rezultati—kegljanje: 1. OK ZRVS 127 kegljev, 2. OS TO 119, 3. JLA 112, 4 ZZB NOV 109 in 5. UNZ 89 kegljev; streljanje z zračno-puško: 1. OŠ TO 546 krogov, 2. OK ZRVS 539, 3. UNZ 513, 4. JLA 423 m 5. ZZB NOV 405 krogov; šah: 1. OK ZRVS 10,5 točk, 2. OŠ TO 9, 3. UNZ 6, 4. JLA 4,5 in 5. ZZB NOV brez točke. Skupni vrstni red: L OK ZRVS 14 točk, 2. OŠ TO 13,3. UNZ 7,4. JLA 7 in 5. ZZB NOV 4 točke.
NAMIZNI TENIS
Dobre uvrstitve
Na drugem republiškem selekcijskem turnirju pionirjev v Lendavi so pomurski tekmovalci dosegli nekaj dobrih uvrstitev. V prvi skupini je Žitek osvojil tretje, Mirko Unger pa četrto mesto. V drugi skupini je po dobri igri zmagal Gerendaj in se uvrstil v prvo skupino. V tretji skupini je Lendavčan Sobočan osvojil tretje, Rihtarič iz Radgone pa šesto mesto. V četrti skupini je Smodiš iz Sobote zasedel tretje mesto, čeprav je prvič zaigral, Ori je bil četrti, Vidič pa sedmi. V Zalogu, na turnirju pionirk, je Trčkova v prvi skupini zasedla šesto, Drozdkova pa deveto mesto. V tretji skupini je bila Koroščeva iz Beltinec tretja, Vogrinčeva iz Radgone pa sedma.
M. U
STRELSTVO
Zmaga Ljutomera in Noršinec
V drugem kolu tekmovanja druge slovenske strelske lige — vzhod je Ljutomer v Murski Soboti premagal Muro s 1460:1426 krogov. (Ljutomer: L. Špindler 366, S. Kapun 364, F. Rubin 266 in M. Rafael 364 krogov. MURA: J. Horvat 370, B. Bukovec 356. M. Horvat 354 in A. Šiftar 346 krogov). Noršinci pa so zmagali z ekipo Uniorja v Zrečah s 1445:1425 krogov. (Noršinci: Š. Balaško 371, F. Balaško 366, K. Turner 356 in A. Belšak 352 krogov.)
XXI. TRADICIONALNI IZBOR ŠPORTNIKOV POMURJA
Čavužičeva in Balek
športnika Pomurja 1984
ŠPORT V NEKAJ VRSTAH
— MALI NOGOMET — Na četrtem tradicionalnem Pokalu prijateljstva; ki je bil v Murski Soboti, je zmagala Nafta pred Muro, DKG Nagykanizsa in KFV Nagykanizsa. Za zmagovalno ekipo Nafte so nastopili: Kiraly, Vidak, Varga, David, Pal in Bobovec. Lendavčani so tako že tretjič osvojili pokal. (FB)
— ŠAH — Lendavski šahisti so gostovali v Zalaegerszegu na Madžarskem in premagali domači Volan z 11,5:6,5 točk. Zmage za Lendavo so dosegli: Gerenčer, Žilavec in Vida. Remizirali pa so: Kulčar, Vidič, Kiš, Ligeti, Toplak, Strbad in Hajoš. (FB)
MALI NOGOMET — Športno društvo Mura organizira novoletni turnir, ki bo 29. in 30. decembra 1984 v telovadnici Mure. Prijave zbirajo do torka, 25. decembra 1984, ko bo ob 17.00 tudi žrebanje ekip. Ob prijavi (Hochstather) je potrebno vplačati prijavnino.
— BADMINTON — Na mednarodnem turnirju v badmintonu, ki je v Gleisdorfu v Avstriji, je lep uspeh dosegla ekipa Mladosti iz Lendave, ki je osvojila prvo mesto. Premagali so Gleisdorf 6:2 in Augsburg 5:3.
— ŠAH — Na mednarodnem šahovskem dvoboju v Murski Soboti je Radenska iz Murske Sobote premagala madžarskega drugoligaša Sarvar s 6,5:3,5 točke. Zmage za Radensko so dosegli: Hari, Gaber, Nerat, Cigan, Havaši in Murmajerjeva, remizirala pa je Kovačeva. Za Sarvar pa so dosegli zmage Porpaczy, Toth in Kisma-rosi, remizirala pa Burjanova. Povratno srečanje bo prihodnje leto na Madžarskem.
— INVALIDSKI ŠPORT — V Radencih je bilo področno tekmovanje invalidov v kegljanju in šahu. Udeležilo se ga je 60 invalidov (5 moških in 2 ženski ekipi). V kegljanju je zmagalo Dl Maribor s 451 keglji pred DRŠI MS 421 in Dl Ormož 387 kegljev. V ženski konkurenci pa je ekipa Maribora dosegla 198, Murske Sobote pa 183 kegljev. V šahu je zmagala ekipa Dl Sl. Bistrica z 12,5 točke pred Dl Maribor 11,5 in DRŠI Murska Sobota 8 točk.
— STRELSTVO — Odigrano je bilo 6. kolo v občinski strelski ligi Murska Sobota. V članski A ligi vodi Panonija z 12 točkami pred Noršinci in Graničarjem s Cankove po 10 točk. V članski B ligi je na prvem mestu ABC Pomurka z 12 točkami pred Ledavo iz Skakovec, Graničarjem s Cankove in Gederovci po 10 točk. Med posamezniki vodi F. Balaško (Nor) z 2202 krogoma pred J. Horvatom (Mura) 2195 in Š. Balaškom (Nor.) 2187 krogov. V pionirski ligi vodi Tišina z 78 točkami pred Muro 77 in Noršinci 56, posamezno pa Cervek (Mura) z 915 pred Behekom (Tiš.) 809 in Tothom (Mura) 763 krogov.
- ŠPORTNO DRUŠTVO POMURJE NAJBOLJŠI KOLEKTIV
Uredništvo Vestnika'in Radia Murska Sobota je letos že 21. organiziralo tradicionalni izbor najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja. Za najboljšega športnika Pomurja je bil izbran član AK Pomurje iz Murske Sobote 34-letni Milan Balek, državni reprezentant in rekorder v hitri hoji. Balek je letos osvojil naslov republiškega in državnega prvaka v hitri hoji na 20 km, zmagal je na republiškem finalu za pokal AZ Slovenije v hitri hoji na 10 km, na mednarodnem tekmovanju v Torinu v Italiji na troboju reprezentanc Italije — Poljske in Jugoslavije je bil peti, na balkanskih atletskih igrah v Atenah pa je v hitri hoji na 20 km osvojil šesto mesto. Drugo mesto je pripadlo letošnjemu državnemu prvaku v speedwayu, članu AMD Gornja Radgona Albertu Kocmutu. Po desetih dirkah je zbral 117 točk. Dosegel je tudi nekaj vidnih mednarodnih rezultatov. Tretje mesto je osvojil član Judo Partizana Murska Sobota Darij Šemen, državni prvak pri starejših mladincih v kategoriji do 86 kg in član državne reprezentance. Na balkanskem prvenstvu v Atenah je Šemen v konkurenci mladincev posamez-noosvoji! tretje mesto in nastopil v članski reprezentanci Jugoslavije, kije osvojila srebrno medaljo. Za
republiška mladinska prvakinja. Na letošnjem republiškem prvenstvu za mladinke v Žalcu je zmagala z 8. točkami in pol. Na državnem mladinskem prvenstvu v Lenovem v Makedoniji je osvojila enajsto mesto. Uspešno nastopa tudi za ŠD Radenska. Drugo mesto je pripadlo rokometašici Deloze iz Velike Polane Tereziji Horvat, najboljši strelki ekipe. Horvatova ima velike zasluge za uspešno tekmovanje Deloze v prvi slovenski ligi, kjer je tudi tretja najboljša strelka. Tretje
mesto pa je osvojila atletinja Edita Banfi. članica AK Pomurje iz Murske Sobote. Na republiškem prvenstvu je v teku na 3.000 m osvojila tretje, v teku na 1.500 m pa četrto mesto. Na državnem prvenstvu v krosu je nastopila v ekipi Pomurja, ki je v konkurenci mlajših mladink osvojila drugo mesto v državi. Dosegla pa je še več vidnih rezultatov n? drugih tekmovanjih. Za najboljši športni kolektiv v letošnjem letu je bilo izbrano ŠD Pomurje iz Murske Sobote. Društvo, ki vključuje 12 klubov: atletskega, košarkarskega. hokejskega, rokoborskega, kolesarskega, odbojkarskega, smučarskega, teniškega, plavalnega, jadranje na deski, atletsko gimnastiko in drsanje na ledu, dosega pomembne uspehe na tekmovalnem in rekreacijskem področju. Je nosilec mnogih akcij ne samo v občinskem temveč celo republiškem in zveznem merilu.
V svojih vrstah ima društvo 19 perspektivnih in kategoriziranih športnikov, vključuje pa okrog 1.000 članov. Drugo mesto je pripadlo Konjeniškemu klubu Ljutomer, ki šteje okrog 500 članov in ima okrog 50 dirkalnih konjev. Ljutomerski kasači so letos sodelovali na 13 dirkalnih dnevih v Sloveniji in osvojili polovico prvih mest ali 34 zmag. Bili so tudi organizator štirih prireditev. Največje uspehe je dosegla Rebeka z Brankom Puharjem, ki je zmagala na jugoslovanskem kasaškem derbiju, na naknadnem derbiju in na jugoslovanskem kasaškem maratonu. Odlične rezultate pa so dosegli tudi Dorica MS, Lero II in drugi kasači. Tretje mesto pa je osvojilo AMD Gornja Radgona, ki ima v svojih vrstah državnega prvaka v speedvaju na kratki stezi in je organizator vsakoletnih dirk na dolgi peščeni stezi za svetovno prvenstvo.
ŠPORTNIKI POMURJA 1984
1 Milan BA LEK (atletika), 2. A Ibert KOCMUT (speedway), 3. Darij SEMEN (judo), 4. Branko PUHAR (konjeništvo), 5. Mirko'STERŽAJ (kegljanje), 6. Milan KARAŠ (kajakaštvo), 7. Miloš HORVAT (rokoborba), 8. Ljubo ŠPINDLER (strelstvo), 9. Artur HORVAT (speedway), 10. Vito ŠIFTAR (atletika), 11. Miran MOČAN (namizni tenis). 12. Štefan CIGAN (šah), 13. Silvin TITAN (športni ribolov), 14. Štefan ŠKAPER (nogomet), 15. Bojan MERKLIN (košarka), 16. Vito FUJS
najboljšo športnico Pomurja je
bila izbrana članica ŠD Radenska , . ŠPORTNICE POMURJA 1984 iz M urske Sobote Brigita Čevužič.
(hokej na travi), 17. Ivan KUZMA (namizni tenis), 18. Jože CIGUT (kolesarstvo), 19. Janez HORVAT (strelstvo), 20. Jože SAKOVIČ (košarka).
1. Brigita ČA VUZIČ (šah), 2. Terzija HOR VA T(rokomet), 3. Edita BANFI (atletika), 4. Valentina ROJKO (strelstvo), 5. Marina ŠIŠKO (košarka), 6. Manuela RUDOLF (strelstvo), 7. Tanja SINIC (nanfizni tenis), 8. Breda KOREN (badminton), 9. Manuela PERGAR (atletika), 10. Joža HORVAT (judo), 11. Erna BČRC (košarka), 12. Nataša VOGRINEC (rokomet), 13. Jožica KOVAČIČ (atletika), 14. Tanja ŠLIBAR (badminton), 15. Anica UTROŠA (rokomet).
ŠPORTNI KOLEKTIVI POMURJA 1984
L ŠD POMURJE Murska Sobota, 2. KONJENIŠKI KLUB Ljutomer. 3. AMD Gornja Radgona, 4. JUDO PARTIZAN Murska Sobota, 5. NTK SOBOTA Murska Sobota, 6. BRODARSKO DRUŠTVO MURA Krog. 7. AMD GORENJE VARSTROJ Lendava, 8. PARTIZAN Krog. 9. ROKOMETNI KLUB DELOZA Velika Polana, 10. AMD ŠTEFA N KO VA Č Murska Sobota.
“JEKLO
TEMNA
JEKLOTEHNfi
export-import trgovsko in proizvodno podjetje MARIBOR n. sol. o. Partizanska cesta 34 TOZD ELEKTRO Maribor n. sol. o.
Cankarjeva ulica 10 > .
OBVESTILO
Cenjene poslovne partnerje obveščamo, da zaradi letnega popisa vseh zalog blaga ne bodo poslovale naše poslovne enote v Mariboru, Cankarjeva ulica 10, v MURSKI SOBOTI, Cvetkova 2/a in skladišče elektromateriala Maribor, Tržaška c. 43, v času od 24. 12. do 31. 12. 1984.
Vsem poslovnim partnerjem se za sodelovanje v letu l 9 84 zahvaljujemo ter želimo mnopo poslovnih uspehov v prihodnjem letu
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 15
STRAN 16
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
KOVIT MARKET
Grajski trg 1, S PRODAJNIM SKLADIŠČEM NA
PTUJSKI CESTI 80 V MARIBORU
Če gradite, obnavljate, popravljate, nas vsekakor obiščite.
Veseli bomo vašega obiska, poskušati vam bomo svetovati in omogočiti ugoden nakup!
Kovinotehna
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984	 STRAN
naši kraji in ljudje
V BRATONCIH PRIDNO
KAJ BO S STREHOVCI?
DELAJO
Še nekaj dni in izteklo se bo letošnje leto. To je tudi priložnost, ko se povsod lotimo obračuna ter analiziramo, kaj nam je uspelo opraviti od tistega, kar smo načrtovali, in kaj ne. Gre tudi za to, da ugotovimo, ali smo realno načrtovali glede na zmožnosti in če naše ambicije niso bile prevelike. Za krajevno skupnost Bratonci je treba povedati, da so si program dela za letošnje leto zastavili realno, saj so ga skoraj v celoti uresničili. S tem pa so tudi ljudje v organih krajevne skupnosti upravičili zaupanje krajanov.
V KRAJU 51 TELEFONOV
V lefošnjem letu so v krajevni skupnosti Bratonci opravili nekaj pomembnih nalog. Dogradili so prizidek vaškega doma, kar je stalo 300.000 dinarjev. Uredili so avtobusni postajališči ob glavni cesti Beltinci—Murska Sobota, za kar so porabili 650.000 dinarjev, s tem da so opravili veliko prostovoljnega dela. Avtobusni postajališči koristno služita krajanom, zlasti ob slabem vremenu. Obnovili so vodovodno črpališče in zamenjali okrog 600 metrov glavne vodovodne cevi, kar je stalo okrog 650.000 dinarjev. Pomembna pridobitev za Bratonce pa je ureditev telefonije. Pred dnevom republike je namreč 47 gospodinj dobilo nove telefonske priključke, tako da jih je sedaj v kraju 51, kar je sorazmerno veliko. Pojavljajo pa se že novi interesenti -za telefon, ki pa bodo morali nekaj časa počakati, saj so zmogljivosti beltinske poštne centrale premajhne, da bi lahko zadostili vsem. Za telefonijo so porabili 3,600.000 dinarjev, od tega so prispevali naročniki telefona 2,700.000 dinarjev. Predvidevajo, da bo do .konca tega leta dograjen tretji transformator, s čimer bodo rešili težave z električnim tokom. Za transformator je krajevna skupnost prispevala 300.000 dinarjev, del sredstev pa bo prispeval Elektro Murska Sobota. Poleg tega pa so v krajevni skupnosti Bratonci v letošnjem letu opravili veliko dela na ostalih področjih.
RAZMIŠLJAJO O NOVEM REFERENDUMU
Za prihodnje leto v krajevni skupnosti Bratonci ne načrtujejo večjih vlaganj, temveč bodo razpoložljiva sredstva predvsem namenili za vzdrževanje objektov in ureditev .kraja, da bo dobil lepši
FILOVCI
Vaški dom v Bratoncih. ki je z dograditvijo prizidka dobi! dokončno in lepšo podobo.
videz. Ker pa se prihodnje leto izteče sedanji krajevni samoprispevek, ki je glavni vir sredstev krajevne skupnosti, že razmišljajo o razpisu novega referenduma za sprejem samoprispevka. Brez sred
štev samoprispevka si namreč ne morejo zamisliti nadaljnjega razvoja kraja in reševanje potreb krajanov. Zato upajo, da bodo krajani tudi na novem referendumu pokazali razumevanje, tako kot doslej. Poleg tega pa tudi v prihodnje v krajevni skupnosti Bratonci računajo na pomoč krajanov s prostovoljnim delom.
ASFALT IN MRLIŠKA VEŽA
V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo dali prednost dvema večjima investicijama. To je asfaltni prevleki na vaških cestah
in gradnji mrliške veže na pokopališču. Nekaj sredstev pa bo potrebnih tudi za društveho dejavnost, socialne in druge potrebe.
F. Maučec
Na Ravenskem in Dolinskem so povsod asfaltirali, če že ne vse poli, vsaj cesto, ki pelje skozi vas. Zal pa ni tako v Strehovcih Del vasi, ki je ob cesti-Murska So-bota-Lendava. sicer ima asfaltirano cestišče, glavnina hiš paje v »notranjosti«, kjer o sodobnem cestišču še ni ne duha ne sluha. Kdaj asfalt? To vprašanje smo hoteli zastaviti predsedniku vaškega odbora krajevne skupnosti, vendar ga nismo uspeli najti. Za mnenje smo zato povprašali naprednega kmetovalca 66-let-nega Martina Cesarja, ki pa na vprašanje ni mogel odgovoriti: Dejal je le. da so bili Strehovčani v prvih letih po osvoboditvi vedno med prvimi, zdaj pa že nekaj časa nazadujejo oziroma ne gredo v korak z drugimi kraji.
»Asfalt je naši vasi resnično potreben in skrajni čas je že. da se sestanemo in o njem temeljito pogovorimo, dasiravno se moramo zavedati, da bo treba poseči globoko v žep.« je menil naš
500 kubikov gramoza
Zadružni dom v Filovcih je star več kot 35 let, kljub temu pa še nima urejenega pročelja. To naj bi uredili v prihodnjem letu. Hkrati bo obnovljena tudi vaška trgovina. Foto: Š.S.
sogovornik. Resje to problem, ki ga je treba (tudi za ceno žrtev) rešiti v čimkrajšem času, saj cene vratolomno rastejo.
In kako sicer živijo v Strehovcih? Novih hiš je vse več. v
Martin Casar iz Strehovec pravi: »Po vojni smo bili med najbolj aktivnimi, zdaj pa ... pa ...« Foto: S. S.
vasi so uspeli napeljati vodovod, družbenopolitična oziroma društvena aktivnost paje nekoliko popustila. Tako se menda sestajajo v večjem številu le ob dnevu žena . . .
Na območju Filovec imajo sicer precej cest asfaltiranih, vendar jih je še več makadamskih. Ker se v vasi zavedajo velikega pomena dobro utrjenih cestišč, so v teh dneh nanje navozili kar 500 kubičnih metrov gramoza. Pravzaprav so ga navažali tovornjaki obrtne zadruge, Filovčani pa so prevoze plačali z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom.
Druga pomembna pridobitev, ki pa se šele obeta, bo nadaljnjih 22 telefonov, ki jih bo kraj dobil po ureditvi 100-številčne centrale v Bogojini.
Transformatorja, ki so ga letos načrtovali, da' bi izboljšali električno napetost, letos še ne bodo postavili, ker je podjetje za distribucijo električne energije gradnjo (zaradi novega daljnovoda) prestavilo na prihodnje leto.
V Filovcih nameravajo spomladi urediti tudi pročelje zadružnega doma, hkrati s tem pa upajo, da bo Potrošnik posodobil trgovino v njem.	g s
DO ASTRA Maloprodaja n. sol. o TOZD Tehnična trgovina PE Murska Sobota, Staneta Rozmana 13
TRGOVINA S Tl
\ICMH
BLAGOM NUDI
- TALNE OBLOGE (TOPLI PODI 2 in 4 m IN VSEH VRST TAPISONI)
- BARVE. LAKE, LEPILA, ČISTILA
- CEVI 2A HIŠNE IN ULIČNE KANALIZACIJE
- DRENAŽNE CEVI
- PLASTIČNE ŽLEBOVE
- PROZORNE IN BARVASTE FOLIJE
- PLASTIČNO GALANTERIJO (POSODE ZA VINOGRADNIKE)
- SREDSTVA ZA ZAŠČITO PR! DELU
- MOLZNE STROJE
- TEHNIČNO GUMO IN IZDELKE IZ GUME
- BELO TEHNIKO
Srečno novo leto 1985!
Poslovalnica ASTRE v Murski Soboti, ulica Staneta Rozmana št. 13.
Priporoča se ASTRA, Tehnična trgovina. Staneta Rozmana 13, Murska Sobota, telefon: (069) 22003
STRAN 18
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
HISS
POhlŠTTO
marles
Izredna ponudba:
5% popusta
za vse tiste, ki bodo dobili hišo do 31. J. 1985 kredit za 40% pogodbene vrednosti na 7-letni odplačilni rok z 18% obrestno mero.
Obiščite nas v MARLESU v Mariboru na Limbuški cesti 2 Oglejte si našo vzorčno hišo in se prepričajte o kvaliteti.
Hiša je odprta za vas: od 20. do 29. 12. 1984 od 8. do 16. ure 30. 12. 1984 od 8. do 14. ure. Naši strokovnjaki vam bodo pojasnili vse, kar vas zanima.
Marlesove kuhinje lantana, dalija, aralija, petunija in družina orhidej ter dopolnilno jedilniško pohištvo, kopalniško, predsobno in mladinsko pohištvo.
Informacije in nakup: Market Maribor, Limbuš, Banjaluka, Laktaši, Gradiški put b. b. : Zemun, Marije Bursač 40;
Skopje, Dračevo, Ratko Mitrovič: Niš, Obiličev venae 11; Zagreb, Zagrebški velesejem;
Sarajevo, Skenderija, Miče Sokoloviča.
predstavništvo VARAŽDIN, Brača Radiča 16, telefon (042) 49-466, 49-423
PREPRIČAJTE SE O VRHUNSKI KVALITETI PROIZVODOV IN RENOMEJU PROIZVAJALCEV, KI JIH ZASTOPAMO
Nudimo barvne televizorje z daljinskim upravljanjem in hi-fi sisteme Korting DOBAVA TAKOJ!
Tokrat izredno ugodne cene za proizvode Kortir.g
Tokrat izredno ugodne cene za proizvode Korting
Prodajamo vse tipe vozil opel, alfa ro-meo, motorje BMV in izvenkrmne motorje jamaha. Dobava takoj po vple Čilu — servis zagotovljen. Vplačila v devizah in dinarjih.
ZA INFORMACIJE SE OBRNITE NA POSLOVALP<!!CO AVTOTEHNE, VARAŽDIN, BRAČE RADIČA 16, telefon (042» 49-486 ali 49423
VESTNIK, 20. DECEMBKA 1984
STRAN 19

• - _______________________________________________________________
Kinetika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Mladoletno prestopništvo
PRIPRLI DIREKTORJA IN POSLOVODJO
Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti je podala temeljnemu javnemu tožilstvu kazensko ovadbo zoper Ernesta Fišingerja. bivšega predsednika kolektivnega poslovodnega odbora v Teh-nostroju v Ljutomeru. Osumljen je. da seje pri sklepanju pogodb s fizičnimi osebami dogovoril za »nagrado« 240.000.00 dinarjev in jo delno že prejel. Preiskovalni sodnik je odredil pripor.
V priporu je tudi Jože Kreč, poslovodja trgovine Tima Maribor v Radencih. Osumljen je gra-beža oziroma poneverbe. Iz dnevnih iztržkov naj bi si prilastil 559.000,00 dinarjev.
Prejšnji teden se na območju Pomurja ni zgodilo veliko prometnih nesreč. Bo tako tudi v prednovoletnem času?
Stanko Sever iz Ljubljane se je 11. decembra peljal po lokalni cesti pri Gradu. Zaradi neprimerne hitrosti ni uspel izpeljati ovinka' in je med vožnjo po klancu navzdol treščil v betonsko ograjo mostu. Voznik in sopotnik Boris Sever sta se poškodovala, gmotna škoda pa znaša 50.000 dinarjev.
Neprimerna hitrost je vzrok za nezgodo v Bakovcih. Srečko Belec iz Bakovec se je z osebnim avtom
zaletel v drog električne napeljave. Škoda znaša 50.000 dinarjev, telesno pa se je poškodovala sopotnica Gabriela Novak iz Bakovec.
15.	decembra se je zgodila nesreča v Apačah. Oto Jaušovec iz Mahovec je pri tovarni Lina zapeljal z osebnim avtom na desno stran ceste in se zaletel v steber mostne ograje, naposled pa se je avto ustavil na travniku. Telesnih poškodb ni, materialna škoda pa znaša 200.000 dinarjev.
Dušan Kantarin Jože Ficko sta popravljala žlebove na zgradbi
mehaničnih delavnic tozda Gradbeništvo Pomurje na Bakovski cesti v Murski Soboti. Kantarju je spodrsnilo in s strehe je padel na betonska tla. Prepeljali so ga v bolnico.
15.	decembra se je zgodila na dvorišču Sečevih v Turnišču huda nesreča. Oče Ladislav je ob 13. uri zapeljal traktor vzvratno, da bi priklopil prikolico. Naenkrat pa je v ogledalu opazil 1 -letnega otroka, ki se je zvijal saj se je zgodila nesreča. Otroka so brž prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili hude poškodbe.
Š. S.
v rahlem
Po podatkih, ki so jih dobili pred dnevi socialni delavci pomurskih centrov za socialno delo, ki se ukvarjajo z mladoletnim prestopništvom, na posvetu sodišča M. Sobota je število mladoletnih storilcev v Pomurju v rahlem upadanju. Posvet, ki so se ga udeležili tudi predstavniki tožilstva, pa vseeno kaže na določene stvari, pred katerimi ne smemo zapirati oči. Gre predvsem za združbe mladih in za njihovo na-silniško obnašanje. Seveda pa v vsem Pomurju ta problematika ni enaka. Najbolj je razširjena v občini Gornja Radgona, kjerje bilo letos v 11 mesecih že 55 mladih storilcev kaznivih dejanj, lansko leto le 40. Najmanj je problemov na tem področju v občini Liuto-mer. in to samo 13. lansko leto pa 43.
upadanju
Kaže pa. da je bilo pri izvajanju vzgojnih ukrepov, kijih lem storilcem kaznivih dejanj izreče sodišče (za vse Pomurje je pristojno v Murski Soboti), bilo veliko storjeno. Tako sedaj delujejo za vse občine disciplinski centri, in to za Gornjo Radgono in Mursko Soboto za vsako posebej, za ljutomersko in lendavsko pa v okviru Vzgojno-izobraževalnega zavoda v Veržeju.
Nekaj več bo potrebno storiti še za strožji nadzor organa socialnega skrbstva, je bilo ugotovljeno. Na tem področju bo potrebno vključiti več »zunanjih« sodelavcev, ne pa samo strokovne delavce centrov za socialno delo. Pa tudi sicer bo potrebno še več •pviti /a preventivo.
Franci Klemenčič
OBVEZNA
UPORABA VARNOSTNEGA PASU
Obveščamo vse Voznike motornih vozil in potnike, ki se vozijo v motornem vozilu z vgrajenimi varnostnimi pasovi, da morajo biti od 1. januarja 1985 privezani z njimi, dokler vozijo vozilo v prometu na cesti. Od tega datuma naprej bodo vsi vozniki in potniki, ki se med vožnjo v motornem vozilu ne privežejo z varnostnim pasom, odgovorni za prekršek in bodo takoj denarno kaznovani s 100 dinarji. Če pa bo s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se kršilec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 din. V Jugoslaviji je bil za uporabo varnostnega pasu storjen prvi korak že v 1971. letu, ko je bilo s pravilnikom o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu določeno, da morajo biti v osebnih avtomobilih vgrajeni priključki za varnostne pasove za sprednjo vrsto sedežev.
V letu 1981 je izšel ZTVCP, ki je predpisal uporabo varnostnega
pasu,' vendar se, ker se kazenske določbe vse do 1. januarja 1985 ni moglo uporabljati, se tudi večina voznikov z varnostnimi pasovi ni privezovala. Menimo, pa, da se nismo samozaščitno ravnali, saj, če bi se, potem ne bi imeli na cestah toliko smrtnih nezgod in telesno poškodovanih oseb. Ena od značilnosti, ki jo lahko opazimo pri prometnih nezgodah je,
da se v hipu, ko se pripeti nezgoda, ter neposredno pred njo in po njej, bistveno in naglo spremenita smer vožnje in hitrost avtomobila. Človek v avtomobilu pa zaradi vplivno vztrajnostne sile ne sledi tem naglim spremembam, posledica so strahotni udarci v volan, armaturo, vetrobransko steklo in druge izpostavljene dele v avtomobilu.. Vztrajna sila je izredno velika, tako je na primer pri hitrosti 60 km na uro enaka, kot pri padcu iz šestega nadstropja.
Izsledki znanstvenikov in praksa s ceste dokazujejo, da je trčenje avtomobila s hitrostjo 60 km na uro v trdo oviro usodno za voznika in sopotnika na prvem sedežu, če nista privezana z varnostnim pasom. Varnostni pas mora biti enakomerno napet in primerno ohlapen, da omogoča normalno delovanje organizma in normalno vožnjo, ker samo tako uspešno opravlja svoje poslanstvo. Preden začnete vožnjo, opozorite še sopotnika,, naj se priveže, saj boste tako lahko svojo pazljivost usmerili na cesto in razmere ob, njej.	Viljem Čerpnjak
Izkoristite ugoden nakup različnih termoizolacijskih izdelkov NOVOTERM po konkurenčnih cenah v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom v Pomurju.
PRIPOROČAMO VAM TOPLOTNO IN ZVOČNO
IZOLACIJO VAŠE HIŠE:
— NOVOTERM transportno komprimiranimi filci za izolacijo podstrešij in lesenih stropov
— NOVOTERM lahke plošče za izolacijo podstrešij, lahkih stropov in medetažnih konstrukcij
— NOVOTERM samonosne poltrde plošče za izolacijo sten in obzidnih fasad
— NOVOTERM trde plošče za izolacijo pod plavajočimi podi
— NOVOTERM cevaki za izolacijo toplovodnih, hladilnih in parnih cevovodov
Z nakupom danes boste prihranili denar za jutri!
KRKA
KRKA, Tovarna zdravil n. sol. o., Novo mesto TOZD Izolacije Bršljin 62, 68000 NOVO MESTO telefon: (068) 25-877, telex: 35813 yu
■■D J
JUGODENT je dosedaj priskrbel jugoslovanskemu trgu kletk in sklopov kletk že približno 50 km • kletk v skupni dolžini, kar odgovarja naseljenosti 3 milijonov kur nesnic, oziroma proizvodnji približno 700 milijonov jajc. Opremljenih je bilo mnogo farm zmogljivosti od nekaj tisoč do nekaj sto tisoč nesnic, kooperantskih mini farm zmogljivosti od tisoč do deset tisoč nesnic, pozabili pa niso tudi gospodinjstev, saj so njim namenjene kletke z zmogljivostjo 20, 60 in 120 kur nesnic.
Individualne kletke so glede na mere, tehnologijo, proizvodnjo in zmogljivost namenjene predvsem gospodinjstvom. Uporabljajo se za vzgoje kur nesnic in brojlerjev
Brojlerska kaskadna kletka je opremljena z vodnim kotličkom, od katerega so speljane plastične cevi do napajalnika in čašic. Kletka se lahko regulira po višini glede na velikost živali. Gnoj pada na tla. Odgnojevanje je fočno. Hrana se daje ročno v valovito posodo, ki je montirana pred prednjo mrežo. Kletke se proizvajajo v dveh velikostih:
• — za 132 brojlerjev starosti 8 tednov oziroma 168 brojlerjev starosti 6 tednov, — za 66 brojlerjev starosti 8 tednov oziroma 84 brojlerjev starosti 6 tednov. Pri kaskadni kletki za kura nesnic« zmogljivosti 60 ali 120 živali, se hrana in voda dodajat; ročno v valovite posode, ki so nameščene pred prednjo mrežo. Gnoj pa pada iz vseh nadstropij na tla.
Dragi tip kletke je opremljen z vodnimi kotlički in napajalniki, odgnojevanje pa je ločeno iz vsakega nadstropja posebej. Zmogljivost teh kletk je 20, 40 jn 60 nesnic.
Vse informacije dobite pismeno ali po telefonu na gornjem naslovu.
|MK MK KM MKB KM KM KM SMS	BKM KHB
■	Približuje se praznovanje Silvestrovega in no- 8 I vega leta. Pri odločitvi, kje najprijetneje prazno- | B vati; vam pomaga kolektiv RADENSKE, tozd B | hotel DIANA Murska Sobota s svojo ponudbo: | IV KAVARNI HOTELA	g
— s svečano silvestrsko večerjo,
I— z gostujočim ansamblom PALOMINO in । pevko ZORICO FINGUŠT, *	|
। — s humoristom VINKOM ŠIMKOM —- Ja- -ko Šraufcigrom,	I
— s posebnim presenečenjem.
■	V VIDEO DISCU	■
I— poseben svečan program, izbor jedi in pijač g ter video disco glasba.
IV TURISTIČNEM DOMU GORNJI	I
PETROVCI	1
ITu vas bo pospremil skozi najdaljšo noč in v novo leto narodnozabavni ansambel s pevci. Za ■
I hrano in pijačo bodo poskrbeli gostinski delavci | hotela DIANA.	■
L	VLJUDNO VABLJENI |
nn • na on km mhs asn sre »as
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
4------ ------------------------------------—--------------------------~
STRAN 20
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. decembra
PETEK SOBOTO NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 21. decembra, (mladinska oddaja, Kam konec tedna),
18.00
Najlepše želje s
čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 22. decent; bra (sobotna reportaže. Iz društvene dejavnosti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor in satira), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slo-
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 24, decembra (športna oddaja, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 25. decembra (gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosii), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glas-
benega arhiva, 16.30 Aktualno v sredo,
26.
TV LJUBLJANA
decembra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — „21-232” — glasbeno-propagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega sporeda.
16.00 Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 27. decembra (kultura, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega sporeda.
9.00 Zimski šolski spored, 10.05 Tv v šoli: Zgodovina, Risanka, Planet, Zemlja-Jezera, Mali program: Igra na kotalkah 1975, Risanka, Teorija književnosti-Horacij v svojem času, Zadnje minute: Razumevanje govora in teksta (do 12.05) Bg, 17.20 Poročila, 17.25 Predstavljamo vam big band, oddaja TV Novi Sad, 17.55 Za mano, mulci, madžarska otroška serija, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Zdravilne vode: Portoroške terme, izobraževalna serija Lj, 19.05 .Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Včeraj za jutri: Jugoslovanski mozaik, dok. obdaja Lj, 20.35 Ne prezrite, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 A. Jay—J. Lynn: Da, gospod minister, angleška humoristična nanizanka, 21.25 Tv dnevnik II, 21.40 Arabeska, ameriški film.
TV LJUBLJANA
venskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
do
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška televizija, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti reških občin, 18.45 Tribuna, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Shogun, 21.00 Ob dnevu JNA, 21.45, Dnevnik, 22.00 Kultura srca,
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 11.00 Družinski spored, 12.55 SP v smučanju, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.15 Avstrijski kviz, 22.10 Šport
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.45 Ponovitve, vmes žrebanje lota. 15.00 šolska TV do 16.05. 16.10 Poročila. 16.20 Filmarji, pozor! 16.55 Lepa beseda; knjige pod božičnim drevesom. 18.00 Novi reflektor; magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Debrecen pred 40. leti; ob obletnici ustanovitve začasne madžarske vlade. 20.40 Mavrica, vsedržavni kviz, 4. del. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.05 Za uho in oko — glasbena oddaja. 14.35 Check UP — medicinska rubrika. 15.30 Mark Twain pripoveduje — TV nadaljevanka — 3. del. Igrajo: P. Stoppa, R. Morelli, S. Tofano. Režija; Daniele D'Anza. 16.30 N. L. P. dok. iz serije Skrivnostni svet Arthurja Clarka — TV film iz serije »Bailyeve dogodivščine« — Risanke, 17.55 TV novice. 18.00 Giacinta — TVnadaljevanjka — 2. del. Igrajo: B. Chierici. F. M. De Monti. Režija: G. L. Calderone. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 19.30 TVD stičišče, 19.45 Z nami.. . pred kamero, 20.20 Povabilo —• film, igrajo: Jan-Luc Bideau. Jean Champion. Režija: Claude Gorette. 21.55 TVD vse danes. 22.10 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta. 23.05 Gangsterjev sen — tv film iz serije Ellery Queen.
9.10 Pustolovščina: V domovini deklice Heidi, otroška oddaja Tv Beograd, 9.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, mladinska nadaljevanka, 10.05 Čudeži narave: Ameriški los, kanadska poljudnoznanstvena serija, 10.25 Včeraj za jutri: Tekmovalna vnema, dok. oddaja, 11.05 Ljudje in zemlja — ponovitev, 12.05 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.40 Pajkova poje-,dina, baletna predstava SSG Trst, 15.00 Neznani Chaplin: Skriti zaklad, Tv nadaljevanka (čb), 15.'5 Poročila, 16.00 Vaterpolo -Partizan: Jadran (Hercegnovi), 17.00 PJ v košarki — Partizan: Crvena Zvezda, prenos; v od-
TV LJUBLJANA
8.40 Poročila, 8.45 Živ žav, otroška matineja, 9.35 Za mano, mulci, ponovitev madžarske otroške nadaljevanke, 10.05 Park avenija 79, ponovitev ameriške nadaljevanke, 11.40 625, oddaja
za stik z gledalci. Kmetijska oddaja,
12.00
13.00
moru rave,
18.30 Čudeži na-
kanadska
neznanstvena serija,
poljud-19.10
Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Biciklisti, jugoslovanski film, 21.40 Propagandna oddaja, 21.45 Zrcalo tedna, 22.05 Andrej iz Stražišča, zabavnoglasbena oddaja, 22.55 Poročila,
Poročila (do 13.05), 14.25 Mostovi, 14.55 G. Stefanovs-ki: Naša leta, nadaljevanka Tv Skopje, 15.50 Poročila, 15.55 Moški, ki je prišel na večerjo, ameriški film (čb), 17.55 Športna poročila, 18.10 Tv kavarna, 19.05 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Marodič: Resnični obraz Anite Novak, nadaljevanje in konec, 20.53 Propagandna oddaja, 20.55 Miniature: Mlini ob Krki, 21.10 Športni pregled, 21.40 Živeti v naravi, reportaža TV Sarajevo, 22.25 Poročila.
Opomba: Bormio: Svetovi pokal v smučanju - smuk (M).
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 16.10 Sedem TV dni, 16.45 Poročila, 17.50 TV koledar, 17.00 Košarka: Partizan—Crvena Zvezda, 18.30 Živeti v naravi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Film, 21.45 Dnevnik, 22.00 Koncem tedna,
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
žino, j en j e, 17.00 nje, 17.30
14.30 Poročil bom dru-
15.15 Glasbeno križar-, 16.15 Iz parlamenta, ) Poročila, 17.05 Risa-slikanje, oblikovanje, i Lutke, 17.40 Spanček
Zaspanček, 17.45 Tedenski TV spored, 18.30 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Peter
Aleksander čestita, 21.40 Šport’, 22.45 Show z Marianne Mendt
TV MADŽARSKA
8.05 Ponovitve. 8.30 Za otroke. 11.10 Ponoviti ■. 16.05 100 slovitih slik. 16.15 Pokalni rokomet. 17.40 Plesi: Charleston. 17.55 Kuhajmo! 18.15 Telerama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linda; Oskar že ve! 21.25 Umetnina tedna; Istvan Reti: Starke. 21.30 Ljudstva hrepenijo po tebi, svoboda! Nihče ne ve, češkoslovaški film. 22.40 TV dnevnik.	„
TV KOPER
14.00 TV — novice. 14.05 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta, 15.00 Imate srce? — zabavno-glasbena oddaja. 16.00 Leningrad — Dokumentarna oddaja iz serije »Mesta«. 17.00 Košarka — jugoslovansko prvenstvo — TV novice med odmorom, 18.30 Vaterpolo — jugoslovansko prvenstvo. ..Beograd: Partiza-n—Jadran Hercegnovi. 19.00 TV film iz serije »Lucy in njeni«. 19.25 Zig-zag. 19.30 TVD - stičišče. 19.45 Pogled na svet. 20.20 Partizani, igrajo: R. Taylor. B. Živojinovič. X. Gratsos, A. West, in drugi. Režija: Stole Jankovič, 21.55 TVD - vse danes, 22.10 Ljubitelj živali — TV film iz serije Baileyeve dogodivščine. 22.35 Zdiavnik in pacient. 23.35 Nova skupina za ljudsko petje — z. .,el.
TV ZAGREB
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Otroški film, 15.30 Včasih v nedeljo, 17.30 Najdaljši dan (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Inšpektor Vinko, 21.10 Športni pregled, 21.45 Reportaža, 21.10 Dnevnik,
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
11.00 Novinarska konferenca, 12.00 Šport, 13.00 Vzgojna oddaja, 14.30 Poročil bom družino, 15.15 70-k niča Heidi Kabel, 16.00 Risanke, 16.25 Ena, dva ali tri, 17.10 Risanka, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Iz živalskega sveta, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ptičji trgovec (opera), 22.40 Bog iz Rusije (dok. film).
TV MADŽARSKA
8.10 Za otroke. 9.55
Ponovitve. 11.05 Glasbeni
butik.
13.20 Kratki filmi.
14.10 Napoved snoreda. 14.40 Geg-parada. 15.10 Pokalni rokomet. 16.35 Lordi hazarda, 3. del. 17.35 Poezija, M. VAci. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Nezadovoljni vojak, angleški TV film.
20.55 Družabna igra. 21.35 Moj rojstni kraj.
TV KOPER
14.00 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami (Pon ). 16.00 Partizani — film, igrajo: R. Taylor. B. Živojinovič. X. Gratsos, A. West in drugi. Režija: Stole Jankovič. 17.30 Boks: Zenica — mednarodno srečanje. 18.30 Varčujemo z energijo. 19.00 TV film iz serije »Lucy in njeni«, 19.25 Zig-zag. !9.30Gangsterjevsen —TV film izserije Ellery Queen. 20.20Non stop — Zabavno glasbena oddaja. 21.30 Etosha: Kraj suhe vode — dokumentarec iz serije Čudoviti svetovi. 22.25 Check UP — medicinska rubrika.
8.55. Zimski šolski spored: Tv koledar, Naši narodni parki: Krka, Risanka, Sedmi kontinent, Smogovci — 6. del, Poročila Zg 1, 10.35 Tv v šoli: Dostojevski, Risanka, Ponovitve, Mali program, Risanka, Poklic — kozmetičarka, Mozart (do 12.30), Zg 1-Bg, 17.20 Poročila, 17.25 Pešec v avtu, otroška serija Tv Titograd, 17.55 Nega bolnika na domu, izobraževalna serija, 18.10 Spekter, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Video šola — oddaja za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 L. Goldstein: Gospod Halpern in gospod Johnson, angleška drama, 20.55 Propagandna oddaja, 21.00 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti, 22.00 Ty dnevnik II.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Pravljica, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti gospiških občin, 18.45 Videošola, 19.15 Risanka, 19:30 Dnevnik, 20.00 Dr. (komedija), 21.35 Izbrani trenutek, 21.40 Svet danes, 22.10 En avtor, en film, 22.25 Dnevnik,
TV AVSTRIJA
BRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.05 Družinski spored, 13.00 Poročila, 13.05 Luč v temo, 13.20 Mojster Eder, 13.45 Svet živali, 15.05 Čarovnija, 15.40 Risanka, 18.00 Religija, 18.45 Božične pesmi, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Božične pesmi, 20.15 Jakob in Adela, (TV film), 21.15 Mala Glorija (film),
DRUGI PROGRAM
9.00 Luč v temo, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Luč v temo, 20.15 Zimska pravljica (TV film), 21.45 Pevci pojo za o-troke, 23.00 Religija,
TV MADŽARSKA
8.10 Lutke. 8.50 Streho nosim s seboj. 9.30 Štetje ovčic. 10.50 Pravljični film. 12.30 Božično potovanje, komedija. 14.50 Zborno petje. 15.10 Pravljica o čaru Saltanu. 16.35 Moj prijatelj Bonča. 17.55 Pravljica zimske zvezdice. 18.35 Božično darilo. 20.10 Jožiaš, ki je ubil hudiča, pravljična igra. 22.00 Britten: Kantata sv. Nikolaja.
TV KOPER
14.00 TV — novice. 14.05 YU made Music — glasbena oddaja.
. 14.35 M edical center — TV film,. 15.30 Mark Twain pripoveduje — TV nadaljevanka'3. del, 16.30 Nosorog — dok. iz serije Čudeži narave. Ljubezenski sen — TV film iz serije Pazite se otrok! Risanke. 17.55 TV — novice.
18.00 Giacinta — TV nadaljevanka 3. in zadnji del. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex, 19.25 Zig-zag. 19.30 TVD — stičišče. 19.45 Rezervirano za znanost. 20.20 Nitouche — opereta — 2. del. 21.20 Klic' gora — 11. Gorski festival v Valboitu. 21.55 TVD vse danes. 22.10 Operni večer — Rigoletto: Giuseppe Verdi.
v šoli: Risanka, muzej:
10.35 Tv Kemija povsod, Metropolitanski
Vzpon
umetnosti, Šola,
Glasbena vzgoja,
krščanske Risanka, Zadnje
minute (do. 12.30), 16.10 Šolska Tv: Ustvarjanje Titove Jugoslavije — Aprilska vojna, dok. oddaja, 17.25 Poročila, 17.30 Z besedo in sliko — H. Ch. Andersen: Mala morska deklica, 17.55 Naša pesem — Maribor 84, 6. oddaja, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Sankači, češkoslovaški kratki film,
18.55 19.20 radio zrna,
19.30
Knjiga, 19.10 Risanka, Cik cak, 19.24 Tv in nocoj, 19.26 Zrno do 19.30 Tv dnevnik I, Tv dnevnik I, 19.55
Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 D. du Maurier: Moja sestrična Rahela, angleška nadaljevanka, 20.55 Propagandna oddaja, 21.00 Aktualno: Tara — naravni ali energetski zaklad?, 21.45 Tv dnevnik 11, 22.00 Iz koncertnih dvoran — V. Globokar: Voie za zbor, orkester in recitatorja.
8.jj Zamski šolski sporeu: Tv koledar, Naši narodni parki: reka Tara — 1. del Risanka, Sedmi kontinent, Smogovci — 8., Poročila, 10.35 Tv v šoli: Življenjske skupnosti: Zlotska klisura, Risanka, Alpsko smučanje, Vojna zvezd 1977, Risanka, Čarobna piščal, Planšarstvo (do 12.30), 18.05 Poročila, 18.10 Ciciban, dober dan — Klovni so bolni od smeha: Čevlji, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma: Pomladni tek in Spomini na zlato, češkoslovaška filma, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Prometna zmeda, francoski film, 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.35 Kulturne diagonale, 22.05 Tv dnevnik 11.22.15 Omizje.
8.55 Zimski šolski spored: Tv koledar, Naši narodni parki — reka Tara, 2. del; Risanka, Sedmi kontinent, Smogovci — 9. del, Poročila, 19.35 Tv v šoli: Kemija v industriji: Tovarna porcelana Zaječar, Risanka, Izobraževalna reportaža, Risanka, Iz arhiva šolske Tv, Pionirski film (do 12.30) Bg 1, 16.30 Šolska Tv: Ustvarjanje Titove Jugoslavije — Aprilska vojna, dok. oddaja, 17.45 Poročila, 17.50 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, mladinska nadaljevanka 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Na sedmi stezi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30. Tv dnevnik I, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 E. Lotianu: Ana Pavlova, sovjetska nadaljevanka, 21.55 Tv dnevnik H,
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti osijeških občin, 18.45 Glasba in ples skozi stoletja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, 20.50 Rondo (film), 22.25 Dnevnik,
9.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Merlin, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti bjelovarskih občin, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.30 Dnevnik,
9.00 TV v šoli, 16.20 Vsi na smučanje, 17.40 Poročila, 17.45 Čuvaji časa, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti splitskih občin, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Kviz-koteka, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
PRVI PROGRAM
14.40 Marjanca, 16.05 Solni princ (film), 17.30 Gozdni dom, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Eremitaž, 18.15 Dok. film, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15
TV AVSTRIJA
Zvezde v maneži, Legenda o ubijalcu (film).
22.05 Tomu
PRVI PROGRAM
9.25, Zimska pravljica (TV tilm, 10.45 Religija, 21.30 Dokumentarni film, 13.15 Prizorišča svetovne literature, 14.00 Black Jack (film), 15.45 Pravljica, 17.20 Risanke, 17.30 Gozdni dom, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka, 18.30 Narodna glasba Avstrije, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 V vrtincu (film), 23.00 Suzanina skrivnost (Intermezzo),
TV MADŽARSKA
9.10 Lutke. 9.40 Božični spomin, ameriški film. 10.30 Cimbora; božič. 11.05 Ameriške burleske. 14.50 Zmajček Šušu, za otroke. 15.10 Postani tudi ti bonca! Mladinski TV film. 16.40 Od zime do spomladi. 17.30 Operetni koncert, v spomin I. Kalmana. 18.25 Šport ’84; zimska .olimpiada, Sarajevo. 22.05 Vojna zvezd, amer, film. 22.05 Igralec L. Men-saros.
TV KOPER
14.00 TV - novice. 14.05 Ža uho in oko — glasbena oddaja. 14.35 TV film iz serije »Medical Center«. 15.30 Mark Twain pripoveduje — TV nadaljevanka 4. del. 16.30 Mali Titan —TV film. Zmagoslavje Malega Titana. — Hokus — pokus — dok. iz serije Modrost telesa — TV film iz serije »Baileyeve dogodivščine«. 17.55 TV — novice. 18.00 Adua — TV nadaljevanka — 1. del. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 19.25 Zig-zag. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Arura — upogled v Tibetansko medicino — IV del. 20.20 Izvori življenja na Zemlji — Dokumentarna oddaja III del. 31.20 Pot do uspeha. 21.50 TVD vse danes. 22.05 Imate srce? — zabavnoglasbeno oddajo. 22.55 Alfred Hitchcock predstavlja — film.
DRUGI PROGRAM
9.00 Matineja,
15.00
Šport, 17.15 Glasbeno potovanje, 18.00 Risanka. 18.30 Odločitev v fjordu (film), 19.30 Cas v sliki, 20.15 Gozdarjevi fantje, 21.45 Za kulisami, 22.30 Luciano Pavarotti
TV MADŽARSKA
9.10 Žepni TV. 9.35 Risanka. 10.05 Lutke. 11.05 Kako deluje? 11.20 Gospod iz vesolja, pon. 14.05 Zmajček Šušu, za otroke. 14.35 Koncert ansambla Omega. 17.40 Plašč, dokumentarni film. 18.20 Šport ’84, Evropsko nogometno prvenstvo. 20.00 Csakanyi. 20.55 Umetnina tednh. 21.00 Derrick, kriminalka. 22.00 Zimsko glasbeno popotovanje.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
14.00 TV — novice. 14.05 Za uho in oko — Glasbena oddaja. 14.35 TV film izserije »Medical center«. 15.30 Mark Twain pripoveduje — TV nadaljevanka — 5. del. 16.30 TV film iz serije »Baileyeve dogodivščine«. — zdravnik otrok. 17.55 TV — novice. 18.00 Adua — TV nadaljevanka 2. del. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 19.25 Zig-zag. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Rezervirano za znanost. 20.20 Dokumentarec s področja športa. 21.20 Klic gora — 1 L Gorski festival v Valboitu! 21.50 Turistični vodič — v sodelovanju z agencijo Kompas Hertz. 22.00 TVD vse danes. 22.15 Suzan je spala tu — film. Igrajo: D. Powel. D. Reynolds. A.' Francis in drugi. Režija: Frank lashlin.
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 9.30 Mala Gloria (film), 12.20 Klub seniorjev, 13.05 Poročila, 15.00 Barry — bernardinec (film), 16.30 Eci, peci, pec, 17.00 Poročila, 17.05 Mojster Eder, 17.30 Gozdni dom 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanke, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Poročil bo družino, 22.00 Veseli Jocker, 22.50 Šport
DRUGI PROGRAM
15.45 Zdravje ne pozna meja, 16.130 Marco Polo, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Odločitev v fjordu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Življenjepis Georga Orwella 21.15 Čas v sliki 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.10 Filmi za otroke. 10.10 Ponovitve: Kako deluie; Velemesta — Dunaj. 16.20 Charlie Rivel, španski glasbeni film. 17.10 TV borza. 17.25 Saldo 3. 17.55 Šport
,84: Olimpiada
Los
Angelesu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vroč veter, 3. del jugoslovanske nanizanke. 21.05 Panorama, zunanjepolitični magazin. 22.05 Ljubezen; moralne pasti. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 TV — novice. 14.05 Za uho in oko — Glasbena oddaja. 14.35 Alfred Hitchcock predstavlja — TV film. 15.30 Mark Twain pripoveduje — TV nadaljevanka — 4. del. 16.30 Veselo naprej! — povzetek. — Hokus — pokus — dok. iz serije Modrost telesa — Bigfoot in divji deček — TV film iz serije Preganjani Bigfoot. 17.55 TV — novice. 18.00 Adua — TV nadaljevanka 3. del. 19.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 19.25 Zig-zag. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Otrok in psihoanaliza. 20.20 Arezzo 29 ... V treh minutah. 21.20 Košarka — Balkansko prvenstvo — Atene: J ugosla vi je—Bolgarija. 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju z agencijo Kompas — Hertz . 22.10 TVD vse danes. 22.25 Videomix — Glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami.
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 21
। tedenski koledar
PETEK, 21. december—•Peter SOBOTA, 22. december — Dan JLA
NEDELJA, 23. december — Viktorija
PONEDELJEK, 24. december — Eva
TOREK, 25.december— Božidar
SREDA, 26. december — Štefan
ČETRTEK, 27. december — Janez
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
21.	decembra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni film: 13. JULIJ:
23.	decembra ob 15. in 17. uri italijanski film: ZAKAJ PRAV MENI in ob 19. uri ameriški film: ČAROVNJAK;
24.	decembra ob 17. uri ameriški film: ČAROVNJAK in ob 19. uri italijanski film: ZAKAJ PRAV MENI;
25.	decembra ob 17. uri italijanski film: ZAKAJ PRAV MENI in ob 19. uri ameriški film: ČA-ROVNJAK'
26.	in 27. decembra ob 17. in 19. uri ameriški film: GOLA PEST.
LENDAVA
21.	decembra ob 20. uri ameriški film: KONAN;
22.	decembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: KONAN;
23.	decembra ob 17. in 19.30 uri italijanski film: MANAOS — BEG IZ PEKLA DŽUNGLE;
27.	decembra ob 17. in 19.30 uri francoski film: KJE SI SREČA?
prodam
MOTOR JAWA 350 cm3 IN ZASTAVA 750. NAPRODAJ DANIJEL FRAS. ČREŠNEVCI 97. GORNJA RADGONA GR 286
MOTOKULTIVATOR. HONDA NOVI Z GARANCIJO S KOSO. FREZO IN OKOPAL-NIKOM UGODNO PRODAM. Tel. 74-321 int. 23 do 15. ure. GR 287
TRAKTOR STEYR, 30 KS, z jermenico, prodam. Čahuk, Fokovci 51. M-5860
MOTOR MZ, 250 ccm, letnik 1982, prvič registriran julija 1984, prevoženih 800 km, kasko zavarovan, prodam za 130.000,00 din. Ogled možen vsak dan. Jože Be-žan, Grad 60. M-5861 BARVNI TELEVIZOR GORE-
NJE PRODAM. Ori, Prežihova 6. M-5862
WARTBURG KARAVAN, registriran, prodam. Cena 30.000,00 din Rogašovci 75. M-5662
KOMBINIRANI HLADILNIK-ZAMRZOVALNIK, znamke Rade Končar, še z garancijo, prodam. Naslov v upravi lista. M-5863 TRISOBNO STANOVANJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5864
POMIVALNI STROJ ISKRA, nov, prodam. Telefon: 82-526. M-5865
TELICO in kravo, brejo osem mesecev, prodam. Hotiza 12. M-5866
NAKLADALEC ZA GNOJ, italijanski, tip LEON, nov, prodam. Fartelj, Sebeborci 21. M-5869
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK PRODAM. Telefon 24-682. M-5890
5 TON TRBOVELJSKEGA CEMENTA V PVC VREČAH in gume 11x28, nove, prodam. Telefon 76-525. M-5871
ŠKODO, letnik 1971, registrirano do septembra 1985, prodam. Jože Ferčak, Lipa 67. M-5872
KRZNENI PLAŠČ št. 42, perzija-ner, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 71-082. M-5873
ZASTAVO 101 KONFORT, varnostni lok za traktor, dve gumi (10 x 28) in enoosno priklop za IMT 533 prodam. Nedelica 72. M-5874
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/I. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), J uš Makovec (pomočnik dir .ktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik;, Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinaiji21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni tyednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor, Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
MLADIČKE — NEMŠKE OVČARJE, prodam. Beltinci, Panonska 95. M-5875
TRAKTOR DEUTZ 6006, >40 delovnih ur, s kabino ali brez, prodam. Gradišče 45, p. Tišina. M-5876
CISTERNO, 2700 1, in nakladalec za gnoj prodam. Ivanci 70, p. Bogojina. M-5877
KOMBINIRANI HLADILNIK-ZAMRZOVALNIK, omaro za dnevno sobo in plinsko-električni štedilnik prodam. Mladinska 10. M-5878
VW 1200, registriran do 12. 7. 1985, v dobrem stanju, star 10 let, prodam. COr, Mlajtinci 27, p. Martjanci. M-5881
ZAPOROŽEC, letnik 1977, ugodno prodam. Rogašovci 8, ali telefon do 14. ure: 78-620 M-5882 NOVE SMUČI RM 195 z vezmi prodam. Telefon 22-336. M-5883 GUME za tovorni avto, nove (z računom), prodam. Telefon zvečer: 76-447. M-5871
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, garažiran, 'dobro ohranjen, naprodaj. Lendava, Partizanska 37, telefon 75-782. Le-451 DVOBRAZDNI OLTOV PLUG, malo rabljen, prodam. Franc Slavinec, Slamnjak 5, p. Ljutomer. In-7Q9
AVTO ZASTAVA 101 MEDITERAN, letnik september 1981, ugodno naprodaj. Noršinci 3, p. Ljutomer. In-708
ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do julija 1985, prodam. Zelenko, Ljutomer, Ormoška 19. Telefon od 7. do 15. ure: 81 050. In-710 OLTOVO KOSO NA HIDRAVLIKI ZADAJ, prodam. Stanko Majcen, Drakovci 68, p. Bučkovci. In-696
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do julija 1985, prodam. Dolga vas 134 a. Le-439 STANOVANJSKO HlSO, vseljivo, prodam. Lendavske gorice 314. Lc-445 ENOSTANOVANJSKO, NAD- ■ STROPNO IN PODKLETENO HIŠO, centralno ogrevano, in 7,70 ara zemljišča, prodamo. Lendava, Partizanska 97. Le-441 PARCELO (8 arov), z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Franc Rajh, Kamenščak 5, p. Ljutomer. In-707 ZASTAVO 750, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Anton Mihalič, Berkovci 8, p. Videm ob Ščavnici, ln-703
DVE NOVI ŽELEZNI CISTERNI, vsaka 2000 1, nerabljeni, in gorilnik OLYMPIC prodam. Karel Nemec, Beltinci, Gregorčičeva 7 a. M-5884
BOBNE AMATI KRASLICE, komplet, malo rabljene, prodam. Kavaš, Žižki 34, p. Črenšovci. M-5886
VW 1200, letnik 1976, in nakladalec CARLO PESCHI 4, prodam. Naslov v upravi lista. M-5887 SILAŽNI KOMBAJN SIP, SK 80 S, trosilec hlevskega gnoja, dvoos-no prikolico, 4 t, prekucnik, sod za gnojnico, novo, 3200 1, 4-redni sadilec za koruzo in sejalnik za pšenico prodam. Bakovci, Mladinska 47. M-5889 ENODRUŽINSKO HIŠO V BABINCIH PRI LJUTOMERU, zgrajeno do 4. faze, primerno za obrt, prodam. Informacije: Stajnko, Fulneška 4, Ljutomer. In-ži/ TRAKTOR FERGUSSON 533, v odličnem stanju, prodam. Vučja gomila 85, p. Fokovci. M-5890 BARVNI TELEVIZOR, rabljen, AVTO 126 P, novi moped AVTO-MATIK 3, in GLASBENI AVTOMAT WURLICER s ploščami prodam. Informacije: gostilna pri avtobusni postaji, Kidričeva 31. M-5892
ZASTAVO 750, letnik 1972, in peč na olje emo 8, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Dobrovnik 1. M-5894
SADJARJI IN VINOGRADNIKI POZOR!
Visokokakovostne sadike vseh vrst sadnega drevja ter vse vrste sadik cepljene vinske trte vam po ugodnih cenah nudi Avgust Jambrovič, Lopatinec pri Strigovi. Cena sadikam vinske trte je 50, jabolk in sliv 160, hrušk, breskev in nektarink 180, marelic in orehov pa 180 din. Pridite in zadovoljni boste.
TRAKTOR STEYR, tip 180, 30 KS, prodam. Črenšovci 97, p. Črenšovci. M-5885
TRAKTOR FERGUSSON, 42 KS z jermenico in ostalimi priključki prodam. Alojz Novak, Zg. Porčič 19, 62 235 Gradišče. M-5895 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE PRODAM. Čerpnjak, telefon 23 076. M-5897
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Ogled po 15. uri. St. Rozmana 11. M-5899
BARVNI TELEVIZOR GORENJE IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Stara 3 ali telefon 23 418. M-5902 SALONITNE PLOŠČE ANHOVO, 50 kosov 7,5 rebrne, in 20 slemenjakov prodam. Špilak, Dolič 17, ali telefon 78 231. M-5904
RENAULT 5 TL PRODAM. Maučec, Murska Sobota, Lendavska 19 a. M-5906
MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE, PRODAM. Tišina 56. M-5908
Dragemu sinu oziroma bratu ROBERTU SLANI in možu oziroma očku ANTONU SLANI za njun rojstni dan iskreno čestitata ter želita še mnogo let, Robertu, da bi ostal še naprej tako priden v šoli, očku oziroma možu pa skorajšnjo vrnitev v domovino — žena, oziroma mamica ter sin oziroma brat A ndrej.
Dragemu sinu in bratu GA BRI-JEL U TARČI iz Kamenščaka, ki služi vojaški rok v Skopju, želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse najlepše z željo, da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili in bi se kmalu vrnil v domači kraj — oče, mama in sestra Sonja.
Dragemu sinu in bratu MLADENU VNUKU, ki služi domovini v Beogradu, želijo ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najboljše, izpolnitev življenjskih ciljev ter zdrava in srečna leta v krogu svojih najdražjih — oče, mama ter sestri Metka in Danica.
Dragima staršema VERO-NI IN ŠTEFANU LOVRENČIČ z Melinec ob njunem rojstnem dnevu iskreno čestitajo, želijo še mnogo zdravih in srečnih let z željo, da bi še dolgo čuvala in razveseljevala dom, v katerega se tako radi vračamo — otroci in vnuki.
Iskrene čestitke z najlepšimi željami so namenjenetudi dragi sestri VERI RAJNAR iz VEŠČICE ob praznovanju 50. rojstnega dne.
GOSTIŠČE ,,KAMIN" MORAVSKE TOPLICE VLJUDNO VABI NA VESELO SILVESTROVANJE
BOGAT SILVESTRSKI MENI. SILVESTRSKI VEČER BOSTE PREŽIVELI OB PRIJETNI GLASBI. REZERVACIJE DOBITE V GOSTIŠČU.
Obveščamo javnost, da smo začeli s predelavo OLJNIH SEMEN. Naročila sprejemamo tudi po telefonu 22-951 ali v Polani št. 2. Za naročila se toplo priporočamo. Geza Šiftar, Polana 2, p. Puconci. Vsem dosedanjim , strankam in sovaščanom pa želimo SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 1985.
DVA KAVČA S FOTELJEMA PRODAM. Lendavska 4, stanovanje 5. M-59OO
TRAKTOR FERGUSSON, 35 KS, s kabino in koso prodam. Beznov-ci 46. M-5901
TRAJNOGOREČO PEC KU-PERSBUSCH, malo rabljeno, prodam. Cecilija Gjerkeš, Križevci 60, p. Križevci pri Ljutomeru. In-711 ZASTAVO 1300, registrirano do aprila 1985, obnovljeno, prodam. -. Telefon od 7. do 14.30 ure: 81-177. In-712
STANOVANJE — VRSTNO .HIŠO, lastno centralno ogrevanje, garaža, 50 kv. m vrta in zelenice, prodam. Naselje 14. divizije 60, Murska Sobota, telefon 22-202. M-5909 ZASTAVO 1300, letnik 1977, prodam. Polana 18, p. Pucohci, telefon popoldne: 22-093. M-5910 DVE TELICI, breji devet mesecev, kontrola A, prodam. Koloman Ži-tek, Satahovci 33. M-5911 RENAULT 4, registriran, prodam. Drago Rajh, Murska Sobota, Lendavska 17 c. M-5912
NOVO STANOVANJSKO HIŠO, 140 kv. m, primerno za lokal, ob glavni cesti, z zemljo in gozdom, ugodno prodam. Informacije Ana Dick, telefon 48-210. M-5913 KADETT, letnik 1978, prodam. Gornji Črnci 14. M-5914
LES ZA OSTREŠJE, peč na trda goriva in reporeznico prodamo. Murska Sobota, Šercerjeva 18, telefon 23-408. M-5915
KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Gančani 80 ali telefon 71-023. M-5916
KARAMBOLIRANO ŠKODO 110 L, letnik 1976, tudi po delih, prodam. Vogrinec, telefon popoldne (069) 74-280. M-5918
OPEL REKORD 1700, letnik 1972, prodam. Marjan Simon, Gradišče 47, p. Tišina. M-6918 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Naslov v upravi lista. M-5919 RENAULT 6 TL, PO UGODNI CENI PRODAM. Srt, Porabska 12, G. Radgona. M-5920
HIŠO s poslovnimi prostori, primerno tudi za obrt, na prometni točki v Beltincih prodam najboljšemu ponudniku. Franc Dečko, Scopoli-jeva 12 c, Ljubljana. Informacije po telefonu (061) 551-402. M-5922 NOVEJŠO PRITLIČNO HIŠO, 12 x 10 m, prodam. Telefon 76-041. M-5924
ŠKODO 110 L, registrirano do avgustaJ985, ugodno prodam. Špilak, 69206 Križevci 10 v Prekmurju. M-5925
KRAVO, zaradi bolezni lastnika, prodam. Ernestina Ritonja, Roži-čki vrh 80, p. Videm ob Ščavnici. M-5928
STEYR 18, s koso, prodam. Kosi, Krog, Brodarska 32. M-5930
DVE TROBENTI BACH IN VELTKLANK ter pevsko ozvočenje MARCSHAL, 100 W, prodam. Vitez, bife, Nedelica. M-5931 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 1, in barvni televizor GORENJE prodam. Nemčavci 18, p. M. Sobota. M-5932
ZIDANO HIŠO Z VRTOM V DOBROVNIKU, primerno za vselitev, prodam. Lipič, Tešanovci 112, p. Martjanci. M-5933
FIAT 125 P, letnik 1978, registriran do novembra 1985, prodam. Štefan Kozlar, Gaberje 128, p. Lendava. M-5934
MOŠKO OBLEKO (trije deli), italijansko, primerno za vitkejšo postavo, 174-178 cm, ugodno prodam. Zadravec, Mladinska 16, M. Sobota, telefon 21-324. M-5435 MLADO KRAVO S TELETOM ali brejo telico, kontrola A, ugodno prodam. Stanjevci 24. M-5936 ZASTEKLENO TRIDELNO OKNO IN ZASTEKLENA KUHINJSKA VRATA ugodno prodam. Ljubo Rančigaj, Cernelavci, Avnojska 16. M-5937
FIAT 1300, neregistriran, v voznem stanju in z brezhibnim motorjem, tudi po delih, prodam. Gornja Bistrica 80 a, p. Črenšovci. M-5939 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, Cvetkova 14 (blok), 80 kv. m, prodamo. Poizvedbe pri odvetnici Danici Hiršl. M-5941
TELICO, visoko brejo, 4 gume za prikolico (750 x 16) in kravo, staro osem let, dobro mlekarico, prodam. Pečarovci 48 ali telefon 77-060. M-5942
KOSILNICO BERTOLINI, diesel, dobro ohranjeno, sejalnico za koruzo, 4-redno, in sejalnico za pšenico, 21-redno, ter moped s 4 prestavami prodam. Tibaut, Hotiza 141, p. Lendava. M-5945
TRAKTOR ZETOR, 25 KS, prodam. Dankovci 30. M’-5946 ZIMSKE GUME ZA ZASTAVO 101 prodam. Vprašati v trgovini obutve Jelen, M. Sobota. M-5947 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, še z garancijo, prodam. Karel Dundek, Murska Sobota, Cankarjeva 87. M-5948 KUHINJO MARLES IN KOMBINIRANI ŠTEDILNIK prodam. Ogled vsak dan po 18. uri. Vild, Mikloš Kuzmiča 34 a, M. Sobota. M-5949
PUJSKE PRODAM. Nemčavci 32. M-5952
—ČEBELARJI!---------- AŽ PANJE NA 10 SATNIKOV, NOVE, KOMPLETNE, IZ TOPOLOVEGA LESA, PRODAJAM DO NOVEGA LETA PO 6.500,00 din. Franc Senčar, mizarstvo — izdelovanje čebeljih panjev, Križevci pri Ljutomeru, telefon 82 526. M-5955
NAROČNIKOM
VESTNIKA
Naročnike Vestnika, ki doslej še niso poravnali naročnine in so te dni prejeli položnico, posebno pa naročnike v tujini ali njihove sorodnike doma prosimo, naj poravnajo naročnino takoj ali najpozneje do konca leta.
DOMAČO SVINJSKO MAST PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5959
CITROEN GS, letnik 1976, nujno in ugodno prodam. Murska Sobota, M. Kuzmiča 7. M-5951
KRZNENI PLAŠČ št. 44, svetle barve, prodam. Informacije po 15. uri. Murska Sobota, Partizanska 50 ali telefon 22-037. M-5953 AVTO GOLF, letnik 1977, 83.000 km, dodatno opremljen, registriran do 15. 9. 1985, in VW 1500, letnik 69/70, nevozen, tudi po delih, ugodno prodam. Telefon 22-440, interna 25 dopoldne ali Bakovci, Zvezna 2. M-5954 TRAJNOGOREČI PEČI MAGMA IN PLAMEN 120, rabljeni eno leto, ugodno prodam. Ogled popoldne pri Janezu Štajnerju, Jan-žev vrh 87 a, p. Radenci. M-5956
ŽELITE PREŽIVETI NAJDALJŠO NOČ V LETU V POPOLNI TOALETI? ŠE JE ČAS, DA Sl IZBERETE PRIMERNO OBLEKO V MODNEM ATELJEJU KOLENKO, LJUTOMER, STARI TRG 8.
HIŠO Z VEČJIM DVORIŠČEM in dvema gospodarskima poslopjema, primerno za obrt ali kmetovanje, z 1,5 ha obdelovalne zemlje na Vane-či, ob avtobusni postaji, prodam. Možen je poznejši odkup zemlje v kompleksu. Informacije po telefonu (069) 23-545, po 17. uri ali na Vaneči št. 79. M-5957 MODERNO UREJENO ZEMLJIŠČE (VINOGRAD, SADOVNJAK, NJIVA), 42 arov, gradbena parcela z vso dokumentacijo in materialom za klet (voda, elektrika), ugodno prodam. Ogled vsako soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista. M-5958
DRUŽINSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI, primerno tudi za obrtno dejavnost, prodam. Naslov v upravi lista. M-5959
DVOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5960 TRAKTOR STEYR s koso in jermenico prodam. Dobrovnik 219. M-5961
---PREVAJAM--------------
vse Vrste tekstov
SODNI PREVAJALEC ZA NEMŠKI JEZIK, ZNANSTVENI IN TEHNIČNI PREVAJALEC ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK.
V. KOLMANOČ Kardoševa 1 telefon 22 529
PUJSKE PRODAM. Skakovci 44, p. Cankova. M-5972
PLINSKO PEČ Z JEKLENKO PRODAM. Geza Lanjšček, G. Petrovci 52. M-5973
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 23. M-5973
LEPA JABOLKA RAZNIH SORT PRODAMO PO 30 DIN ZA KG.. Murska Sobota, Šercerjeva 17, telefon 23 014. M-5975 ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 90.000 km, nevozno, uaodno prodam. Informacije dopoldne po telefonu 81-524. M-5970
HIŠO, primerno za gostinski lokal ali drugo obrt, v Gornjih Moravcih ugodno prodam. Informacije: Marija Sep, Sebeborci 46. M-5963 TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, velikost 78 kvad. m, prodam. Valerija Polanič, Murska Sobota, Cankarjeva 86, telefon 23 356 ali 24 356. M-5964
NOVA TRIFAZNA
ELEKTROMOTORJA ZK 80 B4, 0,75 KW, 1390 obr./s in T 80 B2, 1. 1 KW, 2820 obr./s, prodam ali zamenjam za enofazna. Simonič, M. Sobota, telefon 24 895. M-5965 BARVNI TELEVIZOR GORENJE UGODNO PRODAM. Telefon 71 364. M-5966
NOVO, NEDOGRAJENO- HIŠO na relaciji M. Sobota— Črenšovci prodam. Naslov v upravi lista. M-5969
MLIN KLADI VAR, širina 10 cm. prodam. Kozic, Ivanjševci 11, p. Prosenjakovci. M-5971
VARILNI APARAT GORENJE VAREX, 160/180 MT, malora-bljen, prodam po ugodni ceni. Sukič, Vidonci 132, p. Grad. M-5967
FIAT 126, letnik 1980, ugodno prodam. Lipovci 59, telefon 71 491. M-5976
RENAULT 4 TLS, letnik 1983, prodam. Škerlak, Murska Sobota, Cvetkova 16. M-5977
KOMBI ZASTAVO 1500, letnik 1978, obnovljen, registriran 7 + 1, prodam. Lipovci 131, telefon 71 483. M-5979
TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, prodam. Gradišče 45, p. Tišina. M-5980
VHODNA HRASTOVA VRATA, okna s polknami in električno omaro, vse novo, prodam. Mecilovšek, M. Sobota, Kidričeva 31. M-5981
OPREMO ZA KITARO prodam ali zamenjam ZA BAS OPREMO. Telefon 24639. M-5982
ZDOMCI POZOR!
DVA HA ZEMLJIŠČA, gozd, njiva, travnik in vinograd s stanovanjsko hišo, potrebno popravila, v Radencih ugodno prodam. Informacije pri Francu Kisilaku, Žički prehod 3, 62000 Maribor od 8. do 14. ure. M-5983
VIDEO REKORDER SISTEM 2000 s kasetami in glasbeni center GORENJE UGODNO PRODAM. Abraham, Andrejci 2.
M-5984
POROČNO OBLEKO, št. 38, in pajčolan poceni prodam. Anica Kšela, Berkovci 19, p. Videm ob Ščavnici. In-715
HLEVSKI GNOJ PRODAM. Informacije po telefonu (069) 24 381. In-713
TRAKTOR URSUS s kabino, 55 KM, registriran, samonakladalno prikolico SIP 22 m in molzni stroj WESTFALIJA, brez vrča, vse v dobrem stanju, prodam. Franc Lah, Mihalovci 22, p. Ivanjkovci. In-714
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in vinogradom na zelo lepem mestu, južna lega, možnost tudi za kmečki turizem, prodam najboljšemu ponudniku. Dobrovnik 301. Le-457
GOLF PRODAM. Boris Bavcon, Puconci 80, p. Puconci. M-5988 DVE SVINJI, visoko breji, prodam. Hotiza 40. M-5989
FIAT 132, s plinsko napravo, letnik 1978, obnovljen, registriran do novembra 1985, prodam. Telefon 24 194 po 15. uri. M-5764
KOMBAJN ZMAJ 131 PRODAM. Noršinci 62, p. Martjanci. M-MM
ZASTAVO 101 prodam. Vučja gomila 107. M-5986
HIŠO, zgrajeno do L faze, z vso gradbeno in komunalno dokumentacijo, z nekaj zemlje in lepim sadovnjakom v Bučkovcih pri Ljutomeru, prodam. Telefon 76 589. M-5987
DVE ZIMSKI AVTOMOBILSKI GUMI, novi, dimenzije 155 x 14, prodam. Vprašati: Čulibrk, Beltinci, Kocljevo naselje 19. M-5991
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ PRODAM. OGLED MOŽEN PO 14. URI. Petanjci 34. M-5992
TOČILNO MIZO („ŠANK”) s hladilno napravo ter mize in stole ugodno prodam. Gostilna Rajh, Bakovci. M-5993
OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1975, prodam. Iljaševci 45, p. Križevci 45, pri Ljutomeru. M-5994
BARVNI TELEVIZOR GRUN-D1NG, kinoprojektor super 115, nov (platno, miza), glasbeni stolp grunding z dvema zvočnikoma, 100 W, in svinjo za zakol, 200 kg, prodam. Votek, Fokovci 69, p. Fokovci. M-5995
kupim
TERANOVO, 2 kub. m, kupim. Naslov v upravi lista. M-5968 GRADBENO PARCELO IN STAREJŠO HIŠO V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI KUPIM ali vzamem v oskrbo starejše ljudi. Ponudbo pošljite pa upravo lista pod MEDICINSKA SESTRA — NUJNO. M-5978
STRAN 22
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
zaposlitve
DELAVCA ZA DELO V OLJARNI ZAPOSLIM. OD po dogovoru. Šiftar, Polana 2, p. Puconci. M-5880
sobe
SOBO ALI STANOVANJE V LJUTOMERU ISCEM. Naslov v upravi lista. M-5888
SOBO ali manjše stanovanje išče zakonski par. Naslov v upravi lista. M-5880
razno
PREKLICUJEM VELJAVNOST HRANILNE KNJIŽICE št. 718171, izdano pri HKS Lendava, TZO Crenšovci. Venci Matko, Odranci 207, p. Crenšovci. M-5867 ŽELIM SPOZNATI MOŠKEGA, starega od 49 do 59 let, zaradi skupnega življenja. Ponudbe pošljite na upravo lista pod ,,DELAVNA”. M-5893 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Kmetijske srednje šole Rakičan, izdanega leta 1982. Anton Horvat, Bakovci 94. M-5921
GOSTILNA DRVARIČ iz Rado-vec že sprejema rezervacije za silvestrovanje. Najdaljšo noč v letu boste preživeli v prijetnem vzdušju ob glasbi ansambla STIL, ki vas bo zabaval tudi 1. januarja. Rezervacij za ta dan ne bo. Vsem cenjenim gostom se zahvaljuje za zaupanje in se tudi v novem letu za obisk toplo priporoča. Sovaščanom, poslovnim partnerjem in vsem svojim gostom pa SREČNO IN USPEŠNO 1984. M-5927 PEKARNO ODDAMO V NAJEM S 1. 1. 1985. Informacije pri Jožici Pock, pekarna, Apače 62. M-5474 SIMCO LS, letnik 1979, zamenjam za nov R-4. Telefon (069) 23-344. M-5985
DOBROSRČNA KMEČKA ZAKONCA prevzameta v vso oskrbo starejše ljudi s kmetijo brez naslednika. Zaželjena okolica G. Radgone. Ponudbe pod šifro POMLAD — SKRBNA, POŠTENA. In-717
Ob grobu tvojem stojim in mislim nate — moj sin. Po licih grenke solze drsijo, globoke rane se ne celijo.
V SPOMIN
Mineva eno leto, polno žalosti, bridkosti in solza, odkar smo se ločili od dragega sina in brata
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Alojzije Cvetko
Martina Lebarja
iz Hotize
Bil si na pragu življenja in v cvetu mladosti, ko seje v nesreči pretrgala nit tvojega življenja in uničila tok življenja — naši sreči.
Obstal je tvoj korak, utihnil tvoj glas. V našem domuje praznina in v srcih večna bolečina.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: mamica, atek, brat, sestre in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
23. decembra bo minilo eno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji mož, oče in stari oče
Franc Felkar
iz Sela
Se vedno je težko doumeti kruto resnico, danisi več med nami. Dom. ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal pust in prazen. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih globoko rano, ki je ne bomo nikoli preboleli.
Vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče — iskrena hvala.
Neutolažljivi: VSI TVOJI
Čeprav tvoj glas se več ne s liči, beseda tvoja v nas živi, povsod čutimo te mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
Te dni minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Štefan Maučec
z Melinec 163 a
Težko je spoznanje, da te ni in da te nikoli več ne bo med nami. Čeprav te ni, v naših srcih še živiš.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ter ji darovali vence in cvetje.
Posebej bi še radi zahvalili dr. Anici Gregorc, ki ji je lajšala bolečine v zadnjih letih življenja, zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, dr. Vučaku, dr. Štivanu in dr. Mikoliču, osebju in zdravniku doma oskrbovancev v Rakičanu za človeško toplino, s katero so jo negovali, sostanovalcem s Kocljeve 6 in vsem, ki so ji pripravili zadnje slovo: KS Alija Kardoša in govorniku tov. Ružiču, ZVVI in borcu tov. Rapplu, duhovniku, g. kaplanu Vinkoviču za poslovilni obred, godbi na pihala in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
ZAHVALA
M- V
V 72. letu starosti so se za vedno zaprle trudne in skrbne oči drage mame, stare mame, prababice in sestre
Emilije Ziško
iz Otovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence ter kakorkoli pomagali.
Posebna zahvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Marti za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Otovci, 10. decembra 1984
ŽALUJOČI: VSI NJENI
V SPOMIN
20. decembra mineva leto dni globokega žalovanja, odkar je prenehalo biti plemenito srce naše ljubljene mame, stare mame in sorodnice
Julije Sarkanj
iz G. Petrovec
Spomin na tvoja dejanja in tople besede je še zmeraj med nami. Tvoj dragi lik ne bo izbrisan iz naših src in z nami boš ostala, dokler bomo živeli mi.
Prisrčna hvala vsem, ki se je še spominjate in obiskujete njen grob.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in drobno svečko mi.prižgite.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in babica
S cvetjem ti grob krasimo ' v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežima, a v srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
23. decembra bo minilo leto dni, polno žalosti, odkar je prenehalo utripati srce naše drage mame, stare mame, prababice in botre
Marije Gašpar
iz Budinec
Marija Feher
,	iz Kobilja 28
Prekratka so bila leta, ki smo jih srečno preživeli skupaj. Grenko je spoznanje, date ni in te nikoli več ne bo, toda spomin nate bo živel.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ji poklonili vence in cvetje, darovali za maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, predvsem pa osebju urološkega oddelka v Mariboru, ki so jo negovali, zdravili in lajšali zadnje dni življenja. Posebna hvala g. župniku Halasu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Gregorcu za poslovilne besede.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: hčerka Zdenka z možem Vladom ter vnuk Robi in vnukinja Marinka
Tvoj korak je obstal, glas onemel, a v našem domuje praznina, v naših srcih pa bolečina, ki ne bo minila.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Okusil mnogo si grenkob življenja, užival nisi sadov svojega trpljenja . . .
ZAHVALA
Mirno in tiho, kakor je živel, nas je zapustil, star komaj 58 let, naš dragi mož, oče, tast in dedi
Jože Semen
iz Lendave
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega pokojnika se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala govornikoma KS in DO Elma za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Helena, hčerka Nada z možem Jožetom in sinom Primožem ter sin Milan z ženo Verico in sinom Urošem
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 61. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Viktor Novak
iz Kuštanove?
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, tov. Marti Horvat za poslovilne besede, GD Kuštanovci, LD Pečarovci in kolektivu Veletrgovine Potrošnik.
Lepa zahvala dr. Kiršnerju in patronažni sestri Eriki za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter dežurni službi ZD Murska Sobota.
Žalujoči: žena Ida, sin Štefan ter hčerki Dragica in Irma z družinami, sestri Irma in Marija z družinama ter svakinja Sida in ostalo sorodstvo
VESTNIK, 20. DECEMBRA 1984
STRAN 23
v besedi in sliki
Lastovka je pole tela
Po sedmih letih obstoja je slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta resnično postala tista organizacija, v kateri delavci na začasnem delu v Ingolstadtu dobijo vse, kar potrebujejo. seveda v okviru nalog in poslanstva, ki ga to društvo opravlja. Lastovka je od lanskega leta pod vodstvom Zvoneta Kokalja in program, ki so ga sprejeli na občnem zboru, so v celoti uresničili. Najpomembnejša naloga je bila pridobivanje novih članov in na letošnjem občnem zboru, ki je bil minulo soboto v Ingolstadtu. so ugotovili, da se število članov ni povečalo, še vedno jih je nekaj nad 150, kljub
ferenca SZDL Murska Sobota. Tole bi bilo kratko poročilo o delu društva Lastovka v minulem letu. Tudi program za prihodnje leto je podoben.
V razpravo pa seje vključil tudi predsednik OK SZDL Murska Sobota. Štefan Čahuk. ki je člane Lastovke in v imenu p ^rovitelja pozdravil in jim zaželel obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Seznanil jih je s trenutnimi razmerami v domovini. predvsem s sprejemanjem planskih dokumentov in nekaterimi najaktualnejšimi nalogami pri gospodarski stabilizaciji. Poleg predsednika OK SZDL Murska Sobota se je občnega zbora
Na občnem zboru so se v program uspešno vključili tudi najmlajši, ki po enem letu ponovno obiskujejo malo šolo. Za nagrado pa jih je na koncu obiskal tudi dedek Mraz in jim prinesel koš dobrot.
temu pa so svoje vrste močneje utrdili. Tako se uspešno upirajo nekaterim, kijim delo Lastovke ni všeč. Posebej ponosni pa so v Lastovki na malo šolo v slovenskem jeziku, ki je po enoletnem premoru v letošnjem letu ponovno začela z delom. Tako najmlajše »Lastovke« ponovno obiskujejo vrtec, kjer se srečujejo s slovenščino.
Posebej aktivni so športniki (kegljači in avto-moto sekcija), saj so v občinskih in okrožnih ligah dosegli pomembne uspehe, uspešno so sodelovali na evropskem prvenstvu jugoslovanskih društev Zahodne Evrope. Med delavnimi so tudi člani dramskega krožka. Čeprav se srečujejo s problemi (pomanjkanje tekstov...), kljub vsemu delujejo. V okviru mladinske sekcije so aktivni mladi folkloristi, prav veseli pa so šestih kompletov folklornih oblek, ki jim jih je podarila občinska kon-
Lastovke udeležila še sekretarka OS ZSS Murska Sobota Danica Cipot, člane Lastovke pa je-do zgodnjih jutranjih ur zabaval ansambel Šantavec iz Murske Sobote.
Šena eno pomembno nalogo ne smemo pozabiti, ko govorimo o tem slovenskem otoku sredi Nemčije: Lastovka se aktivno vključuje v zbiranje prispevkov za gradnjo soboške bolnišnice. Je eno redkih društev na Bavarskem in v Nemčiji, ki seje lotilo te humanitarne akcije. Razlog je preprost: v Lastovki oziroma sploh v Ingolstadtu je večina začasno zaposlenih delavcev iz Pomurja in po vrnitvi v domovino bodo prav tako ponosni na to sodobno medicinsko pridobitev kot vsi ostali Pomurci. Občni zbor in obisk predstavnikov pokrovitelja je uspel in Lastovka je dobila nov zagon za uspešno delo.
Dušan Loparnik
DEDEK MRAZ V SOBOTI
V ponedeljek se bodo v Murski Soboti začele novoletne prireditve povezane z obiski dedka Mraza, ki se bodo vrstile vse do petka. Za začetek bosta v ponedeljek in torek ob 1630 v grajski dvorani igrici, za sredo pripravljajo program soboški vrtci, in sicer so ob 1630 tja vabljeni tudi otroci, ki niso vključeni v organizirano varstvo.
V četrtek ob sedemnajstih se bo skozi mesto s svojim spremstvom prvič popeljal dedek Mraz. Že dopoldne pa se bo Slovensko narodno gledališče iz Celja dvakrat predstavilo z mladinsko igro Oskar in morska deklica. Prva predstava bo ob desetih, druga pa ob dvanajstih. Pred prihodom dedka Mraza, ki se bo sprehodi) od osnovne šole Dane Šumenjak skozi središče mesta na grajsko dvorišče, bo v grajski dvorani ob 1630 pravljična ura, po prihodu dedka Mraza pa obdaritev najmiajših.
Podobno bo v petek, ko bo nekaj pred tretjo popoldne v središču mesta zaigral soboški pihalni orkester, ob 1630 bo v klubu mladih ura pravljic, ob 17.00 pa bo na grajskem dvorišču ponovno srečanje z dedkom Mrazom.
OB LETOŠNJEM DNEVU JLA
Tesne vezi
-s
med JLA in
ljudstvom
Vojaki so vedno priskočili na pomoč pri vseh opravilih. Tako je bilo tudi letos, ko so gradili vodovod od Centibe do Benice.
Nenehno poudarjamo, da je varnost domovine naloga vseh občanov in ne le oboroženih sil. Tako je tudi v naši pokrajini. Tesne vezi med ljudmi in vojaki so tisto zagotovilo. ki krepi varnost na vsakem korhku in ob vsakem času. Tako kot vsako leto bodo tudi letos karavle dobile obisk iz delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. obudili se bodo spomini na letošnje leto, na opravljeno delo, na skupno delo.
Posebno svečano bo v Pincah. kjer bodo dan pred praznikom odprli vodovod. Ta vodovod od Lendave do Benice je pomagala graditi tudi vojska, zato je za te kraje še bolj pomemben, saj so vaščani teh obmejnih vasi spoznali, da se v vsaki akciji lahko obrnejo tudi na pripadnike JLA.
APAČE

Koliko za silvestrovanje?
g
F
Kakšnih posebnih svečanosti razen kulturnih prireditev letos ne bo. saj tudi v vojski velja stabilizacijska usmeritev. Praznik armade, kije nastala v malem mestecu Rudo, je postal praznik vseh občanov, saj so končno tudi vsi vključeni v sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Veliko akcij je bilo opravljenih letos, med njimi tudi v naši pokrajini. Vojaki so sodelovali pri urejevanju ko-
munalnih problemov, gradnji cest in vodovodov ter drugih opravilih. Pred nekaj meseci smo slavili dan graničarjev, ki so prvi čuvarji naših meja, danes bomo praznovali dan armade, kije največjejamstvo naše svobode in varnosti. Ob dnevu JLA zato velja čestitka vojakom in starešinam ter vsem tistim, ki delajo na pod-
ročju varnosti zaščite. '
in družbene
Jani D.
SKORAJ VEDNO KAJ NOVEGA
Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh v Apačah je bila med prvimi v Sloveniji, ki se je povezala z delovno organizacijo na podlagi samoupravnega sporazuma (LINA Apače), postala je tudi primer, kako je treba razvijati med učenci zadružništvo (v sodelovanju s TOZD Črnci) in sploh gojiti med mladimi delovno vzgojo, obenem pa tudi prijateljske vezi z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Sklenila je namreč prijateljstvo z osnovno šolo Jagnjilo v Socialistični republiki Srbiji in njihovi
pobratimi so prišli v Apače tudi minuli teden, ko je kolektiv apaške šole proslavljal 180. obletnico ustanovitve.
LJUTOMER
Trije nagrajenci Prosvetni delavci občine Ljutomer so minuli petek proslavljali svoj praznik. Osrednja prireditev je bila v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Zbranim je spregovorila predsednica Medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje Mira Marko, v kulturnem programu pa je sodeloval Ljutomerski oktet.
Podelili so tudi nagrade in plaketo občinske izobraževalne skupnosti. Letošnji nagrajenci so: MARIJA M URE KAR. učiteljica z osnovne šole Ivan Cankar v Ljutomeru. TILKA OHMAN, ravnateljica osnovne šole Jože Hedžet na Šafarskem, in EVA KAM PERLE. učiteljica vzgojnoizobraževal-nega zavoda Veržej. Plaketo pa so podelili osnovni šoli v Križevcih pri
,,Mi želimo stopati v korak s časom, to je razvojem kmetijstva in industrializacijo v apaški dolini. Skoraj ni boljše učne ure, kot je to ob neposrednem spoznavanju snovi v praksi. Zato smo prenesli v šolo delček proizvodnje iz delovne organizacije Lina, in sicer imamo na urniku proizvodno delo, pri katerem naši učenci izdelujejo drobne dele za pianine. S tozdom Kmetijstvo Črnci pa sodelujemo predvsem pri pridelovanju sladkorne pese in koruze,” nam je ob praznovanju visokega jubileja dejal ravnatelj šole Tone Rovšnik.
Kakšne načrte in želje pa imajo v prihodnje?
„Skoraj vsako leto uvajamo nekaj novega. V tem šolskem letu smo uvedli kolo servis, ki je sestavni del prometne vzgoje na šoli. Zdaj smo na poti uvajanja računalništva. Najbolj pa si želimo, da bi se uresničili tisti načrti, ki so bili zastavljeni leta 1969 ob izgradnji sedanje šole — to je dograditev učilnic in telovadnice, tako da bi lahko prešli na enoizmenski pouk.”
Na proslavi ob praznovanju 180-letnice šole v Apačah — le-ta je bila pretekli petek v tamkajšnji kino dvorani — je ravnatelj podal tudi krajši zgodovinski razvoj šolstva in med drugim dejal, da je bil leta 1804 najprej pouk organiziran v cerkovnikovi hiši, pozneje pa so za šolo zgradili ali uporabljali razne druge prostore. Vse do šolskega leta 1922/23 je bil učni jezik nemščina, na kar so začeli uvajati slovenske vzporednice in postopoma se je vedno bolj uveljavljal slovenski jezik. Okupator pa je v 2. svetovni vojni odpustil vse slovenske učitelje in spet so poučevali samo nemško do zloma nacizma. V novi Jugoslaviji je šola v Apačah postala osrednje izobraževalno in kulturno središče celotne apaške doline. Danes jo obiskuje nekaj čez 300 učencev.
Ob jubileju je kolektiv šole prejel številne čestitke, hkrati pa so podelili priznanja posameznim učiteljem, med njimi tudi zadnjemu predvojnemu in prvemu povojnemu ravnatelju Radu Resmanu, delovnima kolektivoma Lina in TOZD Kmetijstvo Črnci, TVD Partizan, gasilskemu društvu, zvezi borcev in zvezi rezervnih vojaških starešin.
Letos bo ,.najdaljša noč” — Silvestrovo — iz ponedeljka na torek. Velika večina občanov bo nazdravila novemu letu kar doma, ostali pa na silvestrskih zabavah, ki jih bo tudi letos veliko. Vas zanima, koliko boste morali odšteti za silvestrski meni v pomurskih družbenih hotelih oziroma gostiščih?
Najdražji in po vsebini najbogatejši ,,meni” pripravljajo v hotelu Radin v Radencih. Gostom bo na voljo tako imenovani ruski bife (bogato obložena miza, s katere si gostje sami jemljejo neomejeno količino jedil). Taka pojedina bo posameznika stala 4500 dinarjev. V Radinu bo igral ansambel Čudežna polja. Menda bo v programu sodeloval tudi humorist Jaka.
Silvestrovanje bo tudi v radenski kavami Park. Meni bo stal 1400 dinarjev. Igral bo ansambel Lotus.
V restavraciji Vikend bo nastopal ansambel Obzorja, meni pa bo za 1600 dinarjev.
V radenskem Ljubljanskem domu pa bo nenavadno silvestrovanje. Potekalo bo brez alkoholnih pijač. Gostje si bodo nazdravili v novo leto s stilom. Meni bo stal 2350 dinarjev.
Iz radgonskega Grozda sporočajo, da bo igral ansambel Mavrica, meni pa bo stal 1500 dinarjev.
V hotelu Terma! v Moravskih Toplicah boste za silvestrovanje morali odšteti 2600 dinarjev. Zavrteli se boste ob melodijah ansambla Butik.
V hotelu Jeruzalem Ljutomer bo stalo silvestrovanje 1500 dinarjev, igral pa bo ansambel Hey s Ptuja.
V lendavskem hotelu Lipa bo prav tako zabavno. Za ples bo poskrbel ansambel Halo, sicer pa bo meni stal 2300 dinarjev.
V gostišču Zvezda v Beltincih pripravljajo silvestrski meni za 1500 dinarjev, za ume pete pa bodo poskrbele Lastovke.
V motelu Carda v Martjancih bo treba za meni odšteti prav tako 1500 dinarjev, glasbe pa ni treba posebej predstavljati, saj vsi vemo, da je tam doma romska melodika.
Pa še Murska Sobota! V Diani bo na Silvestrovo prepevala Zoriča Fingušt, igral pa bo njen ansambel. Meni bo stal 1600 dinarjev. V hotelu Zvezda bo meni za 100 dinarjev cenejši, igral pa bo ansambel Orfej.
Torej izbirajte! Pa ne predolgo, kajti letos je za silvestrovanje kar
Ljutomeru.
J. G.
joZe graj
precejšnje zanimanje.
š. s
DODATNA SREDSTVA ZA IZGRADNJO KIRURGIJE
ENODNEVNI ZASLUŽEK?
Srečanje pomurskih likovnih umetnikov
Na predlog odbora za likovno in galerijsko dejavnost pri Kulturni skupnosti Murska Sobota so se že drugič sestali likovni ustvarjalci Pomurja.
Moto vsakoletnega shajanja pomurskih likovnih ustvarjalcev temelji na izmenjavi delovnih izkušenj in formiranju galerijske zbirke likovnih umetnikov vseh treh generacij in sicer: starejše, srednje in mlajše. Na ta način bi se bogatil fond soboške galerije z nalogo sprotnega seznanjanja obiskovalcev galerije z dosežki likovnih ustvarjalcev. Zbrani likovni umetniki so izpostavili 50-letni jubilej umetniško-fotografskega
ustvarjanja, katerega bo v naslednjem letu proslavljal Jože Kolo-ša-Kološ. Ta jubilej naj bi bil uvrščen v program GALERIJE Murska Sobota z razstavo in izdajo kataloga njegovega bogatega umetniškega opusa.
Likovni umetniki Pomurja so sklenili svoje srečanje z željo, da bi naj vsaka razstava v galeriji imela katalog razstavljenih del.
Franc Mesarič je s posebno pozornostjo izpostavil pomen spodbujanja mlade generacije likovnih ustvarjalcev ne samo z besedami, ampak z materialno in strokovno pomočjo.
Posebna pozornost namenjena načinu oz.
je bila kriterijem
za izvedbo odkupa likovnih del za GALERIJO Murska Sobota. Likovni ustvarjalci so bili enotnega mnenja, da bi moral biti osnovni kriterij, katerega bi posameznik moral izpolnjevati, da je član društva slovenskih likovnih umetnikov ali da je akademski slikar.
Likovni ustvarjalci so tudi govorili o problemu zagotavljanja potrebnih denarnih sredstev za odkupe likovnih del, ki jih doslej ni bilo dovolj.
Dane KATALlNlC
sobota, 22. 12. 1984 ob 20.00 PUŽEVCI
nedelja, 23. 12. 1984 ob 19.00 RAJSAR-GRAD
COBI&
MAGNET
Že dalj časa je znano, da sredstev za dograditev in opremo kirurškega bloka v Rakičanu pri Murski Soboti primanjkuje, zato bo nujno zbrati dodatna, če naj bo naložba končana v dogovorjenem roku in — kot zdaj kaže — postopoma. Na mizo bo treba dati tehtne, strokovno in nolitično utemeljene argumente ter jasno povedati ljudem, kaj vse in koliko naj bi prispevali. Bo to enodnevni zaslužek ali kaj? Da ne bo več govorjenja na pamet in brezpotrebnega vznemirjanja ljudi, so na zadnji seji predsedstva medobčinske organizacije SZDL v Gomji Radgoni sklenili imenovati 14-članski odbor, ki bo igral vlogo usklajevalca pri zbiranju dodatnih sredstev za izgradnjo in opremo kirurgije. Mora pa biti iasno. da frontna SZDL ne more biti realizator referendumskega programa, ampak so za to pristojni drugi, predvsem osrednji gradbeni odbor, ki ima tako že polne roke dela. Kot je razvidno iz obiavlienega seznama, so se klicu na pomoč kirurgiji med prvimisolidamostno odzvali naši delavci, ki so na začasnem delu na tujem.
(BŽ)
Seznam članov SKPD „MURA" iz Rank-weila v Avstriji, ki so prispevali za izgradnjo
kirurškega oddelka v
1.	Nemec Evgen
2.	Željko Viljem
3.	Gomboc Emil
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Kuronja Jože Kerec Alojz Hari Aleksander Gruškovnjak Marija Gašpar Jože Gašpar Milan Kikec Karel
11.	Donoša Vendel
12.	Ovček Branko
13.	Rožman Jože
Murski Soboti:
Weiler Klaus Rothis Rothis Rothis Sulz Sulz Muntliks Sulz Klaus Rankweil Sulz Muntliks
14.	Časar Franc
15.	Flisar Milan
16.	Hozjan Jože
17.	Balek Marica
18.	Nieder Anton
19.	Kranjec Evgen
20.	Kisilak Jože
21.	Čurman Rudolf
22.	Hari Emil
23.	Šebjanič Milan
24.	Pocak Tibor
25.	Toth Evgen
26.	Počič Aleksander
27.	Ropoš Viktor
28.	Kalamar Evgen
29.	Novak Štefan
30.	Kaučič Ludvik
31.	Žižek Štefan
32.	Lenaršič Alojz
33.	Pocak Elek
34.	Marinič Štefan
35.	Baler Zlatica
36.	Kalamar Rožika
37.	Krajcar Franc
38.	Gašpar Štefan
39.	Varga Viljem
40.	Bedbke Jože
41.	Konkolič Jože
42.	Krpič Viljem
43.	Dimitrijevič Budo
44.	Imenšek Franc
45.	Bogdan Martin
46.	Gomboc Janez
• 47. Nerat Viljem
48. SKPD ,,MURA"
Muntliks Rankweil Klaus Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Sulz Rankweil Buchs Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Rankweil Klaus Rothis Dornbirn Dornbirn Sulz
Rankweil (Paračin) - Rankweil (Miklavž)
Satteins Sulz Dornbirn Rankweil
Društvo je skupaj s svojimi člani prispevalo 15000 šilingov.