7Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025), 7–25 Gašper Tonin – Tanja FajFar – Mojca Žagar Karer VKljučujoča terminologija: primer medicinsKe terminologije cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/jZ.31.2.01 V prispevku obravnavamo vključujočo terminologijo, ki je osnovana na prepoznavanju raz- ličnosti, spoštovanju posameznika in načelih enakosti, njen namen pa je preprečiti stereoti- pizacijo in diskriminacijo ranljivih in marginaliziranih skupin. Opredeliti poskušamo različne načine rabe vključujoče terminologije, podrobneje pa se osredotočamo na mehanizme, prek katerih se vključujoča terminologija uveljavlja na področju medicine. Poleg tega predstav­ ljamo tudi mogoče vzroke in razloge za pobude za terminološke intervencije s tega področja, podprte z argumentom vključujoče terminologije. Ključne besede: medicinska terminologija, vključujoča terminologija, osebo poudarjajoča terminologija, bolnika poudarjajoča terminologija, terminološka intervencija Inclusive Terminology: the Case of Medical Terminology This article discusses inclusive terminology, which is based on recognizing diversity, res- pecting individuals, and following the principles of equality, and aims to prevent stereo- typing and discrimination against vulnerable and marginalized groups. The article defines various ways of using inclusive terminology and focuses on the mechanisms by which in- clusive terminology is becoming established in medicine. In addition, it presents possible causes and reasons for terminological intervention initiatives in this field that are supported by the argument of inclusive terminology. Keywords: medical terminology, inclusive terminology, person­first terminology, patient­first terminology, terminological intervention 1 uVod Cilj2*vključujočega jezika in vključujoče terminologije, ki se pri nas vse intenziv- neje uveljavlja na različnih področjih, je zmanjševati pristranskost, spodbujati pra- Gašper Tonin  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  toningasper@gmail.com  https://orcid.org/0000­0001­8268­1695 Tanja Fajfar  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  tanja.fajfar@zrc­sazu.si  https://orcid.org/0000­0001­9410­7076 Mojca Žagar Karer  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  mojca.zagar@zrc­sazu.si  https://orcid.org/0000­0001­5302­1663 Prispevek je nastal v okviru programov P6­0038 in P5­0217, ki ju financira ARIS. Temelji na raziskovalnih podatkih iz že obstoječih in javno dostopnih virov, ki so navedeni v razdelkih Viri in Literatura. 8 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... vičnost in zagotavljati, da so vsi posamezniki, ne glede na svoje značilnosti, npr. spol, družbeni položaj, zdravstveno stanje ali identiteto, obravnavani nediskrimi- natorno. V terminološki vedi se o vključujoči terminologiji pogosto razpravlja v povezavi s terminološkimi intervencijami, ki predvidevajo zamenjavo terminov, da bodo odražali sodobne družbene vrednote. Ena od strok, kjer je vključujoči jezik pomemben, je tudi medicina, saj se strokovnjaki s tega področja vsakodnev- no srečujejo s posamezniki iz ranljivih in marginaliziranih skupin. V prispevku ob primerih s področja medicine predlagamo termine in opredelitve za različne možnosti vključujoče terminologije. Poleg tega predstavljamo razloge in vzroke za terminološke intervencije s tega področja. 2 VKljučujoči jeZiK Želja po odpravi izključevanja različnih identitetnih skupin na podlagi jezikovne rabe je v 80. letih 20. stoletja pripeljala do pojma politične korektnosti. Označe- val je zavzemanje za načela, ki so se uveljavila v 60. in 70. letih 20. stoletja v ZDA in izhajajo iz zavedanja, da je zahodni svet nadvladan skozi lik belopoltega hetero seksualnega moškega (Kern 2015: 145). V enciklopediji Britannica (2025) je politična korektnost definirana kot termin, ki označuje jezik, ki naj bi zagotav­ ljal najmanjšo mero žaljivosti, zlasti ko opisuje skupine, ki so prepoznavne po zunanjih značilnostih, npr. rasi, spolu, kulturi ali spolni usmerjenosti. V slovenskem prostoru so se prizadevanja za politično korektnost v jeziku poja- vila v 90. letih 20. stoletja na področju jezikovne enakopravnosti moških in žensk. Sprva je bil aktualen termin neseksistična raba jezika,1 nato spolno občut ljiva raba jezika, danes pa se najpogosteje uporablja poimenovanje spolno vključujoča raba jezika. Osnovna zagata pri prizadevanjih za jezikovno enakopravnost moških in žensk je bila, ali v pravna besedila vključiti ženske oblike. Rezultat je bila standar- dna klasifikacija poklicev v obojespolni redakciji, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije 22. maja 1997 (Stabej 1997: 68). Že leto prej so izšle prve smernice za spolno vključujočo rabo jezika I. Ž. Žagarja in M. Milharčič Hladnik (1996) z naslovom Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika. Sledilo je še več smernic,2 ki so med strategijami za vključujoči jezik navajale zlasti rabo ženskih slovničnih oblik in rabo spolno nevtralnih oblik, v zadnjih letih pa je vanje vključena tudi raba podčrtaja (Kern – Vičar 2019; Kern – Vičar 2024). V slovenski jezikoslovni literaturi je kar nekaj prispevkov, ki obravnavajo politično korektnost (npr. Gorjanc 2004; Kern 2015; Ledinek 2019; Atelšek idr. 2024). Čeprav se termin še vedno uporablja, se vse pogosteje sooča z očitki, da gre 1 Urad za žensko politiko Vlade Republike Slovenije je leta 1995 izdal brošuro Neseksistična raba jezika. 2 Za natančnejši pregled smernic gl. Dobrovoljc – Stabej 2019: 374–377. 9Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) pri politično korektnem jeziku za poskuse nadzorovanja rabe jezika in s tem tudi obnašanja (Johnson 2012), kar bi lahko pripisali njegovemu izvoru. V zgodnjem 20. stoletju so ga marksisti namreč uporabljali za krepitev skladnosti s prednost­ nimi ideološkimi postavkami (Prevel Katsanis 1994: 6). Za označevanje pojma so se zato uveljavila tudi druga poimenovanja. Trojar in Žagar Karer (2013) uporabljata poimenovanje družbena občutlji- vost, pri čemer ju zanima praksa uslovarjanja ženskih poimenovanj v slovenskih terminoloških slovarjih. To poimenovanje uporablja tudi Michelizza (2021), ki v kontekstu splošnih slovarjev analizira tipične kolokacije, ki so bile zaradi stereo­ tipnosti ali nekorektnosti iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja (eSSKJ), izločene. Ob poimenovanju družbena občutljivost v prispevku sicer upo- rablja tudi poimenovanje politična korektnost. Dokaj pogosto je tudi poimenovanje družbeno občutljiva raba jezika (Dobro- voljc – Stabej 2019; Šauperl idr. 2018). Znotraj te rabe jezika velja izpostaviti spolno občutljivo rabo jezika ali krajše spolno občutljivi jezik. Kern in Vičar (2024) prednost pred tem poimenovanjem dajeta poimenovanju spolno vključu- joča raba jezika oz. krajši različici spolno vključujoči jezik. Odločitev utemeljujeta na podlagi pomena pridevnika občutljiv, ki nakazuje na čustvovanje oz. čustva, bistvo prizadevanj za ta jezik pa je večja vključenost oseb vseh spolov. Menimo, da sestavina občutljiv za označevanje obravnavanega pojma, vezanega na spolno rabo jezika, kot tudi nadrednega pojma, vezanega na rabo jezika nasploh, sicer ni neustrezna (gre za pomen ‘zmožnosti občutiti oz. zaznati kaj’), se pa z avtor- jema strinjamo, da je sestavina vključujoč primernejša, saj ustrezno poudarja lastnost tega pojma – prizadevanje, da nobena oseba oz. skupina oseb, ki odstopa od večine, ne bi bila izključena. Poleg tega je s pridevnikom vključujoč poudarjen aktivni pristop k sprejemanju ne glede na različne značilnosti posameznih oseb ali skupin oseb – poimenovanje občutljiva raba jezika pa po drugi strani pri jezikov- nih uporabnikih lahko ustvarja vtis, da tovrstna raba jezika zahteva pretirano pre- vidnost, kar lahko sproži odpor. V prispevku zato uporabljamo termin vključujoči jezik, za katerega je značilna tudi vključujoča terminologija. 3 VKljučujoča terminologija Vključujoča terminologija je terminološki pristop, ki pri oblikovanju ali izbiri terminov poudarja obzirno in enakopravno obravnavo zapostavljenih družbenih skupin. Vključujoča terminologija (angl. inclusive terminology) je v Smernicah za rabo vključujoče terminologije v standardih ISO in IEC (angl. Guidance on the use of inclusive terminology in ISO and IEC documents) definirana kot terminolo- gija, ki je dojeta ali bo verjetno dojeta kot nepristranska in spoštljiva do vsakogar, 10 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... ne glede na starost, sposobnosti, spol, etnično pripadnost, vero ali katero koli dru- go značilnost (IEC/ISO 2024: 7). Tipov vključujoče terminologije je več. Vanjo gotovo spadajo tudi termini, ki nimajo stigmatizirajoče poimenovalne motivacije, tj. poimenovalne motivacije, ki bi lahko bila dojeta kot diskriminatorna, žaljiva ali kako drugače družbeno nespre- jemljiva. V okviru vključujoče terminologije je zato aktualno spreminjanje terminov, ki so iz različnih razlogov postali neprimerni za označevanje oseb (npr. Cigan – Rom, Eskim – Inuit, starostnik – starejši). Atelšek idr. (2024: 222–224) so v prispevku, ki obravnava terminološke intervencije iz različnih razlogov, predstavili nekaj prime- rov nevključujočih terminov. Navedli so štiri termine s področja računalništva, ki so v kontekstu angleščine sporni, in sicer whitelist (slv. beli seznam ‘seznam dovolje- nih elektronskih naslovov, naslovov internetnega protokola, domen ali aplikacij, ki ga odobri sistemski skrbnik in predstavlja ukrep za zagotavljanje kibernetske var- nosti’)3 in blacklist (slv. črni seznam ‘seznam nedovoljenih elektronskih naslovov, naslovov internetnega protokola, domen ali aplikacij, ki ga odobri sistemski skrbnik in predstavlja ukrep za zagotavljanje kibernetske varnosti’) ter master (slv. gospo- dar ‘aktivna enota na vodilu, ki upravlja z njim in vodi prenos signalov po njem’) in slave (slv. suženj ‘pasivna enota na vodilu, ki ne upravlja z njim in ne vodi pre- nosa signalov po njem, ampak se odziva na zahteve gospodarja’). Kot primer spor- nega termina iz slovenskega prostora so navedli termin žrtev s področja nasilja nad ženskami in otroci, ki je neprimeren, ker označuje osebo, ki je pasivna in trpi, kar pa ne drži, saj ta oseba razvije izredno moč in iznajdljivost, da preživi. Kot primernejši poimenovanji sta izpostavljeni poimenovanji preživela/preživeli in oseba z izkušnjo nasilja (Horvat – Lešnik Mugnaioni – Plaz 2007: 17). Struktura z izkuš njo nečesa tudi sicer postaja rešitev za tvorjenje vključujočih terminov, pri čemer se povezuje z enim izmed pristopov za vzpostavitev vključujoče terminologije, in sicer z osebo poudarjajočo terminologijo (več o tem v razdelku 3.2), npr. oseba z izkušnjo brez- domstva, oseba z izkušnjo travme, oseba z izkušnjo duševne motnje.4 Kot primer uspešne terminološke intervencije, s katero so se usklajeno pre- imenovali vsi povezani pojmi, navajamo zamenjavo poimenovanja vede, ki se ukvarja z osebami s posebnimi potrebami, in sicer iz defektologije v specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Poleg vede sta se preimenovala tudi naziv defektolog, 3 Navedene definicije so iz Računalniškega terminološkega slovarja, ki nastaja na Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V slovenskem prostoru ti termini v splošnem niso dojeti kot sporni, kar gre pripisati temu, da so bili angleški termini zamenjani zaradi povezave z rasizmom, s katerim imamo v slovenskem okolju bistveno manj izkušenj kot v ameriškem. 4 Predlogi za bolj vključujoče termine pogosto kršijo temeljno terminološko načelo gospodarno- sti, po katerem imajo krajši termini prednost pred daljšimi, npr. brezdomec – oseba z izkušnjo brezdomstva. Slabost te strukture je tudi, da lahko povzroči dvoumnost v smislu, ali gre za preteklo izkušnjo ali ne. 11Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) ki ga je nadomestil specialni in rehabilitacijski pedagog, in ime znanstvene revije. Ta se je najprej imenovala Defektologica Slovenica (izhajati je začela leta 1993), med letoma 2004 in 2014 se je imenovala Defektologica Slovenica – Specialna in rehabilitacijska pedagogika, nato pa samo še Specialna in rehabilitacijska peda- gogika. Zamenjava je bila motivirana z odmikom od medicinskega modela, ki »definira motnjo kot osebni problem, ki je nastal zaradi bolezni, travme ali drugih vplivov na zdravje in potrebuje zdravniško oskrbo« (Vrhovski 2006: 109), v smer družbenega modela, ki »motnjo definira kot problem, ki ga je ustvarila družba« (Vrhovski 2006: 110). V primeru družbenega modela mora zato družba poskrbeti za vključitev posameznikov s posebnimi potrebami na vsa življenjska področja. V nadaljevanju izpostavljamo tri tipe vključujoče terminologije, in sicer ženska poimenovanja poklicev, osebo poudarjajočo terminologijo ter identiteto poudarjajočo terminologijo. 3.1 Ženska poimenovanja poklicev Prvi tip vključujoče terminologije so ženska poimenovanja poklicev, kar je še po- sebej pomembno v primerih, ko je za neki poklic obstajalo le moško poimenova- nje. Eden od virov, v katerih lahko preverimo ženska poimenovanja poklicev, so tudi terminološki slovarji. Navajanje ženskih oblik v slovenskih terminoloških slo- varjih sicer ni dosledno izpeljano (Trojar – Žagar Karer 2013: 460), novejša praksa na Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pa je, da se ženske oblike dosledno navajajo. Oglejmo si primer s področja kamnarstva kot širši javnosti manj poznane stroke. Kamnosek je v Kamnarskem terminološkem slovarju definiran kot ‘oseba, ki po danem načrtu ali lastni zasnovi izdela, vgradi, zaščiti in neguje izdelke iz naravnega kamna’. Če to delo opravlja oseba ženske- ga spola, je skladno z vključujočo terminologijo primerno, da se zanjo uporablja ženska oblika kamnosekinja. Slovar zato navaja tudi žensko poimenovanje. Na področju zdravstva pri vključujoči terminologiji izstopajo nekateri termini za poklice in kvalifikacije zdravstvenih delavcev. Poleg specialista se je pri nazi- vih zdravnikov uveljavila specialistka, za večino specializacij pa poznamo tudi ženska poimenovanja (kirurginja, anesteziologinja, ortopedinja, družinska zdrav- nica, alergologinja). Nekoliko manj uveljavljena so le poimenovanja za posamez­ ne specializacije, npr. klinična genetičarka in klinična fiziologinja, saj je tudi spe- cialistov in specialistk teh področij malo. Pri poimenovanjih poklicev je zanimiv tudi pregled zgodovine uporabe izra- zov medicinska sestra5 in medicinski tehnik. Delitev iz leta 1997 je predvidevala, 5 Termin se je začel uporabljati, ker so za bolnike v preteklosti velikokrat skrbele redovnice, za ka- tere se še danes uporablja poimenovanje sestre. Sčasoma se je termin medicinska sestra uveljavil in danes ne nakazuje več na povezanost z verskim redom. Po drugi strani termin medicinski brat nima zgodovinske osnove in ni ustaljen – verjetno ga zato nekateri obravnavajo kot slabšalnega. 12 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... da imata zdravstveni tehnik in medicinska sestra različno stopnjo izobrazbe, in sicer prvi srednjo stopnjo, druga višjo stopnjo. Drugačno, a prav tako spolno deli- tev poimenovanj poklicev predvideva razmejitev zdravstvene nege iz leta 2008. Za diplomirane zdravstvene delavce uporablja termine diplomirana medicinska sestra oz. diplomirani medicinski zdravstvenik in višji zdravstveni tehnik oz. višja medicinska sestra (za visokošolske programe). Tiste, ki so končali srednješolski strokovni program, poimenuje tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege ter medicinska sestra/medicinski tehnik. Podobno se poleg babice v dokumentu uporablja termin babičar. Dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih izva- jalcev v dejavnosti zdravstvene nege 2017–2019 sicer ločuje pare bolničar – nego- valec in bolničarka – negovalka (srednješolska izobrazba brez strokovne mature), tehnik zdravstvene nege – tehnica zdravstvene nege (srednješolska izobrazba s strokovno maturo) ter diplomirana medicinska sestra – diplomirani zdravstvenik (dodiplomska izobrazba) (Ažman – Prestor 2021). 3.2 Osebo poudarjajoča terminologija Drugi tip vključujoče terminologije je poimenovalni pristop, imenovan osebo po- udarjajoča terminologija (angl. person-first terminology).6 Začetki prizadevanj za uveljavitev tega pristopa segajo v 70. leta 20. stoletja, ko je bila v Salemu (ZDA) organizirana prva konferenca gibanja People First na področju pravic invalidov. Nekoliko kasneje je bilo ustanovljeno gibanje Ljudje z aidsom, to poimenovanje pa naj bi zamenjalo poimenovanji žrtve aidsa in bolniki z aidsom. Gibanje7 je sprožilo prizadevanje za jezik, imenovan osebo poudarjajoči jezik, ki je bil v istem desetlet ju vključen tudi v pravna besedila, npr. različne zakone (Crocker – Smith 2019: 126–127). Prizadevanja v okviru tega pristopa so aktualna zlasti pri poimenovanju fizič- nih ali duševnih značilnosti oseb s posebnimi potrebami. Ta poimenovanja so tvor- jena tako, da je na prvem mestu izraz oseba, ki mu sledi predložna zveza, v kateri je navedena motnja, ki jo ta oseba ima, npr. oseba s slepoto. Zagovorniki tega pri- stopa menijo, da poimenovanja, v katerih je beseda oseba pred besedo, ki označuje njeno motnjo, sporočajo, da je ta le del osebe. Osebe kot celote se tako ne enači z eno od njenih lastnosti, kar je vključevalno. Ta vrsta terminologije je zato včasih označena kot pozitivna terminologija (prim. Kavkler 2008: 42–43). Prispeva h gradnji pozitivne identitete posameznika oz. skupine, ki jo opredeljujejo zunanje značilnosti, npr. rasa, nacionalnost, spol, spolna usmerjenost ter posebne telesne ali duševne značilnosti. Tuji avtorji sicer opozarjajo, da se osebo poudarjajoča 6 Pojavlja se tudi različica people-first terminology. 7 V Denverskih načelih iz leta 1983 so zapisali: »Obsojamo poskuse, da bi nas označili za ‘žrtve’, kar implicira poraz, in le občasno smo ‘pacienti’, kar implicira pasivnost, nemoč in odvisnost od skrbi drugih. Smo ‘ljudje z aidsom’.« (Op. prevedli avtorji članka.) 13Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) terminologija v medicini večkrat uporablja v komercialnih in uradovalnih držav- nih ustanovah, pri znanstvenem pisanju in pri kliničnem delu pa redkeje (Pham idr. 2021). Na področju medicine je različica osebo poudarjajoče terminologije pri- stop, imenovan bolnika poudarjajoča terminologija (angl. patient-first termino- logy).8 Poimenovanja, nastala na podlagi tega pristopa, sestavljata izraz bolnik in predložna zveza, v kateri je običajno navedena bolezen, npr. sladkorni bolnik > bolnik s sladkorno boleznijo, epileptik > bolnik z epilepsijo, hipertonik > bolnik z arterijsko hipertenzijo. V medicini je to še posebej pomembno, saj naj bi se s pristopom, ki na ravni poimenovanj na prvo mesto postavi bolnika, izognili mož- nosti, da bolniku navidezno odvzamemo moč nad lastnim stanjem, obenem pa ga ne istovetimo z njegovo boleznijo. Zanimivo je, da se v SSKJ2 pojavljajo tudi poimenovanja s kvalifikatorjem med. (medicina), ki jih ne najdemo v Slovenskem medicinskem slovarju, saj v medicinski terminologiji niso ustaljena, poleg tega pa ne sledijo načelom vključujoče terminologije. Taka so npr. gonoroik, tuberkulotik in rahitik (bolje bolnik z gonorejo, bolnik s tuberkulozo in bolnik z rahitisom) (Tonin 2022b: 635). 3.3 Identiteto poudarjajoča terminologija Tretji tip vključujoče terminologije je poimenovalni pristop, imenovan identiteto poudarjajoča terminologija (angl. identity-first terminology), ki se je pojavil kot odgovor na osebo poudarjajočo terminologijo. Njegovi zagovorniki, ki pravilo- ma pripadajo skupnosti oseb s posebnimi potrebami (zlasti na področju avtizma in gluhosti), osebo poudarjajočo terminologijo zavračajo, saj menijo, da je posa- meznikova značilnost, za označevanje katere je potreben poseben poimenovalni pristop, razumljena kot nekaj negativnega. Zato zagovarjajo načelo, ki v ospredje postavi značilnost, ki je ključna sestavina posameznikove identitete (npr. gluhi in ne oseba z gluhostjo) (Writing Respectfully 2023). 4 VKljučujoča terminologija V medicini V medicini se vključujoča terminologija največkrat obravnava v okviru k bolniku usmerjene terminologije (angl. patient-centered terminology, tudi patient-ori ented terminology), ki spada na področje k bolniku usmerjenega jezika (angl. patient- -centered language, tudi patient-oriented language). Temelj omenjenih pristopov je način sporazumevanja pri obravnavi bolnika, s katerim se poskušajo zdravstve- ni delavci čim bolj prilagoditi bolnikovemu biološkemu, psihološkemu in soci- 8 Angleškemu terminu patient lahko v slovenščini ustreza termin bolnik ali termin pacient. Raz- merje med njima je predstavljeno v terminološkem odgovoru Varstvo pacientov (https://isjfr. zrc­sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/varstvo­pacientov). 14 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... alnemu stanju, pri čemer upoštevajo bolnikovo korist, želje, vrednote ter načela spoštljivega in empatičnega sporazumevanja (Siouta – Olsson 2020: 1–2). Zdrav- nik pri obravnavi v ambulanti bolnika torej poimenuje tako, kot ta želi, oz. uporabi izraz, za katerega meni, da bo imel za bolnika največjo korist (kar je skladno z načelom k bolniku usmerjenega jezika), čeprav poimenovanje morda ni skladno z načelom vključujoče terminologije. V nekaterih pogledih se zato načela k bolniku usmerjene terminologije lahko razlikujejo od načel vključujoče terminologije. Če namreč oseba pri obravnavi v ambulanti ne želi, da se jo nagovarja kot osebo z gibalno oviranostjo (kar bi bilo skladno z vključujočo terminologijo), ampak kot invalida ali kot osebo z invalidnostjo,9 se zdravnik temu seveda prilagodi (saj ima k bolniku usmerjena terminologija prednost). Obenem pa v besedilih, namenjenih širši strokovni ali nestrokovni javnosti, uporablja termin oseba z gibalno oviranostjo. Vključujočo terminologijo uporabi tudi ob prvem stiku z neznanim bolnikom. Tak pristop pod- pirajo tudi nekatere smernice za uporabo jezika v kliničnem okolju (Person­First and Destigmatizing Language 2022). Jezik med zdravnikom in bolnikom je vedno prilagojen posameznemu bolniku, zato zdravnik za bolnika praviloma uporablja tiste jezikovne izbire, za katere meni, da bodo najbolj koristne za bolnikovo sta- nje. K bolniku usmerjeno terminologijo torej uporablja predvsem pri stiku z zna- nim bolnikom, pri stiku z neznanim bolnikom in pri podajanju javnozdravstvenih informacij širši javnosti pa imajo večjo veljavo načela vključujoče terminologije. 4.1 Uveljavljanje vključujoče terminologije v medicini Vključujoča terminologija se poskuša v strokovnem prostoru uveljaviti tudi s po- močjo terminoloških intervencij. Terminološka intervencija je pojav, ko se v rabi ustaljeni termin zamenja z novim, ki naj bi pojem iz različnih razlogov označeval primerneje. Za uspešno zamenjavo termina mora biti terminološka intervencija vsebinsko utemeljena in tudi pravočasna (Atelšek idr. 2024: 222). 4.1.1 Terminološke intervencije v medicini in mehanizmi za njihovo uveljavljanje Predpogoj za uspešno uveljavitev novega termina namesto obstoječega je torej dobra vsebinska utemeljitev, pri čemer je smiselno upoštevati terminološka načela. Za uspešno uveljavitev novega termina mora dovolj veliko število strokovnjakov priznati upravičenost terminološke intervencije, novi termin pa začeti uporabljati pri svojem delu.10 Na področju medicine take terminološke spremembe največkrat sprožijo aktivne in pasivne jezikovne pobude družbenih ali strokovnih skupin prek smernic, klasifikacij in nomenklatur, ki jih te skupine ustvarjajo ali uporab ljajo. 9 Več o dilemah v zvezi s terminom invalid v Kern – Žagar Karer 2019: 14–15. 10 Več o implicitnem, predvsem pa eksplicitnem terminološkem dogovoru v Tonin 2024: 367–369 in Žagar Karer 2018. 15Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) 4.1.2 Aktivne jezikovne pobude Kot aktivne jezikovne pobude razumemo terminološke spremembe, ki jih zdrav- niki zaradi ureditve zdravstvenega sistema, v katerem delajo, morajo sprejeti za- radi administrativnih zahtev. Velikokrat gre za spremembe na ravni nomenklatur in klasifikacij, ki jih zdravstveni sistemi uporabljajo za finančno vrednotenje storitev in vodenje statističnih podatkov. Taki termini se lahko sčasoma ustalijo tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih, ker se jih zdravstveni delavci navadi- jo uporabljati pri svojem kliničnem delu. Širjenje uporabe k bolniku usmerjene terminologije je vplivalo na več modernih zdravstvenih sistemov ter na smernice mednarodnih in nacional- nih organizacij. Primer tega je Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdrav stvenih problemov za statistične namene (MKB), ki jo objavlja Svetovna zdrav stvena organizacija in je osnovni administrativni, ontološki in termino- loški dokument, ki opredeljuje imena bolezni. Trenutno je pri nas veljavna 11. verzija 10. revizije avstralske modifikacije MKB (MKB­10), po svetu pa se že uporablja 11. revizija MKB (MKB­11). Ta bo v slovensko terminologijo verjetno prinesla nekatere spremembe. Tako je npr. v MKB­11 angleški termin transsexualism zamenjan s terminom gender incongruence, kar bo vplivalo tudi na zamenjavo slovenskega termina transseksualizem, namesto katerega se uveljavlja termin spolna neskladnost (Bedenk 2015: 36; Položaj transspolnih ljudi 2021: 28). Primer spremembe, ki se je zgodila na ravni MKB, je tudi bolezen mpox. Za bolezen, ki jo povzroča virus opičjih koz, je bil namreč že ustaljen termin opičje koze (angl. monkeypox). Svetovna zdravstvena organizacija pa je avgu- sta 2022 ob ponovnem izbruhu objavila javni poziv za določitev novega, bolj nevtralnega poimenovanja te bolezni, saj naj bi prvotni termin spodbujal rasne stereotipe o afriški celini in s tem krepil stigmatizacijo, ki bi bolnike lahko odvrnila od iskanja medicinske pomoči. Kot odgovor na pobudo so prejeli več kot 200 predlogov. Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija državam članicam dopustila, da za svoje jezike termin izberejo same, je v 10. in 11. revizijo MKB vključila termin mpox, ob tem pa svetovala, naj tudi članice uporabljajo to poimenovanje (Ulaeto idr. 2023: 273–274). Za slovenščino sicer termin mpox jezikovnosistemsko ni najustreznejši, saj se največkrat uporablja citatno – nekatere organizacije, npr. NIJZ, pa termin oblikoslovno že prilaga- jajo slovenščini (mpox, rod. mpoxa) (NIJZ 2024). Poleg tega je takšna izrazna podoba kratičnega termina (zapisovanje z malimi črkami) ob hkratni izgubi povezave z njegovo razvezavo največkrat povezana z determinologizacijo, s 16 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... katero se terminom širi pomensko polje, ko prehajajo v splošni jezik (Tonin 2022a: 213–214).11 4.1.3 Pasivne jezikovne pobude Pri pasivnih jezikovnih pobudah ne gre za uveljavljanje sistemskih jezikovnih sprememb, ki bi bile obvezujoče za vse uporabnike zdravstvenega sistema, ampak za ustvarjanje novega strokovnojezikovnega standarda prek neobvezujočih pripo- ročil (npr. v obliki smernic), ki jim strokovnjaki pri svojem delu običajno sčasoma vseeno začnejo slediti. Pasivne jezikovne pobude delimo na znotrajstrokovne in zunajstrokovne. Znotrajstrokovne pasivne jezikovne pobude sestavljajo priporočila v smernicah in usmeritve združenj ter spremembe tujih nomenklatur in klasifikacij, ki niso neposredno povezane z administrativnim delom v zdravstvenem sistemu, zato se jih strokovnjaki niso dolžni držati. Temelji medicine kot stroke so po vsem svetu enaki, zato se slovenski zdravniki po priporočilih mednarodnih združenj velikokrat ne ravnajo le v zvezi s strokovnimi odločitvami, ampak tudi glede jezikovne rabe, čeprav so omenjena priporočila praviloma oblikovana za angleški jezik. Primer takih priporočil, ki predvidevajo tudi uporabo bolnika poudarjajoče terminologije, so priporočila Evropskega združenja za raziskovanje debelosti. Podobno se na podlagi terminološkega dogovora strokovnjakov v obliki smernic opušča termin nealkoholna zamaščenost jeter, ki ustreza angleškemu terminu nonalcoholic fatty liver disease (NAFLD). Strokovnjaki so se za terminološko intervencijo odločili na podlagi več različnih dejavnikov, med katerimi je bila tudi stigma prvotnega termina zaradi sestavin alcoholic (slv. alkoholni) in fatty (slv. zamaščeni). Nado- mestil ga je angleški termin metabolic dysfunction-associated steatotic liver dise- ase (MASLD). V slovenščini zanj še ni ustaljenega ustreznika, so pa na vprašanje, kateri slovenski termin bi to lahko bil, odgovarjali terminologi v Terminološki svetovalnici. V odgovoru so predlagali poimenovanje presnovna maščobna jetrna bolezen.12 Čeprav je v MKB­11 še vedno prisoten angleški termin NAFLD, se pri- čakuje, da ga bo v naslednji nadomestil MASLD (Rinella – Sookoian 2023: 1–3). 11 Primer tega je npr. kratični termin COVID-19 (angl. coronavirus disease 2019), ki je bil široko uporabljan v splošnem jeziku, ob tem pa se je determinologiziral in s tem spremenil tudi na obli- kovni ravni. Pojavil se je zapis z malimi črkami (covid-19), nato smo kratični termin črkovno prilagodili, izgubila pa se je številčna sestavina (kovid). Nazadnje smo termin tudi oblikoslovno prilagodili in ga začeli sklanjati (kovid, rod. kovida). Podobno se je dogajalo tudi z drugimi kratičnimi termini, ki so se determinologizirali, tak primer je npr. aids. Zapis z malimi črkami je lahko s strokovnojezikovnega vidika problematičen, saj je priporočeno, da se v slovenski medicinski terminologiji kratične termine zapisuje z velikimi črkami in se jih ne sklanja (Tonin 2022a: 213–214). 12 Odgovor je dostopen na povezavi https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/presnov- na-mascobna-jetrna-bolezen. 17Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) Kot zunajstrokovne pasivne jezikovne pobude pa razumemo tiste pobude za terminološke intervencije, ki se začnejo zunaj stroke. Najpomembnejšo vlogo v medicini imajo pri tem združenja bolnikov, zdravniki pa se včasih vseeno posku- šajo ravnati tudi glede na pobude splošnih medijev ali aktivističnih skupin. Primer takih priporočil je izdalo Ameriško združenje za boj proti raku (American Cancer Society 2025). V teh priporočilih npr. zavračajo glagol preboleti in priporočajo uporabo glagola preživeti (torej tisti, ki so preživeli raka namesto tisti, ki so prebo- leli raka). S tem naj bi se zmanjšalo poudarjanje pasivnosti bolnika, poleg tega pa tudi namigovanje na to, da je bolnik žrtev. Čeprav oblike jezikovnih pobud predstavljamo ločeno, so med seboj pogosto povezane. Najpogosteje npr. zunajstrokovna pobuda (združenje bolnikov) najprej doseže spremembo v terminologiji pri zdravniških združenjih, ki nato prek stro- kovnih smernic vplivajo na strokovno javnost. 4.2 Vzroki in razlogi za pobude za terminološke intervencije po načelih vključu- joče terminologije – primer medicine Kot omenjeno, lahko k pobudam za terminološke intervencije na področju me- dicine prispevajo tako aktivne kot pasivne jezikovne pobude. Razlogi zanje so različni, v nadaljevanju pa poskušamo osvetliti nekatere izmed njih. Razdelili smo jih v tri skupine, pri čemer je treba poudariti, da se pri večini primerov prepleta več različnih razlogov. 4.2.1 Tabu Tabu13 je nekaj, kar je prepovedano ali omejeno s socialnimi in verskimi normami, zaradi česar se posamezniki v družbi tega pogosto izogibajo in pojma ne poime- nujejo s pravim imenom. Odvisen je od družbenih norm ter se med posameznimi kulturami in v različnih časovnih obdobjih razlikuje (Jamet 2018: 2–5). Tabuji v zvezi z medicino in boleznimi so sicer prisotni že dolgo. V srednjem veku naj bi ljudje verjeli, da že samo poimenovanje bolezni lahko to prikliče nad posamezni- ka, bolezni pa so bile obravnavane kot povračilo boga grešnikom (Jamet 2018: 9–10). Čeprav je danes naš odnos do zdravja in bolezni močno spremenjen, neka- tere teme v družbi še vedno predstavljajo velik tabu. Tabuji so močna gonilna sila za spremembe v jeziku in terminologiji, tudi medicinski. Tabu, povezan z boleznimi, je zelo močan, saj ga krepi več različnih stigem in strahov. Nekateri izmed njih so:  strah pred smrtjo (rakave bolezni, samopoškodovanje, evtanazija in paliativna oskrba); 13 Termin tabu naj bi si James Cook, novoveški mornar (1728–1779), izposodil pri polinezijskem jeziku tongan na svojem tretjem potovanju okrog sveta. V tem jeziku naj bi pomenil ‘prepove- dano obnašanje’ (Jamet 2018: 3). 18 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ...  strah pred izgubo identitete (demenca, zasvojenost, duševne motnje, trans­ plantacija);  sram, povezan s telesnimi funkcijami in seksualnostjo (kozmetični plastični posegi, inkontinenca, poporodna depresija, neplodnost in spolno prenosljive bolezni);  strah, povezan z izgubo neodvisnosti (demenca, debelost, duševne motnje, invalidnost);  strah, povezan z videzom (rakave bolezni, debelost, motnje hranjenja, nale- zljive bolezni);  strah pred nepoznanim (nalezljive bolezni, cepljenje). Močnejši ko je tabu, večja je verjetnost, da bo vplival tudi na spremembe v jeziku, uporabniki jezika pa ga bodo poskušali skriti z različnimi evfemizmi – novimi in bolj nevtralnimi izrazi za obstoječi pojem. Velikokrat je tabu, ki je povezan s terminom (in pojmom, ki ga termin označuje), eden od razlogov za uveljavitev termina s področja vključujoče terminologije. 4.2.2 Determinologizacija in pridobitev negativne konotacije Nekateri medicinski termini, ki so se determinologizirali, so v splošnem jeziku pri- dobili negativno konotacijo zaradi stigme pojma, ki ga termin poimenuje, v družbi. Nekateri so postali tako zaznamovani, da so se uporabljali celo kot zbadljivke in žaljivke. Ker so bili v družbi nesprejemljivi, je družbeni pritisk vodil do tega, da jih je tudi strokovna javnost opustila ali zamenjala, zavest o tem, da je šlo sprva za termine, pa je lahko že popolnoma izgubljena. Proces je zelo produktiven pri terminih s področja psihiatrije. Primer tega je termin mentalna retardiranost (angl. mental retardation), ki so ga zamenjali z intelektualno manjzmožnostjo (angl. intellectual disability).14 Povod za zame- njavo je bila Rosa Marcellino, deklica s trisomijo 21, ki so jo otroci v šoli zmerjali z angl. žaljivko retard.15 Njena mama je začela s peticijo za spremembo termi- nologije v vseh uradnih dokumentih, leta 2010 pa je bil v ZDA na podlagi te aktivistične pobude sprejet Rosin zakon (angl. Rosa’s Law), zaradi katerega so tudi iz vseh urad nih dokumentov odstranili termin mental retardation (Friedman 2016). Podobno lahko opazujemo tudi v slovenščini pri drugih prirojenih duševnih 14 V slovenščini se sicer največkrat uporablja termin motnja v duševnem razvoju, čeprav nekateri avtorji opozarjajo, da bi bilo termin treba prilagoditi mednarodni terminologiji. 15 Gre za termin, ki izhaja iz angleškega termina retardation, ki se je v medicinskih znanstvenih prispevkih pojavljal do konca 90. let 20. stoletja. Poleg njega se je v strokovnem jeziku upora- bljal tudi angleški pridevnik retarded kot sestavina terminov (npr. angl. retarded children). Gre za termin, ki je zajemal celotni spekter motenj v duševnem razvoju. V nekaterih jezikih prevzeto različico termina še vedno uporabljajo, v hrvaški različici MKB-10 je tako naveden hrvaški termin mentalna retardacija (World Health Organization 2009). 19Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) motnjah, saj so termini za osebe s temi motnjami postali žaljivke (npr. kreten,16 idiot, imbecil),17 zato jih je stroka sčasoma popolnoma opustila in zamenjala z drugimi. 4.2.3 Termin stigmatizirajoče poudarja lastnost pojma Pri nekaterih medicinskih terminih širša javnost (največkrat posamezne skupine, ki se jih termin tiče, npr. združenja bolnikov) meni, da ne izpostavljajo primer- nih vsebinskih poudarkov pojma. Izražajo namreč take lastnosti bolezni, da jo stigmatizirajo in z njo tudi bolnika. Eden takih primerov je npr. nekontrolirana sladkorna bolezen (angl. uncontrolled diabetes mellitus, tudi neurejena sladkorna bolezen). Termin vsebino pojma označuje neprimerno, ker sporoča, da so bolniki sami krivi, da je bolezen nekontrolirana, hkrati pa jih ne spodbuja, da bi se odločili za spremembo svojega zdravstvenega stanja. Termin je bil ob pobudi različnih združenj bolnikov in zdravnikov v angleški MKB­10 zamenjan s terminom slad- korna bolezen s hiperglikemijo (angl. type 2 diabetes mellitus with hyperglycemia) (Dickin son idr. 2017: 1792–1797). Podoben primer predstavlja tudi termin mongolizem. John Langdon Down je v osemdesetih letih 19. stoletja opisal fenotip otrok z duševno motnjo. Od tega stanja je ločil kretenizem, take otroke pa poimenoval mongoloidi, saj naj bi imeli podobne obrazne značilnosti kot ljudje iz Mongolije. V 20. stoletju je bil termin še širše uporabljan, s pozivi več skupin strokovnjakov pa je bil opuščen, saj bolezen nima nobene povezave z Mongoli, zaradi česar je poimenovanje nakazovalo na etnično diskriminacijo. Zamenjala sta ga termina Downov sindrom in trisomija 21 (Mégarbané idr. 2009: 611–612). 4.3 Smiselnost terminoloških intervencij na podlagi vključujoče terminologije Zelo pomembno se zdi zavedanje, da bo sčasoma lahko tudi novi termin, ki ga uporabimo namesto prejšnjega, v splošnem jeziku pridobil negativno konotacijo, če bo v družbi še vedno vztrajala stigma glede pojma, ki ga označuje. Broyles 16 Kretenizem oz. kretinizem so včasih imenovali prirojeni ali zelo zgodaj pridobljeni hipotiro idizem (zmanjšano delovanje ščitnice) z ustreznimi telesnimi simptomi (pritlikavost, zabuhlost, testasta suha koža, zastoj spolnega razvoja) in umsko manjzmožnostjo, navadno hujše stopnje. Termin se ne uporablja več, nadomestil ga je kongenitalni hipotiroidizem – oboleli pa se skladno z bol- nika poudarjajočo terminologijo imenuje otrok s kongenitalnim hipotiroidizmom. 17 V zgodnjih različicah različnih klasifikacij so se oblike motenj v duševnem razvoju delile pred- vsem glede na dosežen inteligenčni količnik (angl. intelligence quotient, IQ). Za najhujšo obliko (IQ < 20) so uporabljali angl. termin idiot, za hudo obliko (IQ približno med 20 in 50) angl. termin imbecil, za zmerno obliko (IQ med 50 in 70) pa angl. termin moron (Tass – Mehling 2018). Danes sicer slovenska MKB-10 za te pojme uporablja termine globoka intelektualna manjzmožnost, zmerna intelektualna manjzmožnost in blaga intelektualna manjzmožnost, v slo- venski terminologiji pa se uveljavljajo tudi termini globoka motnja v duševnem razvoju, zmerna motnja v duševnem razvoju in blaga motnja v duševnem razvoju. 20 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... idr. (2014) opisujejo neprimerno rabo jezika na področju zlorabe substanc v reviji Substance Abuse, ki lahko negativno vpliva na to, kako družba dojema uporabo substanc in ljudi, ki jih to prizadene, ter kako ti posamezniki razmišljajo o sebi in svoji sposobnosti za spremembo. V članku pozivajo k uporabi osebo poudarjajoče terminologije in izogibanju negativnim stereotipom v jeziku. Ker naj bi bil ter- min zloraba (angl. abuse) med manj ustreznimi,18 so razmišljali o menjavi imena revije. Zanjo se niso odločili, saj so menili, da bi se lahko tudi novo, trenutno bolj ustrezno ime, čez čas izkazalo kot neustrezno oz. zaznamovano – stroški in administrativne zahteve menjave imena revije pa so preveliki. Po drugi strani so nekatere raziskave ugotavljale, da lahko uporaba drugač- nega termina vpliva tudi na dojemanje zdravnikov. Raziskava J. F. Kellyja in C. M. Westerhoffa (2010) je pokazala, da so zdravniki bolj strogo ocenjevali odgo- vornost posameznika in pričakovano kazen pri osebah, ki so jih raziskovalci v besedilu označili kot zlorabljalce substanc (angl. substance abusers), kot pri tis- tih, ki so jih označili kot osebe, ki imajo motnjo uživanja substanc (angl. having substance use disorder). Učinek uporabe drugega termina je bil sicer majhen in sestavljen iz več spremenljivk, poleg tega uporaba drugega termina ni vplivala na mnenje o družbeni grožnji, ki naj bi jo ta oseba predstavljala, in na občutek o tem, ali je oseba z omenjeno motnjo žrtev, ki si zasluži zdravljenje. Podobno raziskavo so med srednješolci izvedli tudi P. T. Fernandes idr. (2009). Dvema skupinama preiskovancev so razdelili vprašalnik, ki je ocenjeval raven stigme glede epilepsije (angl. Stigma Scale of Epilepsy, SSE). V prvi skupini so v vprašalniku uporabljali termin epileptiki, v drugi skupini pa termin osebe z epilepsijo – drugače se vprašalnika med seboj nista razlikovala. Ugotovili so, da so imeli srednješolci o teh posameznikih različno mnenje glede na to, ali je bil na njihovem vprašalniku uporabljan termin epileptiki ali termin osebe z epilepsijo. Srednješolci v prvi skupini so ocenili, da imajo epileptiki večje težave v šoli in pri iskanju zaposlitve ter so bolj zaznamovani v družbi, kot so to za osebe z epilepsijo ocenili srednješolci v drugi skupini. Avtorji zato zaključijo, da jezikovne izbire pomembno vplivajo na dojemanje določenega stanja in pripisovanje stigme. Razi­ skava je namreč potrdila, da termin epileptik vzbuja bolj negativno dojemanje in večjo stopnjo stigme kot termin oseba z epilepsijo. Čeprav vključujoča terminologija spodbuja spoštovanje in nediskriminator- nost, je ob poskusu terminološke intervencije, s katero naj bi se neki termin zame- njal z vključujočim terminom, treba oceniti, ali bi zamenjava lahko povzročila večjo poimenovalno zmedo. Če se npr. hkrati spremeni več poimenovanj bolezni, 18 Termini, kot sta zloraba alkohola in zloraba drog, naj bi izvirali iz verskih in moralnih pre- pričanj o vzrokih za hude težave z alkoholom in drogami. Krivdo naj bi pripisovali posame- znikovim zavestnim odločitvam, obenem pa zanemarjali vpliv zasvojenosti, učinke droge in odgovornost tistih, ki imajo finančne koristi od večje prodaje in porabe drog. 21Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) ki zaradi načel vključujoče terminologije postanejo daljša in bolj opisna, se lahko zmanjša njihova natančnost in poveča možnost nesporazumov, kar ima lahko na področju medicine tudi usodne posledice. Zato je treba vsako terminološko inter- vencijo dobro premisliti in predlagati termine, ki bodo poleg tega, da bodo sledili načelom vključujoče terminologije, tudi funkcionalni. 5 ZaKljučeK Vključujoča terminologija ni le jezikovni pojav, temveč kaže na širše družbene premike k enakosti, dostojanstvu in priznavanju raznolikosti posameznikov. V medicini, kjer jezik pomembno vpliva tudi na zdravstveno oskrbo, lahko jezikovna izbira potrjuje ali spodkopava zaupanje in spoštovanje med bolnikom in zdravni- kom. Vključujoča terminologija namreč omogoča opolnomočenje posameznikov, saj presega le poimenovanje njihovih bolezni ali omejitev ter spodbuja spoštova- nje, empatijo in pravičnost. Poznamo tri pogoste tipe vključujoče terminologije, in sicer ženska poimenovanja poklicev, osebo poudarjajočo terminologijo ter identi- teto poudarjajočo terminologijo. Vključujoča terminologija se v medicini uveljavlja prek različnih mehaniz- mov, pri čemer ločujemo aktivno in pasivno jezikovno pobudo – pri prvi stro- kovnjaki morajo uporabiti novi termin zaradi administrativnih ali drugih zahtev pri njihovem delu, pri drugi pa je uporaba novega termina le priporočilo, ki se sčasoma lahko uveljavi v strokovnem jeziku. Vzroke za terminološke intervencije s področja vključujoče terminologije lahko delimo na: tabu, determinologizacijo s pridobitvijo negativne konotacije in uporabo obstoječega termina, ki stigmatizira- joče poudarja lastnosti pojma. Čeprav je raba vključujočega jezika zaželena, se moramo zavedati, da usta- ljena poimenovanja v terminologiji omogočajo nedvoumno sporazumevanje, zaradi česar morajo biti vse terminološke intervencije dobro premišljene. To velja tudi za intervencije za uveljavitev vključujočih terminov. Namen vključujoče ter- minologije je zmanjšati pristranskost, stereotipe in diskriminacijo, vendar lahko ob nespremenjenih družbenih razmerah tudi novi izraz sčasoma pridobi negativno konotacijo. Vključujočo terminologijo je tako treba razumeti kot stalen proces, močno odvisen od družbenih razmer, in ne kot fiksen nabor predpisanih terminov. 22 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... Viri Kamnarski terminološki slovar = Kamnarski terminološki slovar, ur. Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer, Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Medicinski terminološki slovar = Medicinski terminološki slovar, ur. Mateja Legan idr., Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2012. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014, www.fran.si. literatura American Cancer Society 2025 = Inclusive language and writing guide (2nd edition), American Cancer Society, 2025, https://www.cancer.org/content/dam/cancer-org/online-documents/en/ pdf/flyers/health_equity_inclusive_language_writing_guide.pdf. Atelšek idr. 2024 = Simon Atelšek – Tanja Fajfar – Mateja Jemec Tomazin – Jera Sitar – Mojca Žagar Karer, Pobude za terminološke intervencije v Terminološki svetovalnici, Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024), 219–235, DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.10. Ažman – Prestor 2021 = Monika Ažman – Jože Prestor, Pregled nastajanja dokumentov o razmejitvi dela izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, v: Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege z razlago, ur. Monika Ažman – Jože Prestor, Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2021, 16–21. Bedenk 2015 = Alis Bedenk, Transseksualnost – utrjevanje ali preseganje binarnega spolnega siste- ma?, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2015, http://dk.fdv. uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_bedenk-alis.pdf. Britannica = Political correctness, v: Encyclopedia Britannica, https://www.britannica.com/topic/ political-correctness. Broyles idr. 2014 = Lauren M. Broyles – Ingrid A. Binswanger – Jennifer A. Jenkins – Deborah S. Finnell – Babalola Faseru – Alan Cavaiola – Marianne Pugatch – Adam J. Gordon, Con- fronting inadvertent stigma and pejorative language in addiction scholarship: a recognition and response, Substance Abuse 35.3 (2014), 217–221, DOI: https://doi.org/10.1080/088970 77.2014.930372. Crocker – Smith 2019 = Amy F. Crocker – Susan N. Smith, Person-first language: are we practicing what we preach?, Journal of Multidisciplinary Healthcare 12 (2019), 125–129, DOI: https:// doi.org/10.2147/JMDH.S140067. Dickinson idr. 2017 = Jane K. Dickinson – Susan J. Guzman – Melinda D. Maryniuk – Catherine A. O’Brian – Jane K. Kadohiro – Richard A. Jackson – Nancy D’Hondt – Brenda Montgo mery – Kelly L. Close – Martha M. Funnell, The use of language in diabetes care and education, Diabetes Care 40.12 (2017), 1790–1799, DOI: https://doi.org/10.2337/dci17-0041. Dobrovoljc – Stabej 2019 = Helena Dobrovoljc – Marko Stabej, Jezikovne izbire v slovenskih smer- nicah za spolno občutljivo rabo jezika, Slavistična revija 67.2 (2019), 373–384, https://srl.si/ojs/ srl/article/view/2019-2-1-25. Fernandes idr. 2009 = Paula T. Fernandes – Nelson F. De Barros – Li M. Li, Stop saying epileptic, Epilepsia 50.5 (2009), 1280–1283, DOI: https://doi.org/10.1111/j.1528-1167.2008.01899.x. Friedman 2016 = Carli Friedman, Outdated language: use of ‘mental retardation’ in Medicaid HCBS waivers post-Rosa’s Law, Intellectual and Developmental Disabilities 54.5 (2016), 342–353, DOI: https://doi.org/10.1352/1934-9556-54.5.342. Gorjanc 2004 = Vojko Gorjanc, Politična korektnost in slovarski opisi slovenščine – zgolj modna muha?, v: Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi = 40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004, 153–161. Horvat – Lešnik Mugnaioni – Plaz = Dalida Horvat – Doroteja Lešnik Mugnaioni – Maja Plaz, Psihosocialna pomoč ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje: priročnik, Ljubljana: Društvo SOS telefon za ženske in otroke, 2007. 23Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) IEC/ISO 2024 = IEC/ISO – International Electrotechnical Commission / International Organization for Standardization, Guidance on the use of inclusive terminology in ISO and IEC documents, Geneva: ISO/IEC, 2024. Jamet 2018 = Denis Jamet, The neological functions of disease euphemisms in English and French: verbal hygiene or speech pathology?, Lexis. Journal in English Lexicology 12 (2018), DOI: https://doi.org/10.4000/lexis.2397. Johnson 2012 = Edward Johnson, Political Correctness, v: Encyclopedia of Applied Ethics, ur. Ruth Chadwick, London: Elsevier – Academic Press, 22012, 496–504, DOI: https://doi.org/10.1016/ B978-0-12-373932-2.00287-8. Kavkler 2008 = Marija Kavkler, Posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, v: Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom, ur. Marija Kavkler idr., Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008, 41–47. Kelly – Westerhoff 2010 = John F. Kelly – Cassandra M. Westerhoff, Does it matter how we re- fer to individuals with substance-related conditions? A randomized study of two com- monly used terms, The International Journal on Drug Policy 21.3 (2010), 202–207, DOI: https://doi.org/10.1016/j.drugpo.2009.10.010. Kern 2015 = Boris Kern, Politična korektnost v slovaropisju, v: Škrabčevi dnevi 8: zbornik prispev- kov s simpozija 2013, ur. Danila Zuljan Kumar – Helena Dobrovoljc, Nova Gorica: Založba Univerze, 2015, 144–154. Kern – Vičar 2019 = Boris Kern – Branislava Vičar, Jezik in transspolne identitete, Slavistična revija 67.2 (2019), 413–422, https://srl.si/ojs/srl/article/view/2019-2-1-29. Kern – Vičar 2024 = Boris Kern – Branislava Vičar, Spolno vključujoča raba jezika, Alternator 17 (2024), DOI: https://doi.org/10.3986/alternator.2024.17. Kern – Žagar Karer 2019 = Boris Kern – Mojca Žagar Karer, Posvet o terminologiji na področju invalidnosti, Paraplegik 156 (2019), 14–15, https://www.zveza-paraplegikov.si/sites/default/ files/156MAR19_0.pdf. Ledinek 2019 = Nina Ledinek, Spol v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih kot slov- nična in družbena kategorija, Slavistična revija 67.2 (2019), 189–201, https://srl.si/ojs/srl/arti- cle/view/2019-2-1-7. Mégarbané idr. 2009 = André Mégarbané – Aimé Ravel – Clotilde Mircher – Franck Sturtz – Yann Grattau – Marie-Odile Rethoré – Jean-Maurice Delabar – William C. Mobley, The 50th anni- versary of the discovery of trisomy 21: the past, present, and future of research and treatment of Down syndrome, Genetics in Medicine 11.9 (2009), 611–616, DOI: https://doi.org/10.1097/ GIM.0b013e3181b2e34c. Michelizza 2021 = Mija Michelizza, Med tipičnim in stereotipnim: družbena občutljivost pri pripravi ilustrativnega gradiva v eSSKJ, Rasprave 47.2 (2021), 631–653. NIJZ 2024 = Informacije o mpoxu (okužbi z virusom opičjih koz), NIJZ, 2024, https://nijz.si/nalezlji- ve-bolezni/informacije-o-mpoxu-okuzbi-z-virusom-opicjih-koz/. Person-First and Destigmatizing Language 2022 = National Institutes of Health (NIH), Person-first and destigmatizing language, 11. 8. 2022, https://www.nih.gov/nih-style-guide/person-first-de- stigmatizing-language. Pham idr. 2021 = Vivian Pham – Benjamin Greiner – Ryan Ottwell – Matt Vassar – Micah Hartwell, Cross-sectional analysis of patient-centered language use in journals publishing research focu- sed on heart failure, Journal of Patient-Centered Research and Reviews 8.3 (2021), 248–254, DOI: https://doi.org/10.17294/2330-0698.1821. Položaj transspolnih ljudi 2021 = Položaj transspolnih ljudi v postopkih medicinske potrditve spol- ne identitete in pravnega priznanja spola v Sloveniji: posebno poročilo Zagovornika načela enakosti (2021), https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2022/09/PP-Polozaj-transspolnih- -ljudi-v-postopkih-medicinske-potrditve-spolne-identitete-in-pravnega-priznanja-spola-v-Slo- veniji.docx. Prevel Katsanis 1994 = Lea Prevel Katsanis, The Ideology of Political Correctness and Its Effect on Brand Strategy, Journal of Product & Brand Management 3.2 (1994), 5–14, DOI: https://doi.org/10.1108/10610429410061861. 24 Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer  Vključujoča terminologija ... Rinella – Sookoian 2023 = Mary E. Rinella – Silvia Sookoian, From NAFLD to MASLD: updated naming and diagnosis criteria for fatty liver disease, Journal of Lipid Research 65.1 (2023), 100485, DOI: https://doi.org/10.1016/j.jlr.2023.100485. Siouta – Olsson 2020 = Eleni Siouta – Ulf Olsson, Patient centeredness from a perspective of his- tory of the present: a genealogical analysis, Global Qualitative Nursing Research 7 (2020), 2333393620950241, DOI: https://doi.org/10.1177/2333393620950241. Stabej 1997 = Marko Stabej, Seksizem kot jezikovno-politični problem, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 33 (1997), 57–68. Šauperl idr. 2018 = Mojca Šauperl idr., Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, Ljubljana: Mini- strstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2018. Tass – Mehling 2018 = Marc J. Tass – Margaret H. Mehling, Intellectual disability: historical changes in terminology, v: The SAGE Encyclopedia of Intellectual and Developmental Dis- orders 4, ur. Ellen Braaten, Thousand Oaks: SAGE Publications, Inc., 2018, 851–853, DOI: https://doi.org/10.4135/9781483392271.n264. Tonin 2022a = Gašper Tonin, Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo, Jezik in slovstvo 67.1–2 (2022), 209–221, DOI: 10.4312/jis.67.1-2.209-221. Tonin 2022b = Gašper Tonin, Analiza znotraj medicine neustaljenega specializiranega izrazja v sploš- norazlagalnem slovarju, Slavistična revija 70.4 (2022), 627–639, DOI: 10.57589/srl.v70i4.4087. Tonin 2024 = Gašper Tonin, Terminološki dogovor kot osnova za oblikovanje terminološke norme: primer klinične prehrane, v: Predpis in norma v jeziku, ur. Saška Štumberger, Ljubljana: Založ- ba Univerze v Ljubljani, 2024 (Obdobja 43), 367–372. Trojar – Žagar Karer 2013 = Mitja Trojar – Mojca Žagar Karer, Družbena občutljivost v termino- loških slovarjih, v: Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 457–463. Ulaeto idr. 2023 = David Ulaeto – Alexander Agafonov – Jennifer Burchfield – Lisa Carter – Christian Happi – Robert Jakob – Eva Krpelanova, New nomenclature for mpox (mon- keypox) and monkeypox virus clades, The Lancet Infectious Diseases 23.3 (2023), 273–275, DOI: https://doi.org/10.1016/S1473-3099(23)00055-5. Vrhovski 2006 = Mojca Vrhovski, Koncept prenove dodiplomskega študijskega programa specialne in rehabilitacijske pedagogike = The Reform Concept of the Undergraduate Study Programme of Special Education and Rehabilitation, v: Posodobitev pedagoških študijskih programov v mednarodnem kontekstu = Modernization of Study Programmes in Teachers’ Education in an International Context, ur. Pavel Zgaga, Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2006, 108–119. World Health Organization 2009 = World Health Organization, International statistical classi- fication of diseases and related health problems, Geneva: World Health Organization, 2009, https://iris.who.int/handle/10665/44081. Writing respectfully 2023 = National Institutes of Health (NIH), Writing respectfully: person-first and identity-first language, 12. 4. 2023, https://www.nih.gov/about-nih/what-we-do/science- -health-public-trust/perspectives/writing-respectfully-person-first-identity-first-language. Žagar Karer 2018 = Mojca Žagar Karer, Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi, Slavistična revija 66.2 (2018), 235–249. Žagar – Milharčič Hladnik 1996 = Igor Ž. Žagar – Mirjam Milharčič Hladnik, Nekaj izhodiščnih prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika, v: Spol: Ž, Ljubljana: Studia Humanitatis, 1996, 163–177. summary Inclusive Terminology: The Case of Medical Terminology As in general language use, there is a growing tendency in terminology to employ inclu- sive terminology that avoids stereotyping and discrimination and is based on recognizing diversity, respecting the individual, and following the principles of equality. It aims to treat all groups of people equally, regardless of their race, age, gender, abilities, social 25Jezikoslovni zapiski 31.2 (2025) status, and so on. This article defines various approaches to using inclusive terminology, providing examples from medical terminology. It devotes particular attention to three types: the feminization of professional titles, person­first terminology, and identity­first terminology. It also presents how these types have become established in medicine, where inclusive terminology often intersects with the principles of patient­centered language. The article introduces two new concepts that describe mechanisms for the establishment of inclusive terminology in medicine: the active linguistic initiative and the passive lin- guistic initiative. In addition to these, it outlines possible motivations behind the initiati- ves for terminological interventions aimed at creating inclusive terms. It highlights three main drivers: taboo, determinologization accompanied by the acquisition of a negative connotation, and the use of a term that emphasizes a stigmatizing feature of the concept. The article also reflects on the rationale for terminological interventions based on inclu- sive terminology. Although these are desirable, it is to be expected that, with society still holding a negative attitude toward a concept, the newly introduced term may also acquire a negative connotation over time, eventually creating a need for yet another renaming. Therefore, any terminological intervention must be substantively justified and, for it to be successful, the new term must be accepted by the majority of experts in the field.