ZùAh. 1934 kM,-. - Cen» '8 Din za celo leto. Za Inozemstvo M Din. Posamezna številka I Din. V inseratnera delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Teleta uredništva: 2549. Telelon uprave: 2992. Velikemu Slovencu in svetniku Bil je lavantinski škof Pred sedemdesetimi Isti jc zapustil solzno dolino, poln zaslužnih del za vero in svoj narod, ki mu je bil učitelj in vzigojitelj za taio in večno srečo. Slomškove zasluge za vero in dom so tako velike, da po pravici trdimo: brez Slomška in njegovih knjig bi Slovenci ne bili to, kar so. še vedno v ogromni večini, namreč veren, narodno zaveden, izobražen narod Spominske proslave 70 letnice Slomškove srnrli «o se vršile v teh dneh in zlasti v nedeljo 25. septembra v mnogih krajih Slovenije, pa tudi drugod po državi. 0 Slomšku in njegovem delovanju so pohvalno pisali poleg slovenskih, ludi nekateri hrvatski in srbski časopisi. Zlasti so se lepo spominjali nepozabnega cerkvenega vladike njegovi ožji rojaki Štajerci ter je bila tozadevna proslava v Mariboru gotovo najbolj veličastna. — V naslednjem nekaj več o spominski svečanosti v Ljubljani. V vrsti spomin.- čanosti, ki smo jih ka- kor deli leč» spominčici- ,-plelali po vsej Sloveniji v mogočen venec — našemu velikemu narodnemu voditelju in budilelju, pevcu domovinske ljubezni ljubezni in lepote, glasniku veselja, vzgojitelju mladine, propovedniku vsega lepega in plemenitega v življenju na čast, je tudi Ljubljana pokazala, kako zna ceniti svoje zaslužne može. Tako prisrčne, tako spontane manifestacije za življenjsko delo moža, ki se kakor blesteč svetilnik vzpenja visoko Md mejniki naše zgodovine, moža, ki se je tako globoko zasidral v srca našega ljudstva, ki mu je M tako skrben in vešč vrtnar, Ljubljana že dolgo "i videla. NI gol slučnj, da je pri nedeljski spominski svečanosti, ki jo je priredila Prosvetna zveza, pri-do izraza predvsem naša mladina. Saj je vse Slomškovo življenje tako tesno zvezano z njo, saj 8« skorajda ni med nami, ki bi mu bil po plemenitem stremljenju in ljubeznivi skrbi za njeno du-llov"o rasi in srečo enak. Slavnostni povdarek v začetek proslave je dala »logočna cerkvena pesem za odrom. Na oder je prikorakala truma dečkov, ki so se držali silno 'es"° in moško, kakor da do kraja pojmujejo vso "ečanost trenutka. Nekateri od njih so imeli kri-slte trakove, drugi so bili obleženi v bele jopiče, "a katerih so blesteli črni križi. Posebno pozornost P'1 is vzbudil med občinstvom mali harmonikar v '»rodni noši, ki je samozavestno sedel na stolček j. odra- B>1 je io naš stari znane« Janezek Zu-Pä'anü iz Marijanišča, ki je že nekajkrat odnesel ^Krado na tekmi mladih harmonikarjev. Ko so se ,tlllCi lepo razvrstili po odru, je stopil pred nje z nenadkriljivo zanositostjo in občutenostjo. Prekrasne besede, posvečene spominu slayljenca, so sa doteknile najtišjih strun srca: »Kakor tvoje tiho trpljenje in vse tvoje sveto življenje — tako je bila tvoja smrt za nas čudovita pesem ...« Besede so izzvenele v tiho molitev nas vseh, ki živimo in trpimo z zemljo, katero so nekoč tako gorko ljubile in blagoslavljale Slomškove roke: »Slomšek, naš slovenski svetniki Kako radi bi te postavili na najlepši oltar, da bi nas krepil tvoj zgled, kakor solnce zemljo krepi in -ias s tolažbo navdajal te naše prežalostne dni.. .t Drugo ločko sporeda so izvajale sestrice svete Klare. Dvajset deklic v paradnili oblekah, s pra-porjeni na čelu, se je postavilo v ozadje odra in tako tvorilo simboličen okvir drugim deklicam, ki so nastopile deloma v navadnih kmetskih oblekcah. deloma v narodnih nošah. S svojimi svežimi, zvon-kimi glasovi so zapele Slomškovo »Preljubo veselje, oj kje si damar, tako lepo, da gre mladim pevkam vse priznanje in prav tako tudi p. Ačku, ki jih je spretno vodil in spremljal na klavirju. Ko je pesem izzvenela, je stopila iz vrsle deklica v narodni noši in deklamirala Slomškov rZvonlek vesli«, nič manj dovršeno in občuteno kakor fantek pred njo. Nato pa je sledil nadvse posrečen alegorični prizor: ena od deklic v narodni noši je sedla h kolovratu in marljivo »predla«, medtem ko je celotni zbor navdušeno prepeval: »Le predi, dekle, predi...« Ampak poročilo ne bi bilo popolno, če bi pri tem ne omenili tudi male deklice v narodni noši, ki je sedela pred kolovratom in j»o taktu s takšno vnemo in resnobo zibala puiičko v rokah, kakor da je v resnici živa. In je pri leni važnem poslu ni prav nič ■motil prisrčen smeh občinstva, ki se tega ljubkega prizorčka kar nagledati ni moglo ... Luči v dvorani so ugasnile irr nn ogromnem piatnii, ki je bil razpet v ozadju odra, se je prikazala mogočna slika: A. M. Slomšek. Čeprav so bila njegova usta nema in njegovi oči brezgibne, je vendar sini pred nami kakor živ. Njegove oči so nas gledale očetovsko dobrohotno in njegovo srce nam je povedalo več, kakor zamorejo povedtati vsi jeziki svela. Skozi dvorano «Ia pritekla dva tekača od fantovsko štafete in se poklonila njegovemu spe- V p Krizostom, dai dirigentski znak — in mali harmonikar je z veščo roko in brez vsake treme intonimi prelepo Slomškovo pesem »Svetlo solnce se je skrilo«. Zbor mladih grl je zadonel in je pe! tako ubrano, da je v resnici zaslužil navdušenje in občudovanje občinstva. A kakor je že prva pesem dosegla popoln uspeh, je druga Slomškova pesem vNajboljše vince«, izražena s simboličnimi kretnjami. občinstvo kar užgahi. ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in hočeš-nočeš so jo morali fantiči ponoviti. Pri tretji pesmi, ki jo je inloniral Janezek na harmoniki, pa je čakalo občinstvo največje presenečenje: na oder je prikorakalo osem križarjev v paradnih oblekcah. Po dvorani je zadonela ona znana, v mladih letih tako mila In draga nam: »Leži, leži ravno polje, po polju bela cesta gre .. .« Dečki so po njenem takta strumno korakali po odru in se s simboličnimi mahìjaji'ròk —, v skladu z vsebino — tako prisrčno poslavljali od .»rodnega polja In hišice domače«, da je ta ljubki prizorčok marsikoga ganil do solz. Potem pa je stopil v ospredje križar AndrejCek Mehle, učenec 4. razreda v Marijunišču in deklami-ral Krizostomovo »Tvoja smrt je čudovita pesem« miau i posvetili dr. Jožeta Potftiaika: »tiui od Jesenic« in »Oni od Uja«. Neizbrisen vii» je napravil ta prizor na vse! Poseben pečjt pa je dal spominski svečanosti g. E. Htttt. ki nam je * vznesenimi besedami in gkioptièaimt slikami podal svojevrstno obdelan presek skoti Slomškovo življenje in katerega glavne misli so hfii-me v članku, ki ga prinašamo na dra-gein me-;u_ Ob zaključni skioptični sliki: zbor fantov in deklet s prapori na čelu zanosilo strmi v daljine pred seboj.. - so i «versele njegove besede v iskreno prešajo, da bi bil duh našega Slomška, ki se je do zadnjega žrtvoval za duhovi«) srečo našega naroda iu ki mora biti globoko na src* slednjemu Slovenca v sedanjosti ut v vsej bodcčaosti kmalu povišan in osarjen prav še od Cerkve ter tako ostal večno svet in živ nted nami v našem narodu do kontt. Žalostna jesen Za kmeta, k: živi in prehranja svojo družino s pridelki svoje zemlje, je jesenski čas najlepši čas. V jesenske dm, ko se polagoma rsčr.ejo polniti shrambe in kašče, so oprte kmetove misli vse dni io «tre v leto. Ali se bo letina obuesia ali se ne bo, ali bo dovolj kruha alt fa ne bo. ali bo s tzkuptčokm odvisnih pridelkov zmogel davčna bremena ali jih ne bo? — vsa ta vprašanja so bistvenega pomena ra pravšen razvoj vsakega kraetskega gospodarstva. Letos gleda kmet ? žalostjo na svota polja. Letina se ni ofcncs's. soia je napravila strašno škodo. Kdor je pogledal v teh dneh naša polja, travnike, njive — ga ;e morato zaboleli srce. Tako žalostno, tako pasto, tako prazno je vsepovsod po njivah, pa vsem širnem polju, da bi člov k kar zajokal Prideiki. kolikor jih je videti na njivah, nudijo tako grozno žalostno podobo, da je njih lastnik po vsej pravici lahko ob ipen, Dežia več mesecev n; bilo. Sedanji dež škode ne more več popraviti. Težko jc reči. katera vrsta pridelkov je ni,bolj prizadeta po strašni suši. Lahko trdimo, da e saša škodovala sleherni rastlini. Krompir je drofcan in suh. Že Sani je bilo krompirja ait'o, letos ga bo še man.. Obetala se }e letos za krompir naifeoijša ieiiaau Suis je kmetom SÌ.-30 pri krompirja požrla lepe tisočake. Zarili mirtjšega pridelka se bo gotovo dvignila «.ia kroospirja, Sprva so trgovci kupovali krcmjHT aa kmetih aa debelo po 60 pir, zdaj p---lijak» ie 75 par. Na drobno ie bil krctnpir v Lubtiani na tr*a ie po 90, po 85 par. zdaj se je cena popravila na 1 Din ter kaže. da bo tat dražit. Dstoi krcepirja na ljubljanski trg ie c : sie- zelo p-čel, fadi tižoi — razen stročjega. ki ga je bilo preveč, c. obroči; tako, kakor so pričakovat Toda Fiìoiu saia ni škodovala v taki meri. kak ar krosraìria. Za dosa so fižol* prideiaR več Ticsca povsod, tadi za prodaj ga bo kij esta*e. Pač pa ie suša aaičila porao-ieienske pridelke, ki üb prtdehtre;sj kmetfe po večini za .iraao iiviai V babbaaski okolici ie repa glzvaa išnska hrana živini. Po potra okrog Ljs&iiaae »e repe vseratse vsako leto velikanske p.osive. Letos sto posetve repe zanič. Na vse n .v: je c »a pa Uns kakšna sadika, repe. ki pa sf ce mere per editi Podafeso je s ko-reajeta in peno. Naravnost obupen pa te pogled na sjdore posetve. Casüs so bšls prija ob ajdovi zoritvi kakor lepo pogrtres« k!t Höht. Letos ajde skoraj ne opaziš, take- tlaivi še. Žeti ajde sp&iè ne bodo mogli Komaj pest visakt» se je pognala iz zemlje. V resei-ci žalosten pogled! Zelo slaba je Sadi konta, kolike» jjo kaseij« pride,a^to z* krmo favini Dosti fecijša nt niti stsusša komxa. Najbolj ialoato» pi je-, ker j« soia popoboaut agottoKU travaike. Ka»or pogledaš, same prazne, poste, rjave ploskve. Ttav«, detelj« nikjer. Kmetje morajo i« zdaj paklacSati živimi , seno, ko so navadno shaja,: z zeleno krmo do ' pozne jeseni. Ker ne bo niti repe toliko, kakor druga leta. bodo kmetje seno kmalu porabili. Verjetno je, da bo mnogim kmetom zmanjkala krme že sredi zime. Kdor je pridelal kaj več krompirja kakor za dom, ga ne bo mogel pro-j dat: že zaradi tega ne, da bo mogel ž njim J pozimi krmiti živino. Krompir bo rešil mnoge kmete, da mu ne bo treba prodajati živine sred: zime. Živinska krma b«letos brez dvoma zelo draga. PO SVETU Katoliška cerkev s Kat*iišk«ma «irski samo katoliško vu, j»- V glavnem mestu Anglije je 100 katoÄ' I o(dA(u>t $ebje, Aün^ difi te , napìaiHje --^f \ ^unpcdlaie^aX v ! pC upùUtSi I Tako vidimo, da je letošnja jesen za kmeta res žalostna. Pridelal bo malo prodati ae bo kaj, dajatev pa je zmerom več. V hude stiske bodo letos zašli tadi trdnejši kmetje, ki so daslej še sekam shajali. Kdor pa ie bii kaj dolžna, ta letos prav gotovo ne bo meget plačati niti obresti Posledica bo, da bodo propadla mnoga posestva ali pa jii» bodo morali lastniki vzdrževati le s skrajnim naporom ter z neprimernim samopntrgovaniem. Lahko rečemo. da kmet v tako hudi stiski še ni bil Todi pred vo»ao ni zlepa doživel tako slabih časov. Na pomoč bi morala priskočiti oblast in vse organizacije, ki ji® je mar kmetovega bla-go-star.--» Ce p-opade kmet. bo proč a i'o vse drugo! Hove fcnjifte m skladbe k Vzdihi po Mastri. «i posamezni glasovi se bo ajotblo festi tej želji, tjfna paritari bo takov pr, in« Ejftss V> Dm, mmaenMs riasowam (po 2 gäaswa -I i^b Do^,se ^ «i «ÄM Sätet ìmm ìpxài m jt pasreb« pv iMa«»e«aik p^j^k mk-.p'- ». Z*;rk« i» ' W igsr» T V aris i i ljudskih šol, v katerih se vzgojuje 36.857 otrok Loadonski katoličani se sedaj trudijo, da g« teh šolah vsa prazna mesta izpolnijo, dà bi tako hodilo v katoliške Me pro ko 40.000 otiofe Jolili Gilbert, biväi predsednik glavnega od! bora vseh katoliških osnovnih šol v Londonu, misli, da živi v Londonu do 400.000 katoli. časov, da hodi potemtakem 16.000 katoliških otrok v nekaloliške šole. Gilbert poziva katoličane, da igradijo v Londonu najmanj ic fo set osnovnih šol, da morejo vsi katoliški otro-ci iskali pouk in vgojo v katoliških šolah. Aj. gleški katoličani se torej zavedajo, kaj ponte-1 nja katoliška šola. te t da gre katoliškim otrokom samo katoliška vzgoja. s Kasaa. Sv. Oèe j«? poslal ob priliki srečne zakijutiive veličastnega evhar i stičnega kongresa v Dublinu, irskemu narodu posebno» hvalno pismo. — V češkem Olotnucu ->:- je ja-viio letos v semenišče 140 kandidat«», sprejeli so jih le 80. V Pragi šteje pru ìemik se-mcuišča 34 Cehov in 11 Nemcev. — Češki kt-toiiški učitelji nemške narednesti s, mielite dni zborovanje, na kalerem so se izjavili u uvedbo verouka na vseh šalah, oziroma a ne-kraišan pouk krščanskega aauka. Pouisr-jali so pravico snovanja zasebnih sui io so odločno protestirali proti aesoeijžjsi ureditvi učiteljskih plač, ki dajejo družinam z dvema otrokoma prednost. — Papeški nun j v Mehiki je taniošnji duhovščini ta vennkom strogo prepovedal zoperstavijali se z orožjem vladnim odr«Kibam. čeludi bi bi in - ^iit F1 zadet» vera in Cerkev. Italija s S epi .. u« vpraš®nj«?. Te Befsaljčri< se imeneje neka vrsla italijanskega vja-tva, ki se zelo hitro pomika. Te dni je bi! v R,®u kongres bivših bersaljerov. ki se ga ;*«bn0f osisum m nedavno doseženi sporam» ^ papeže® ia Masediitijem. velika čeprav so » noeiettte odkritja d-?is; vi^-osehe- Spoeaeaik jsastškim bersalieroffl p«J bili postavili raje pri Caporetu. Tai® bi f aseaik nikogar ae rzsemirjai 9 Drobiž. Na Vipavskem se je cena vinu • šala od 0.70 in 1.60 lire ali na skoraj 5 Din M liter. — Dokončali so novi most črez Idrijco pri pokopališču sv. Križa. — Zelezobeton-ski most bodo napravili čez Nikavo pri idrijskem Kosu. — Novo samostansko poslopje bo kmalu pod slreho. Temelji za novo stavbo so dali dosti opravka, šli so ponekod 15 do 20 metrov globoko. — Avtomobil je do smrti povozil tržaškega kramarja Vincenca Wassa. — 100.000 lir podpore je določil- tržaški župan za brezposelne. — Ogenj je uničil v Skednju pri Trstu senik in hlev, last g. Karla Fonde. .. Za 100.000 lir tkanin so ukradli neznani tatovi iz tovornega vagona na postaji Ležeče. Rumunija s Ureditev kmetskih dolgov. Po dolgem razpravljanju o ureditvi kmetskih dolgov so se sedaj člani vlade in zastopniki romunske seljafke stranke zjedinili s strokovnjaki Društva narodov o zakonskem načrtu, ki bo te dni predložen romunskemu parlamentu v odobritev. Po tem sporazumu bo objavljen moratorij za vse zasebne kmetske dolgove, in sicer za poldrugo leto. Da bi se olajšalo poravnavanje dolgov, določa novi zakonski načrt, da se rafunajo vsa plačila, ki bi se izvršila za časa moratorija za povrnitev dolgov, dvojno. Na ta način upajo, da bo skušal vsak kmetovalec, ki bo le mogel, poravnati svoje dolgove še za časa moratorija. češkoslovaška s Okrog uradniških plač. Tudi v češkoslo- ■ i-aški republiki trdijo inerodajni gospodje, da ni mogoče urediti državnega proračuna brez znižanja uradniških plač. Pa ne gre stvar tako gladko. Na Češkem imajo razne stranke, Iti pa so vse več ali manj odvisne od uradniških glasov, oziroma od raznih strankarskih organizacij, pri katerih državno uslužbenstvo odločilno sodeluje. Zato je jasno, da z znižanjem plač tie pojde tako gladko kot drugod. Nobena stranka namreč noče prevzeti na sebe odgovornosti pred volivci za tako neprijeten ukrep. Pišejo, da pride baš vsled tfga do vladne krize in da je na vidiku uradniška vlada. ki bo lahko napravila to, kar si stranke »e upajo. Švica s 68. zasedanje Sveta Zveze narodov se je pričelo 23. septembra v Ženevi. Ob tej priliki objavlja angleški časopis »Times« članek, ki 11» v zvezi s sedanjo gospodarsko krizo in ki namiguje, naj zadolžene države nikar preveč I ne upajo na pomoč zapadnih velesil, ampak nal si pomagajo same. — Veliko zanimanje , ... >.w,,iagtiju same. — venivo /.aiiininiijc ! Povzroča dejstvo, da predseduje 68. zasedanju veta Zveze narodov irski ministrski predsednik de Valera, katerega je, kakor znano, obsodila pred par leti na smrt država, katere Predstavnik sedi sedaj v Ženevi ob levi strani de Valere, namreč angleški zunanji minister Jol'n Simon. Helandska s Ostane rado samo na papirju. V holand- , m Parlamentu so poslanci izglasovali za-011 proti bogokletstvu ia žalitvam verskih «vstev. Bogokletniki in sramotilci verskega P°Pričanja bodo kaznovani z globami in za-Pwom. Povod za ta zakon so dali članki v ^munistiinem listu »Tribuni«. Seveda je prasanje, v koliko ne bodo te prepovedi le Amerika s Razno. V San Francisco, California, je te dni umrl g. John Kukar, star pijonir tamkajšnje slovenske naselbine. Vodil je gostilno pod imenom »Ljubljana«. — V Chicagi, Illinois, je te dni izvršil sainouinor Matija Klemene, star 71 let, s tem, da se je polil s petrolejem, se obesil in se še zažgal. V Chicagi je bival skoraj 50 let. Doma je bil iz Črnomlja na Belokranjskem. — V Clevelandu, Ohio, je umrla ga. Anna Sulak, roj. Pate. — V Chis-holmu, Minnesota, je umrla ga. Barbara Go-vednik iz Suhorja r Metliki, stara 53 let. Pokojnica je mati svetovno znane plavalke gdč. Ane Govednik, ki je te dni dobila odlikovanje pri olimpijskih tekmah v Los Angeles, Calif. — V Forest City, Pennsylvania, je umrl rojak John Gliha, star 54 let, doma iz Čateža pri Litiji. —• V Red Lodge, Montana, se je ubil med vožnjo z avtomobilom rojak John Kastelic. Na hudem klancu so mu odpovedale zavore, zdrvel je navzdol, pri čemur se je avto prekucnil in Kastelic je obležal na mestu mrtev. — V Clevelandu, Ohio, je umrl rojak Rudolf Mesojedec, star 39 lei, rodom iz Cešče vasi, farà Prečna pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred 22 leti. — V Gilbe/tu, Min-nesotta, je te dni preminul Alojzij Tanko, star 24 let, rojen v Minnesotti. — V Chisholmu je umrl Frank Pucelj, doma iz Sodražice pri Ribnici. V Ameriki je bival okrog 25 let. — V Pittsburg, Kansas, je ubilo v premogokopu rojaka Franceta Debeljaka, doma iz Podbrezja, star 51 let. — V New Yorku je preminul zadet od kapi Frank Potočnik, star naseljenec. — V Tacomi, Waschington, pa je umrla Ro-zinka Cekada, iz Jelšau v Istri. — Naj sveti vsem v tuji zemlji večna luč! — Naravoslovec Willian Beebe, ki ga splošno imenujejo Riccarda globokega morja, je sestavil poseben potapljaški zvon in je pri Bermudskih otokih z njim dosegel globino 2200 "evljev. Beebe pripoveduje, da je morje od 1700 čevljev dalje absolutno temno, vendar ga razsvetljuje na tisoče modro-belih ali zeleno-belih lučic, kakor zvezde na nočnsm nebu. Pritisk vode je izračunal v tej globini s 5000 tonami. Napravil je mnogo fotografskih slik. örobne novice Socijalisti so zmagali pri parlamentarnih volitvah na Švedskem. Za novega dunajskega nadškofa je imeno. van vseučiliški profesor dr. Teodor Innitzer. Možje naj imajo brade, zahtevajo francoske žene. In jih bodo imeli. Kolera divja na Kitajskem; doslej 2500 smrtnih žrtev. Ostavko je podala madjarska vlada. na papirju, kakor so v tej ali oni državi, ki je že davno podobne zakone podpisala ... Cene nižje Velika doza . . . zdaj Din. 6.— Velik zavitek . . zdaj Din. 4.50 Mali zavitek . . . zdaj Din. 2.50 — kakovost kakor do sedaj: KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d K»e»«ik«l g. dr. Gregor £«isu se je rv.tdil c«! daa v Mariboru. ko« gost iansosnjega % .iifce dr. Acdr. Kariina. d Za predsednika rišjega del. sadiv i. -ljani je postavljen apeìacijskì svelai g. b. i Vsanjšč. d Zs aaèetaika kšnsrjrš«•■<•«» «ddelfc* ljub-totaišnke je imenovan g. sir. Mirko f»nif. dosiej načelnik fetoineitskega oddelka f Huibctu. <1 Sari mutarjL Pravosodni siimstei je postav i( sledeče notarje: V Brežicah Rudoit* Kramarja. aa feda Josipe Kendo. v VeL Laščah Ivasi Hc-.:iiicJu v Viaaslm Jurij« Deiàèeia, ca Vrhniki Ivana Lslakarja, v Gornjem ìt»-Au Fracks EnšeninoL v Gornji Radgoni C- Potu ca. v Dotejš Lemdari dr. Maksa Peterliaa. v Žaiessberkii dr. Easerika Loloiki. v Kurjen» dr. Milana Jenka, v Konjicah R- Jereba, v Kostanjevici dr. Velka Maurerja. v Kočevju Aat Iwäa«. v Kranju Fran« Tauiesa. v Krškem Huberta Završnika. v Laškem dr. Frana Pristana. v Logatcu Antena Mia vije Ia. v Ložu Viktorja Pftatifca. v Ljutoaserw dr. Dušana j Senčarja. v Metliki Frasca Racla, v Mokro-BV-2U Gregorja Demšarja, v Novem mestu Matij? Mariuška, v Onaohi dr. Frana Ivanška. i Prevaliah Gregorja Sašlja. v Radečah dr. Peira Jereba, v Radovljici Alojza Peaana. v Ritnici dr. Ladviàa Grubeiiuka. v Rogatcu Viktorja Škrabarja, v Sv. Ler,srtu Franca Stopica. v Sevnici Josipa ViapolSes, v Bistrici Ivana Koleaca, v SloveDjgradru dr. Rastka Knnca. v Trebnjem Franja Mastnaka. v Tržiča I Jsnks SvetKèa. v Cerknici Petra Malešiča. v j Črnomlju Krišparja Franca, v Škof p Loki Šte» j lana Sinka, t Šmarju Frasca Križana, v šo-šiiaja Asiana Knjgerji. v Ljubljani Antona Galieta, Matijo Hainerja. dr. Andreja Kuharja. Karla Pteivrès* in dr. Josip» Krevla. t Mariboru Ivana A«èa. dr. Ivana fr-wiija in dr. Aat Barleža. v Celja Franca Burserja ia dr. Ivana Stojaaa. t Murski Saboti Antona Kodra in Vladimira Jeacvška. v Ptuju Aniona Caritja ia Lavorava Sevsùka. d lumie* r»pn a I91mhm preafe-Mt je starila t samc^tana iotak&i s*ster r Sto" Bštriri S. M, Pnlherija Preder. Bog jo abrasi le mami' let! d Srebrni naiašški jabOej je aloreano obhajal 39. «ptwitut M82 v RovSaÈ nad Lagat. eem tamošnji župnik g. Ma te vi Sušnik. Bog blagoslavljaj g. jubilanta mnogo let: d Sari vereačiieiji. Za veroučitelje so imenovani: Cižek Aleji, župnik, za kateheta na ne&mski soä v Stare« jgradra, Filip« lv. sa katefceta sa mesf. Š-,}« v Krškem- Fister Franc, kaplan, ia katefce'a na sneščao^i šoli v Ritak-i, Klrar Fra», kaplan. z» kateheta na »eSaaski «oli aa Rakeka. KorJež Zdrav ko. kapian. «a katesheta bs wes?. šoii pr; Sv. Lenartu v Slov. aor, Š lir.c hau ra kateheta ia mešč.. šoti v Slovenski Bistrici. Ocrirk Alojzij ia katefceäa na mežd. šc4s v Vejn&u. dr. Got-fned Ptcj za kaieiseta M toesè. ŠDŽi na Viču. Ivan Mak ta kateheta na m^šč- šoli v Orn» -iu, Matija >!i-ad» sa kateheta na meščan, šoli v - Ljutomer«. d 2a ariieija aa Kaša «Maljeaüia de«« -ta ÜMB5VM»: j?t«rič?t Svatopluk ü Ljubljane v Lim&ciirfti s sedeàem v Aisteoa: Atoan Marija. ačiSeljica is St Narodnega ^SMdarja;. glasila Zsdružae m?f v Ljubljani pnoaša zammiv uvodni člauek sa je petmklüi in pojde aa >raz- «roIctveMK kefflieresra. lUasani «• M« f^gapsli i Rasi ia oc&c »m tiaacasko >m4>ì<. miM>»sv famaMs-kih fiaakev je pm*- aasieški fcsanžaik Aspiaall, nvaiidj neke pariške tetake. S»*a «Meha d«b{ aasleik« amad*. Sfew® M» karae proéali v obliki poiojSa. le» je miaaU 1. oé«;ar poslajej» v Arstnj kisett^ke bofeaate i:«la-ga.fae, V kasten je prsOa praksa tetoka «a plmiti& maske. Cadaa. Neaiška ixWrf« je tte>u kl|ab zaaajpSaeeeiii «vo^a. Nosa laajo. Ä5-H8® ««tik je- bilo igrajessis v Pnsß v aadsjih desefch Mk 13 Milji« >r jgrehivaJka* saia, po »adajik fwdatiiìh Kttajfka 4' Za je jjadel wv»i raškega ih* t letašsjeia poila^n v ptùaerl i uasiim.. Sava diaaMataa lelišea v doäiysi 11 k» i® v širim l0j ss m aatìi v juh» Afriki Veèje akaaàiae pšeaiee je kadila Italija v — Nešačjji. Drfatvai aw«*j»n sa raaaaje tip»»iM as- svesti nova lesarska m Švedske». Svaje prt* t je avarila Pas-cjs v Ustji; dekasa iSats/mska bo tud» ssa ladjah. fn ««k^kife ^ariafflensmaji! tafewaì, t i že ua^rie jsiagak Xtmxsio»oTa ? ffeaaka Errari aesairi so preasfekv settóre v 'i te&rmi Sofiji, ONiaoi» r^brre. Znagak tu, I iöasEcste. ravnatelja dr. J. Basaja o razdolžitvj kme, Uvodoma razpravlja o prežadoižtniat resih dolžnikov in vlagateljev. Ugolav!j»to^ nezanesljivost zbranih statističnih podatkov ter poudarja potrebo difereneinnja kmeiskihdol. gov, po svrhi, vzroku, trajanju, velikosti po e siva. Obš-irno se peča s predlogi za razdeli»« in pravi, da je bistvo vprašanja v obrestih Zaključno pa pravi tole: Gotov» je, ds vpraša! nja kmetskih dolgov z ozirt-m na težko gespo. darsko krizo ne smemo pustili v nemar. br« krivde zadolžene kmete pa prepu titi usodi Da pa se bodo predlogi »matraH za resne in upc^tevali. ne smejo temeljiti na preveč eno-stavni rešitvi na odpisih posojil. To v stvari predstavlja radikalno razlastit , eno akcijo. Vsi kmetrki dolgovi se ne morejo obravnavali ena-ko ia ne razdoliiti po enem kopitu. Tu je nj resstu velika previdnost: treba je leio dife. reocinati in načrt za razdcìiitev d.:i,-ov, ki t« üje.'üno zaküU-dajao norutu zaisiesajo, po-(iroi-co izdelati. Treba vpraSanje reJevati pred vsan s štniišža ofcresine mere. Treb.i capc«led misliti, da varčevalci ustvarjajo narodni ka-pita; vršijo torej narodno delo g'.--jodardte Lsvobeditve zemlje in zato ne gre. da j;ix be-gaouo ia strašimo. d Fe 10 Din kiiegraai «e bili jurtki te oni na Ijuóljanskem tri u. pa so š.i vendur hitro v predaj. Zadnji dež inj ceno g>: Lata gole vo uitial. d Sad IÖW5 jredisjeialeev ia iredüjfìrik i druge reaine gimnazije v Ljubijaai j« obiski-le Ü septembra Zupanovo jamo v P aovi vssi pri Grc-suplju. d Se en zia-» • raadaliitri km<-un. Na pojedini Združenja ju^ostovaaskih agronom« je kmetijski numster dr. Demetrovič med dra. s; in i iwizil Sadi svoje Brnenje o razdoifctvi kmelo«v. Ta se naj bi izvršita po teh načelih: i. Kratkoročna pose ji ia naj bi se izprenieail« v dolgoročna tn odplačevala v manjših obrokih. 2. Sorazmerno aaj bi s« znižala obrestna 8Bera. a t»e samo ia kmetijske kredite, tesne* ts»di za vse druge. 3. Prezadottemm kaeScm, to je enim. katerih dolg presega 6) odšteto* njih celotnega premoženja, aaj fci fe dovolili prisilna poravnava izven keokurza. k«k« vfr 1 ja ta za trgovino, obrt ia industrijo. 4. Ustanove naj se kmetijske zborni,ki p* » M smeSe biti izrazito stanovske or^aniiadje, temveč bolj organizacije t» pravilno laslop-stvo interesov kmetijstva. d Krvava griža «e pajsrij« v zadnjem č>>» taintam po deželi. Naj ljudje oe pri- kri vaja ampak naj sahSevajo od bližnjeg» idravnika, da jih cepi proti griži (desealerij). ' Ne prezrite te notice! d Red btrraavanja se je spremeail tako, da bo birma v Metliki v nedeljo i oktebn. aa R»dw » rno****^ štev. 39. >UUM0T J!f|i'. dne 28. septembra 193?. Stran 497 začela proti konsumnim zadrugam baš v zadnjem času prav hudo borbo. Ce je boj trgov-stva proti kartelom in v gotovih slučajih proti krošnjarstvu opravičen, je pa prav gotovo ta boj krivičen napram konsumnim zadrugam. Konsum! so nastali po ljudski volji in vsled ljudske potrebe in še noben pošten trgovec zaradi konsumov ni propadel. Zato trgovstvo v boju proti konsumnim zadrugam ne bo doseglo trajnih uspehov, ker je zadružna misel tudi na jugu med Srbi zelo ukoreninjena. Mi smo prijatelji poštenega trgovstva in prav zato nam je veliko bolj simpatičen oni del izjave,, iznešene na zadnji trgovski skupščini, ki gre za tem, da se na istem temelju kot konsumi združi tudi trgovstvo v prodajne in nakupne zadruge. d Kačjega orla, ki meri z razpetimi perutmi 185 cm, je ustrelil logar g. Franc Petek pri Veliki Nedelji. Redka ptica! Hed brati Hrvati ti Oplenili in zažgali. Pred 14 dnevi je bilo v Zaprešičit pri Zagrebu vlomljeno v ve-I et ni fi k o Cvitkoviča. Trafika je bila popolnoma izropana in nato zažgana. Podoben zločin je bil storjen v pretekli ntči v Velikem Tržišču v Hrvatskem Zagorju, kjer so neznani zli-kovci popolnoma oplenili trgovino Štefana Ogrinščaka, jo nato polili z bencinom ter zažgali. Iliša je pogorela do tal še preden so mogli stopiti gasilci v akcijo. Zločinci so izginili brez sledu. d V borbi za vsakdanji kruli. Ono popoldne so Zagrebčani zopet doživeli na Jelači-čevem trgu veliko zanimivost. Neki mladenič manjše postave se je zopet povzpel na južni zvonik zagrebške katedrale ter v višini 105 m izvršil na vodoravnem drogu križa več umetniških poizkusov. Zbralo se je številno občinstvo. Mladeniča je policija večkrat pozvala, da se spusti z višine. Ko je prispel na tla, je izjavil, da se piše Vladimir Kovač, star 18 let, po poklicu kleparski pomočnik iz Sara- j jeva. Nadalje je izjavil, da se je mudil v Zagrebu že cd meseca februarja in do sedaj brez uspeha iskal službo. Ker ni vedel, kako bi si j pomagal, je skušal na ia način obrniti na sebe j pozornost, da pokaže svoje sposobnosti. d Letošnja koruzna šcfev v Vojvodini je prekosila tudi najbolj do broni i »I e če račune. Na oral je bilo'pridelanih 40 meterskih stotov koruze in bo' Vsled tega koruze za izvoz 120 tisoč vagonov ia ne sannt 100.000, kakor se je pričakovalo. Umetno posušena koruza se prodaja za oktober—december po 60—65 Din. Vsled te nizke cene je že sedaj zanimanje tujine za uašo koruzo zelo veliko in je bilo sklenjenih že več velikih dogovorov za srednjo Evropo in za Rotterdam. d Kongres katoliških slovanskih visoko-šolcev in starejši» se je vršil nedavno v Zagrebu. Došli so Hrvatje, Slovenci, Cehi, Slovaki, Poljaki in Rusini. Zborovalce je pcadra-v'l tudi zagrebški župan, vgeučiliški profesor dr, Ivo Krb*k takole: ■>Živimo v času velikih izpfemonib in v dobi materializma in S«ie sebičnosti. Vaš kongres postavlja proti današnjim zablodam' dve veliki načeli: svet »očete ozdraviti na temelju verskih načel in vseslovanstva. Te dVe veliki misli sta tekli vedno vzporedno, kar dokazuje, da Versko načelo katoličanatva ni ovira zdravemu nacionalizmu.« d Grita med otroei in odraslimi jo začela razsajati okrog Prcloga (Hrvatska). Je že par črtnih slučajev,;. D^t« c<®üjl rfv « v Izmed 10 ljudi jih ima /zobni kamen .dobi ga pa lahko vsaki Večina zobnih bolezni izvira iz nevarnega zobnega kamna. Potuhnjeno se tišči za zobmi, jih omaje... in večkrat čisto uniči. Odpravite ga s tem, da zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Pri nas je Sargov Kalodont, edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinovoieat po Dru. Bräunlichu. On odpravi polagoma in zanesljivo zobni kamen in ne pusti, da bi se "torcivi! nov... zobe pa ohrani močne in zdrave I VMJDO^r Proti zobnemu kamnu Iz naše prestolke d Francoski poslanik potuje. Poslanik franccske republike ua našem dvoru g. Paul Emile Naggiar je odpotoval 23. septembra v vardarsko banovino, ker-bi se rad pobliže seznanil s temi kraji naše države. Poslanik bo obiska! Skoplje, BitOlj, Veleš, Ohrid in druga mesta. d Vajeniški dem za 200 gojencev so blagoslovili in otvorili v nedeljo 25. septembra 1932 v Belgradu. d Izseljenci i 1 Julijske krajine so imeli te dni zborovanje v Belgradu. V državi imajo 30 organizacij, v katerih je včlanjenih okoli 20 tisoč oseb. Na zborovanju je g. Štrekelj izjavil, naj se izseljenci ne vmešavajo v notranje razmere domačega prebivalstva glede političnega delovanja. d Nemčija je odpovedala trgovinsko pogodbo Jugoslaviji na ljubo nemškim veleposestnikom." d Dohodek iz šolnine v smislu novega zakona znaša v Belgradu okoli dva milijona, v Ljubljani okoli en niitójon, v vsèj Sloveniji pa okrog 3 milijone, v Zagrebu pa okoli gJ4 milijona dinarjev. d Pravoslavni škofje -borujejo že več tednov v »rem-sicin Karhmih. Dopisnik belgraj-ske »Pravde« je vpraša! vladiko g. Dositeja glede pravoeiavja. v češkoslovaški republiki, na kar je dobi! odgovor, da uspešno širjenje pravo&lavja ns rteSM» ovira to, da še ni v Pragi primerne pravoslavne cerkve in pa dejstvo, da materialni položaj češkega pravo- slavnega duhovništva ni izenačen z materialnim položajem duhovništva drugih veroizpovedi. d Danska bo kupovala to leto žito pri nas, je menda izjavil g. danski poslanik v Belgradu. Ker ta država letno potrebuje okrog 80.000 vagonov raznega žita, posebno koruze, ki jo je pri nas v izobilju; bi bila izjava gospoda poslanika, aito se uresniči, za Jugosla. vijo vesela vest. d Popolnoma je ustavila uvoz živine i« Jugoslavije Grška. Posledica trgovskega zbližan ja med Grško in Turčijo. d Važen je odlok ministrstva glede šolskih knjig, ki je bil izdan te dni. Glasi se: »Profesorji srednjih, odnosno učitelji strokovnih, obrtnih in ljudskih šol ne smejo dijakom, odnosno učencem priporočati poedinih učnih knjig, temveč morajo veljati vse, po prosvetnem ministrstvu za poedine razrede in predmete odobrene učne knjige, za enakovredne in učencem je dovoljeno rabiti jih. Prav tako se ne smejo priporočati te ali one izdaje poedine učne knjige, temveč se lahko rabijo tudi starejše izdaje in antikvarne knjige. Izmed učnih knjig bodo nabavljali za omenjene šole samo najpotrebnejše, nikakor pa ne manj važne knjige in učila. Profesorji in učitelji morajo skrbeti, da bodo imeli starši učeče se mdadiiie s šolskimi knjigami čini manj izdatkov. V meščanskih šolah se lahko rabijo tudi učne knjige, ki jih jo prosvetno ministrstvo odobrilo za srednje gole in ki odgovarjajo program« meščanskih šol. Pri tem je treba 11 asti paliti na čini nižjo ceno knjige. fefl^^s^Sr S W-Xj ß' Gospe: jKaj hočete še? bala Km vam din»r'< Berač: »Bojim se. da me je videl virsinik. ki :*ns-»e »toji. Ali me ne h: prijeli pod ro*'.-, ia tulo i ateno] pokranljaii. potem bo «isJil, da ^m (ai !J»Ì . . .< Vv:. «ne £>.,-!.; i. -1tosedadkc a***» v A»:i» er- sapete. Prei raau je raage najbolj petov *»eekr*t#4i knUM RMeereit i X). ki pmtp T«i,3t»csie r-refafa&dae rcmje tkan v* sraije. V ta aic« s; je BabavJ posebni vhk. Ka ka-S«*ss «*■ prevala * mjia pràedà. Slika pt fai? «a pMwija ikb ko je' rstsptl t pcfU* - *Mfc*a«(a Esest«. Albas v-js MsiHt. «ase a*...k. Ki' jt !raix*i*A,: p<«*&K. tottlo dvignilo i moaäki-v&tfx centralnega ietaiiš*a Cn>«d«fti. je »e treščijo v «eUjižnjak sekira erwpden<,eg» hotela ; pik-t je bil »a nie*u -!>riev. «T-r»aUjeva£cr p« ulto ratijea k i^i u «Mi. Fr*Bt*<&* »J* lira« je darovala sjnčia Burette«* wlttM !«■ '»»«da. ki biv» nčajao r Parins. misialen" j>™ » ijpačt J4aU orj^aUtska *i»k<«i K M-daiau, nad ferafe d» j* Safaij aa F0**""" »««i io ai«i immttia dostojanstvenike«-" Jpreadjali «toot. * ;w»r<«h5o pwfowrraJK m», is U m amateit e certe OUorp 11 JwtepaBjjv« fckatL da «e llJ* J ¥ rnfce Mio Domoljub Pala Hali«. »in,.-tis diai«.,. . a.. . Dunaju m smrtni postelji Njegovo ime je zbujalo občudov«. oje po vsem svetu, ko je bil ko! generalni guverner Sudana 11 let ujetnik Mahdijeev. Movi émfiki naoiicoi. rj.-.x ,<. jueoaval mùver-aitctactfa profesorja a btviega prosvetnega misi-atra, dr. Teodorja Inaitteria. ia aadlkofa asesta Daaaja. t -Ìiim j* postavljen naslednik saa-sega kardinala Piffia, ki « aprila deseta umri. T» fso\«ianroovaai üad&kof i* takoi prve dni pokazal, da hodi po »Jedi svejeis slovitega predhodnika. NaiBam! !e oaairei ifoiia vernikom, da bo njegova nsdSkofija priredila leta 1Q3JL kaioliiki da» na Danapa. Med dražba pravi » sveti okroioic:. da s« bo ta daa pokušala vsa katoliška Avstrija, »i ie leto 1931 sptiosissko !e!o dojraditve »tolpa «reterà Stefana (H33), sreène obrambe pred Turai iie&Ji m pnretfa nemikega katoliškega dne na rHnaio 1 !S53i Skrivi: .. , „uit - umi. u.. J. H. Deerr, član dunajskega c-entralnepa meteorološkega zaveda. je reki ugiKiko sJiupi.r selitve ptičev, češ, da je v avexi i mesečevo svetlobo. številna opa- Wnmitigk m* Sfnra r a je kljek umm 6b asè vAoroòMfct. FWev M . hem* ta«. w««f, v wi, ««-^tótifc vti^k titsti , mjsiaiiiV^T'ii cvetnem ministrstvu bo kmalu priprav-Ina izdaja enotne učne knjige za vsak po-dini predmet v razredu, tako da bo še v letošnjem šolskem letu preprečeno kopičenje Soi knjig, ki se je izkazalo v vsakem [»gledu ja škodljivo. ..... d 15.000 litrov vina je izvozila Jugoslavija v avgustu na Češkoslovaško. d Zimsko delo v državnih pisarnah. Ministrski svet je sklenil, naj bo delovni čas v drž. pisarnah tudi po 1. oktobru t 1. nepretrgano od 8 do 14 za vse urade z izjemo vojske, železnic, sreskih načelstev, policije in pošte. d Pred sodiščem za zaščito države v Bel-irtdu traja že več dni obravnava proti vseuči-liškemu profesorju Dragoljubu Jovanoviču in nekaterim drugim srbskim izobražencem. Obtožence zagovarjajo najboljši srbski odvetniki, med drugimi ščiti Slovenec dr. Natlačen poštnega uradnika Srba dr. Beniča, Vsi zagovorniški govori so lepi in tehtni. Kakor znano, je profesor Jovanovič, bivši vodja bivše srbske zemljoradniške stranke obdolžen, da je izdal in razširjal kniiižico, ki zahteva federativno ureditev Jugoslavije. G. profesorju tudi očitajo, da je brez privoljenja oblasti prirejal po raznih krajih politične sestanke. Nesreče d Potar za požarom. V Kamniku pri Pre-gerii) je ogenj uničil posestnici Merkuiiovi skedenj in kozolec, posest. Jožefu Debevcu pa pod in šupo, seveda z opravo vred. — V Stavči vasi pri Žužemberku so pokončali ognjeni zublji hišo s kaščo, pod in hlev, kozolec in svinjak in mnogo orodja in žita posestnici Potočarjevi, posestniku Zupančiču pa hišo in gospodarsko poslopje. — Ogenj je upepelil leseno hišo Ane Koroščeve na KoMčevem pri Domžalah. Gorelo je pri Mariji Kastelic, pd. pri Tronti ju na Selih pod Šmarjem na Dol. — V Kuperči vasi je zgorela viničarija posestnika Franceta Žunkoviča, v Novi vasi pa gospodarsko poslopje in skedenj posestniku Perneku v ptujski okolici. — Požar je uničil veliko gospodar, poslopje posestnika Pivka v Leskovcu pri Slov. Bistrici. — Neznan poži-galec je zažgal kozolec dvojnik, last F. Majhna na Vodrečem pri Domžalah. — Plameni so ugonobili vinski hram na Trški gori pri Novem mestu, last posestnika Medveda Jožeta iz Gornjih Kamene. — V Nevljah pri Kamniku je zgorel kozolec-dvojnik, last gosp. župana Novaka. Prlporota se prvi alovenafel laroo Vzalcmna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE'. Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 d V strugi Pake je našel smrt 2 letni sinček mesarskega mojstra v Šoštanju Andrej Kozlevčar. d Ker ni znal ravnati z orožjem. V Mali Polani v Slov. krajini se je zgodila nesreča, ki je pretresla vso vas. Žrtev je postal 19 letni Bedrnjakov fant. Fant se je v noči od petka na soboto vrnil iz Francije, kjer je bil na delu. V soboto zjutraj se je brat spravil k njegovi suknji in je začel iskati po žepih. Iz enega žepa je potegnil revolver. Začel ga je ogledovati. Ker ni znal ravnati z orožjem, mu je fant vzel revolver iz rok. Hotel je vzeti naboje ven. Pri tem je imel cev obrnjeno proti trebuhu. Revolver se je hipoma sprožil, fant je zakričal in omahnil. Domači so preplašeni prihiteli. Fantu seveda niso mogli pomagati. Takoj so poklicali zdravnika. Ta ga je seboj odpeljal v soboško bolnišnico. V bolnišnici so vse storili, da bi rešili mlado življenje. Vse prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. d Razne nezgode. Pri padcu z drevesa si je zlomil roko sedemletni Srečko Križman iz Ljubljane. — Ko je plezal, je padel čez plot in si zlomil roko 7 letni Videk Fabjan tudi iz Ljubljane. — Ko je padel pod avto, si je zlomil desno nogo nad in pod kolenom delavec Jože Miklič iz Stare cerkve na Kočevskem. — Ko se je vozil na kolesu, je podrl avto Alojzija Mikiča, delavca iz predilnice v Tržiču. Hude notranje poškodbe. Pod voz je padel in si zlomil roko 47 letni Jože Bitovec iz Rakovnika pri Št. Rupertu. — 2000 kg težki vciz je šel čez roko Jožefu Okornu, posestniku iz Sobrač pri Stični. Zmečkana roka. — Ko je padel z bezgovega drevesa, si je zlomil roko 8 letni Jernej Toni iz Vojskega pri gorenjskih Vodicah. — S flobertovko se je obstrelil tako nesrečno, da se je izlilo oko 17 letnemu mesarskemu vajencu Francu Žnidaršiču iz Ljubljane. —• Kolo se je zaletelo v kolo, pri čemer si je bresteniški posestnik Franc V račko razbil spodnjo čeljust in uhelj skoraj popolnoma odtrgal. — Konj je udaril v obraz in prizadejal nevarne poškodbe podkovskemu kovaču Ivanu Tometu iz Vevč. — Roko si je zlomil, ko je padel z drevesa 18 letni Jevnišek Metod iz Dobrne. — Pod voz, naložen s koruzo, j« padel in dobil resne notranje poškodbe viničar Ignacij Kranjc iz Podlehnika pri Ptuju. — Kri si je zastrupila, ko se je nabodla na trn, 12-letna Marija Petek iz Derstelja. — Desno roko si je zlomil pri padcu z voza 26 letni dninar Tajušek Matija iz Rečice ob Savinji. d Usoda odpuščenega. Pepevnik I., čevlj. pomočnik v Vrhah, se je šel pred dnevi kopat RAZNO Mrlič napodil pogreb- re. V nekem volimjrtkem mestecu je umrl skoraj I« let star Žid. Po zdravniškem ogledu mrliča so obvestili rabine« (judovskega duhovnik«) i» začeli pripravljati po-f'eh. Ko se je vršila «ličojna židovska ko-Mj, se je mrlič nenadoma zdramil in se dvignil. Ko je razbral, kaj K je zgodilo, je vzel «neimi navzočih palico « rok in m čel mintiti we vprek, kogar je do-«egel. Pokrehei so bežali »a vse struni, . Nov vir moči. Po 40-ctnein raziskovalnem delu bo predal Umold f;r»iyi po zadnjih po-kusil, v okviru Nem-r ,ega zavoda za raziskovanje moči v Ham-™i javnosti novi zuin, J"» sami Nemčiji prihranil le|no ve2 »izdatkov za premog. '«Popolnjeno iz-»!'e, ki tiči v vodni m i, i PreWe v m ,ko.r '»ano, pri „ ".'opinjah Celzija, » P" tem ostane L-J 1 >« «1« pare ist«, Či.u )" obljubim vam, abornstonl to prvo nedeljo po njuni vrnitvi s ce- ZVOnltÌ- l 0hit,'ti b0 ker bomo ob eni spustili v morje novo ribiško ladjo. Odkril se je in molila sva angelsko češčenje. tla je novi način proii vajanja pure skoraj tretjino cenejši liei, dosedanji, saj potrebi je za tretjino manj ki riva pri istem učinki Podjetja, ki, delujejo parno silo. čaJta fedi pravi preobrat in to tei bolj. ker se da no izum r. malenkostni» ! preureditvami pren« ! tudi na parne stroji'.'« sedanjega tipa. Znnira ' vo je. da noče >m' ! sedaj 64-letni n»™"' 1 od svojega življenjski I ga tlela zase nobeni 1 koristi, temveč je >< i dobiček, ki nastane : njega, poklonil dolin j delnim svrhani. 1 Iz medicine in ij« voslovja. Znani kodai ski strokovnjak " P" hrano flinlicde trdi je krivo domale?« obolenj prebavil m gih notranjih oren ki se pojavljajo P"r« i hražencih ter Jih > j rado spravijo v j-! med petim m. s« J preobilo uživanje J" 1 in drugih živalsluli I delkov. (c se omeji vanje take hrane, P» tudi umrljivost tran jmii boleziijim. Bacili kolere so le*" koživni. Na človeški dl ni iioffinejo ze » tirali, na |»P»J% enem dnevu, na suK' "ioer državne naj: .ave in politični red v drža-pri razpravi se je priča Bizjak v svojih trditvah precej umaknil, zaradi česar je so-jjäfe izreklo zaradi dvoma, da bi bilo dejanje dokazano, oprostilno sodbo. i Razstava perutnine v Mariboru, Od 5. da 6. novembra 1932 bo v Mariboru na verandi »Union« razstava kokoSi Štajerske parme in sicer rujavih, belih, grabastih in sul- pivovarne parine in ! modolskih, nadalje rac, gosi, m puranov. Za )effl bo oddelek za predmete, ki se uporabljajo Bri praktični reji. Razstavo priredi selekcijska «druga za rejo perutnine v Mariboru in vabi lem potom odbor vse rejce navedenih živali, kakor tudi trgovce obrtnike in tovarnarje, da se s svojimi živalmi oziroma izdelki razstave udeleže. Prijavne pole se naj takoj zahtevajo od zadruge. Slomškov trg 11-I, kamor se je tudi obrniti za eventuelna pojasnila. Za najboljše živali so določene nagrade od Din 500 do 100. Razstave se morejo udeležiti kar se posebej povdarja tudi ktnetski rejci, ki ne fodijo nobene kontrole. Ob času razstave se priredi v nedeljo, dne 6. novembra tudi perut-ninarski tečaj. Udeležbo je prijaviti po dopisnici na gornji naslov. d Okra,'na kmetijska razstava v Kranja. V Kranju se bo vršila od 22. do 24. oktobra okrajna kmetijska razstava, ki bo obsegala poljedelstvo, povrtninstvo, sadjarslvo, mlekarstvo, planšarstvo in kmetskonadaljevalno šol-s!yo. Prireditev bo večjega obsega in ima namen, pokazati vse vrste kmetijskih proizvodov, kakor tudi orodja, stroje in druge priprave domačega izvora, s ciljem, da se kmetijska produkcija izboljša in ojači propaganda za napredek, Za nabecljše razstavljene predmete bo razdeljenih okrog 300 nagrad v obliki najboljših kmetskih orodij v vrednosti 15.000 Din. Ob priliki razstave bo cela vrsta aktualnih strokovnih predavanj. Razstava je veli- kega gospodarskega pomena še posebej z ozirom na vladajočo krizo. Vabijo se vsi zani-.cianci v kranjskem okraju, da razstavijo primerne predmete in s tem pomagajo pokazati, kaj kranjski srez proizvaja in premore, Zani-manci naj se nemudoma lotijo dela, proučijo naj razstavni program, ki je na razpolago pri županstvih, kmetijskih in sadjarskih podružnicah ter pri šolskih vodstvih in se po njem ravnajo. Naravnost dolžnost vseh podeželskih činiteljev pa je, da pomagajo z nasveti kmetovalcem in z lastnim delom. d »Franz-Josef« grenčica izredno milo odvajajoče sredstvo. d Sadna razstava na Brezjah. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva r.a Brezjah otvori v nedeljo 2. oktobra krajevno satino razstavo, pri kateri sodelujejo udeleženci iz občin Mošnje-Brezje, Radovljica, Lesec, Begunj, Leš, Kovorja, Ljubnega in Ovsiš. Razstavljenega bo 100—150 kabinetnih zabojev zimskega in jesenskega sadja, po večini jabolk, ki so letos na Gorenjskem bogato obrodila. Razstava je važnega gospodarskega pomena in hoče pokazati, kakšno sadje se v tem okolišu prideluje, obenem pa pritegniti odjemalce za letošnji sadni pridelek. Razstavljenih bo tudi več normalnih ameriških zabojev, ki naj našim Gorenjcem pokažejo, kako je treba sadje razbirati, vlagati v zaboje, razpošiljati, il d. Razstava bo irajala 14 dni, da si jo bodo imeli priliko ogledali tudi tujci, ki prihajajo na Brezje, zlasti pa trgovci, ki se zanimajo za gorenjsko sadje. Med razstavo bo več poučnih, strokovnih predavanj. Ob zaključku, dne 16. oktobra 1932. se bo pa vrši! še srečolov na razstavljene vzorce, ki bodo kot izkupljeni dobitki razdeljeni med srečolovce. V vsako hišo »Domoljuba«! Slovenesv aeroplan Zadnjo nedel ,'j in ponedeljek so po vseh večjih slovenskih vaseli, trgih in mestili govorili le o čudnem zračnem ptiču, ki je dva dni zapored letal nadvse nizko nad vasmi, nad polji, pa venomer sipal in sipal šope belih, modrih in rdečih lističev, ki so se kakor plahe golobice razpuščali vsepovsod nad slovensko zemljo. Bilo je letalo zagrebške letalske družbe, ki ga je najel naš »Slovenec« za Bvoj propagandni polet nad Slovenijo. Z letalom je uprava iSlovencac obvestila slehernega človeka v deželi na šesrtdesf.tletnioo obstoja tega prvega in edinega katoliškega slovenskega dnevnika. Na letakih, ki so zagrnili vso deželo, je bilo povedano o tej šcstdeset-letnlci in o lepih nagradah, ki jih bo ob tej priliki uprava »Slovenca« razdelila med svoje zveste naročnike. Zato je seveda jasno, da so se ljudje kar trgali za drobne lističe, ki so frčali iz zraka. Po Dolenjskem so ljudje odhajali ravno od jutranjih mai, ko je pribrenčalo letalo nad cerkev ter presenetilo ljudi s žopi drobnih lističev. Ljudje so kar v trumah teMi za veselimi oznanili — Letalo je v nedeljo dopoldne preletelo čez Brežice in KrJko do Lcskovca ter potem nad vsemi večjimi kraji do Novega mesta. Odtod se je nadaljevala zračna vožnja proti Trebnjem, pa dalje proti Mokronogu in št. Janžu. Cez Zidani most in Hrastnik je zračni ptič okrog Mrzlice pribrenčal nad Zagorje, ob Savi do Litije, čez Vače in Moravče v Dol pri Ljubljani in ob Savi do Ljubljane. Tu se je letalo spustilo na letaliSču v Šiški, potem pa se znova dvignilo v zrak ter odletelo na Gorenjsko. Premerilo je v zraku vse mengeško polje, mimo Komende in Vodic do Cerkeij in Šenčurja, pod planinam! do Križev in Kovorja, nad Brezjami io Begunjami, mimo Breznice nad Gorje in Bled, čez Radovljico, Kamno gorico. Dobravo, Podnart do Naklega. nad Kranj, Stražišče, Skofjo Loko. V cik-caRti je šla f>ot nad Sorškim poljem, mimo prostranih vasi do Šmarne gore- in Ljubljane. Letalo je potem odbrenčalo še okrog ljubljanskega barja, nazadnje pa se je pozno popoldne dvignilo m polet nad Notranjsko nazaj v Zagrab. Zopet ao se vsipali . šopi pisanih letakov nati Vrhniko, nad Logatec, I Cerknico, Stari trg, Bloke, Sodražico, nad vso ribniško dolino. Letalo je obiskalo tudi Žuie-m berte, vse večje kraje ob zeleni Krki ter zvečer ob t-ričetrt na šest zopet pristalo v Zagrebu. V j>onedeljek je letaki premerilo zeleno Šta- blagu in na živilih v istem času. Če so pa živila vlažna, pa se drže tacili indi osem dni. V iodi živijo nad osem dni, v mokrem perilu pa celo mul t* dni. — Večina rastlin živi, kakor /nuno, od zemlje, vode in zraka. Imamo pn tudi redke rastline, «i so prav podobne izobražencem piede izbire »rane. Rosika (drosera), ki rasle tudi na zadnjih «tankih ljubljanske«« ™rja, lovi na svojih listili žuželke in jih pre-kvaša z nekim sokom, ki je prav podoben človeškemu želodčnemu •J"* • da ji služi za dober pi-ibol jšek k pusti rudninski hrani. Počitnic si želi. — Nt davkarijo pride mož in Potrpežljivo Čaka, tla bi prišla vrsta nanj; pojem ponižno prosi: Bad bi dobil il«.,,,-! nik dobil dopust. Urad- , je presenečen: Kašo 'or Sa j niste pri nas v službi? Mož: Neposredno pač ne — toda vse življenje delam hämo za vasi Potepuhov odgovor. Sodnik; Kaj, že spet tu-Otorepec? Tridese-pL« 1vus vidim. ^eP.uh: Saj to je prav. -f.J'i.nas ue bilo, bi kudl v'i ne imeli zasluž- Lasje so mu bili že rahlo osiveli. S spoštovanjem sem zrl nanj, a prav nič nisem slutil, da poje sedaj njegov mrtvaški zvonček, ki mu naznanja skorajšnjo, strašno smrt. XXVII. Morska sveztla. Vsekrižem so se gnetli ljudje okrog nove ribiške ladje. Ubogi radovedni ljudje še nikdar niso videli od blizu tako lepe in velike, z vsemi ribiškimi potrebščinami opremljene ladje, zato so jo obtipali kjer so jo mogli in niso štedili s svojimi strokovnjaškimj mnenji. »Na strani je preveč vzbočena,« je kritično pripomnil star pomorščak. »Kje pa imaš oči, Jurij?-* ga je zavrnil sosed. »Le bolje poglej!« »Šest mož bo potrebovala,« je pojasnjeval tretji. »Lahko jih bodo dobili, ker bo oče Dan dobro plačal.« Koliko dà?« je zavpil mornar iz Moydorea. »Petdeset šilingov1 na teden in delež pri do-bičku.« Vaščani so navdušeno pozdravljali očeta Lethe-. byja in klicali za njim: »Blagoslovljen dan, ko je prišel med nas! Kaj vse on ni naredil!« Okrog očeta Lethebyja so se zbrali trgovci iz Kilkeeta, Moydorea in Loughboro, ki so bili solastniki ladje. Kritično so opazovali ladjo m si v nadt na bodoči mastni dobiček z zadovoljstvom meh roke. »Kapitan in oče sta že tu. Sedaj se pa pripravimo, fantje!« , , . ... S kopnega je potegnil lahen veter, kar ]e bilo drugo dobro znamenje. Morski stražniki so spwočili, » 500 Din. da je velika francoska ribiška mornarica iz Mauxa kakih dvajset milj južno ob obali. Med očetom Lethebyjem in gospodom Campionom je nastal mal prepir radi imena nove ladje, ker je zadnji zahteval: Bittra Campion iz Kilronana, a oče Letheby je z enako trdovratnostjo vztrajal pri svojem: Morska zvezda. Končno je morala priti očetu Lethe-byju na pomoč Bittra, ki je stopila na krov in razbila ob palubi steklenico šampanjca ter krstila ladjo za »Morsko zvezdo«. Toda naekrat je vse navdušenje izginilo. Steklenica s šampanjcem je priletela ob palubo, toda mesto, dà bi se razbila, je nepoškodovana padla v morje. To je bilo zelo slabo znamenje in v prvem hipu so vsi umolknili, a kmalu so zopet glasno govorili. »Ne žalujte radi tega, 'ospodična! To ni vaša krivda. Te steklenice so trde kot da so iz železa.« »In debele, da ni v njih skoro nobenega prostora za vino,« so hiteli drugi. »Hura, možje! Živela Morska zvezda!« Vsi so začeli vzklikati, toda pravega veselja ni bilo več. Ko je Bittra z drugimi gosti zapustila ladjo in so se začela povel ja za odhod, so se mornarji čudno spogledali in nihče se ni ganil. »Glejte jih plašljivce!« je jezno vzkliknil oče Letheby. »Če se bojite, pojdite domov, strahopetcev jaz ne rabim. V Moydoreu bom dobil pogumnejše in spretnejše mornarje in jih sprejel v službo.« V Moydoreu! Staro sovraštvo med Kilronanom in Moydorenom je znova udarilo z vso silo na dan. Vendar so se mornarji zelo obotavljali s svojim odgovorom. »Nismo plasljivci, prečastiti. Če ravno želite, bomo odrinili od kraja. Toda... č« se kaj pripeti, ne bomo mi krivi.« jersko podolgem in počez. Vsak večji kraj je dobil iz zraka svoj belo, modri, rdeči blagoslov v obliki drobnih lističev, za katerimi so ljudje tekali kar čez polja in travnike, puščajoč dostikrat nn njivi plug in.motiko... Navdušenje po vsej deželi je bilo sijajno, ljudje so z odkritim veseljem spremljali letalo vsepovsod, kjer se je pojavilo v zraku. Nad Bizeljskim in Kozjem, nad Planino in Podčetrtkom, tja do Rogatca in zelenega Ikiča, nad plo-dovitim ptujskim poljem, mimo valovitih Haloz in nad bogatimi vrtovi in vinogradi Slovenskih goric — vsepovsod ista topla ljubezen, ki se je izživljala v mahanju delavnih rok, v navdušenih klicih, ki pa niso vselej dosegli brenčečega -motorja v zraku... Nad Mariborom je »Slovenčevo« letalo zasulo nebo z letaki, hitelo je potem mimo Pohorja do Slovenske Bistrice in Konjic, nad Vitanjem in Vojn i k o m do Celja, od Žalca do Laškega, — potem pa ubralo pot ob Savinji in Savi do Sevnica in Rajhenburga, pa naravnost nad pisano preprogo blzelskih vinogradov in bogato obloženih sadovnjakov — nazaj v Zagreb. Tako je bila končana dvadnevua nadvse učinkovita propagandna pot »Slovenčevega« letala. Omenjamo, da je bil »Slovenec? prvi list v Jugoslaviji, ki se je poslužil tako učinkovite reklame z letalom po vsej lepi slovenski zemlji. Namen je bil dosežen v polni meri. Vsa Slovenija se je zanimala za polel, vsi ljudje ao letalo spremljali s toplimi simpatijami, list si je našel vsepovsod po deželi, v vsaki vasi, trgu in mestu novih prijateljev, ki bodo brez dvoma listu ostali trajno zvesti, z istim zanimanjem bodo spremljali idejo, ki ji služi in zagovarja »Slovenec«, kakor so sledili zračnemu ptiču, ki je nosil pozdrave »Slovenca« v zadnjo slovensko vas. vredno je omeniti, kar sem že prestal na sv„, Po dvakrat imam zlomljeno vsako nogo. Tudi n* sem že dvakrat presekal. Na glavi imam 5C a dane» luknjo od krampa. Imel sem tifu^ j„ iT vročinsko bolezen, tudi gripa me je obiskala 7 krat sem pa še celo vso kri izbruhal, p* sem'v °" eno še trden. Kajne, da me boste djali v borni ljuba. So me že hoteli g. župnik Bleiweis ki t sedaj v Mošnjah. Pa takrat nisem bil kontent S»! daj pa sem.t Takole nekako so me naprosili \v kal sem Kelnarjevega očeta na kontrole, no j. sedaj ga pošiljam vsem bralcem Domoliubi „ ogled. S. F. K. ' ' Sadna razstava (Žirij Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtani*, skega društva priredi v nedeljo, dne 9. oktobra celodnevno sadno razstavo v tukajšnjem šolskem' poslopju. Ta razstava bo prva te vrste v našem kraju. Pokazati hočemo pravo sliko našega dosedanjega sadjarstva. Razstava naj bo oben™ mejnik na poti k večjemu napredku v tej p;lriM| gospodarstva. Da bo razstava fini lepše' usp«h vabi podružnica prav vso na sodelovanje. Sadjart naj prinesejo pokazat svoje najboljše sorte, da S8 jim bo po možnosti povedalo pravo ime. Od vsake vrste je potrebno prinesti 0 do 10 najlepših pl». dov. Tisti pa, ki imajo tudi sadje naprodaj, naj prijavijo to kakemu odborniku Sadjarske' no. družniee, da lahko razstavi tudi večjo množino sadja. Razstavo pa priporočamo v ogled tudi ostalemu občinstvu, ker tio res zanimiva. Obenem se bo lahko vsakdo preskrbe! z lepim namiznim sadjem po zmernih cenah. 'Preskrbljeno je ludi a eno ali dve zanimivi predavanji. Vstopnine ne bomo pobirali. PO DOMOVINI Smrt dobre žene (Zagorica) Smrtna kosa — Slovesnost na meji (Rateče-Planica.) Dne 17. sept. smo polCžili k večnemu počitku posestnika in gorskega vodnika Janeza Ku-rija. Pokojni je bil- star šele 57 let in je že dalj časa bolehal. Svojo bolezen je prenašal potrpežljivo in vdano. Bil je tudi večkrat previden s sv. zakramenti. Zapušča žalujočo vdovo Marijo, sina Jožeta, ki je slušatelj prava, hčerko Minko, šiviljo in cerkveno pevko ter hčerko Francko, ki je materina desna roka pri gospodarstvu. Pokojniku sveti raj, žalujočim naše iskreno sožalje! — Dne 18 t. m. se je vršila pri nas blagoslovitev in razvitje trobojnice na državni meji, katera je oddaljena od vasi komaj deset minut. Slavnosti so prisostvovali zastopnik g. bana, zastopnik poveljnika dravske divizije ter zastopnik Jadranske straže. G. dr. Kogoj iz Jesenic je otvoril slavnost z daljšim govorom. Navzoči so bili vaščani, fantje na konjih in dekleta v narodnih nošah. Blagoslovil je trobojnieo g. duh. svetnik Lavtižar. ki je imel ob tej priliki kratek nagovor. Tudi več drugih govornikov je nastopilo. !Po slavnosti se je v gostilni pri Kejžarju vršila domača zabava. Prosveta in drugo (Dev. Marija v Polju.) Otvoritev sezone. Prosvetno društvo pri Dev. Mar. v Polju vprizori v nedeljo 2. oktobra ob 4 popoldne dramo »Za pravdo in srcer. Za igro vlada vsesplošno zanimanje. Občinstvo naprošamo, da si oskrbi vstopnice že v predprodaji v kon-zumni prodajalni. Prvi prosvetni večer v tej sezoni se je vršil pretekli torek ob lepi udeležoi članstva. G. urednik Košiček nas je potom poljudnega in zanimivega predavanja popeljal na Francosko, ter nam v skioptičnih slikah, ki jih je predavatelj večina sam posnel — jxikazal znamenitosti Pariza in njega okolice, kraje iz znanih hudih bojev v svetovni vojni. Spoznali smo kako francoski narod časti spomin svojih padlih, in kako visoko kulturo ima. Ob predavanju smo se navdušili za mirovne ideje, kar bi še tako jiacifi-stično pisana knjiga ne dosegla. Takih predavanj Še želimo. G. predavatelju najlepša hvala za lep večer. — Tukajšnjega znanega kovača Tome Ivana iz Vevč je udaril konj v obraz ter ga mu hudo poškodoval. Zdravnik dr. Vidmar mu je nudil takojšnjo pomoč. Družina, ki je ie itak zelo borno 3> daiei."» okoli. ze nad 7 križev , .. . rame, pa je še vedno trden kakor dren Pa te prišel k meni in menil: »Kaj bi gospod K bi me enkrat kontrolirali in djali à v Domoljuba Ve" e V (lveh dneh dva sinova ene družine v grob. (Metlika) Saj ni mogoče, tako je vsak neverno zmaji" ' glavo, ko mu je bilo rečeno, da lokviški zvonovi zvone mrtvaško pesem Padjanovemu Tonetu. (Pr«1 dobrim tednom še ga je lahko vsak videl pri delu. komaj najbližji so zvedeli, da je zbolel, sedaj « počiva pri Treh tarali. Pokojni Anion Guštm f> bil star komaj 23 let. Bil je bla«;, dober in dejaven fant; jako skromna duša, ira zato nič manj delavei član Prosvetnega društva in požarne brambe »» je tudi zvest član Marijine družbe. Ni čuda, ce » njim žaluje vse. Ne le domačo družino je te«" zadela la zguba, cela vas in vsa soseska » r grešala Toneta, ki je tako rad napravil uslug« živela, bo s to nesrečo hydo prizadela. Upamo, (la bodo usmiljena srca priskočila na pomoč. — Po-kojitili smo pretekli četrtek g. Marijo Korošec roj. Perme v 44 letu starosti. Bila je pri nas 12 let občinska babica, ter nudila okrog 400 materam pomoč. IPri svojem poklicu je umrla na zaslrupljenju krvi. Bila je nadvse varčna in skrbna gospodinja, v svojem poklicu zelo izurjena. V velikem številu so jo spremljale matere na zadnjem potu. Bog ji bodi plačnik! Stara korenina gorenjska (Paloviče) Morda ga poznate, Kelnarjevega očeta iz Pa-lovič, iz lešanske občine. Kaj bi ga ne! — Saj je Po dolgotrajni, mučili bolezni je odšla h Bogu po večno plačilo Korbar Ljudmila roj. Krinelj i' Zagorice ob Mirni. Gospod ji daj večni mirt Ob začetku prosv. delovanja (Brezovica pri Ljubljani) V našem prosvetnem društvu se začenja sedaj na jesen, kot vsako leto, zopet živahnejše delovanje. Na roženvensko nedeljo, 2. oktobra, pri; redi društvo kot prvo predstavo v letošnji sezoni dramo »Konec poti«. Snov drame je vzela iz svetovne vojne. Z neizprosno doslednostjo nam kaže igra, kako nastopajoče osebe — vojaki v svojih dušah doživljajo vso grozoto vojne, iz balere ne vidijo nobene reSnje poti. Režija je v dobrih rokah in prireditev nam obeta obilo duševnega užitka-Tudi kulise so nove za to igro. Predstava se vrsi ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer v Katol. domu » Brezovici. _. Vabljeni! KyNJiäuserTeelHiifcum „AI) KBANKENHAU8KN (KYFFH) » inienerjo In mojfitro / Uratlnjtt »trolev / F>k ró""n)k» / Gradnja antomobilov / Poljo-i i.kl stroji / Gradnja letal. / Programi »a- ««komur. — V petek »e je zaprl grob za Tonetom, ijulo že je umri njegov 19 letni brat Franc. Kaki,, grozne sanje se je odigralo vse to, in vendar l Ä, resnica, da že počivata oba brata pri Trek Wah. Tudi Franc Gustin je bil eden naj-yfih fantov. Bil je na videz tili in skromen in ,endar se jo zanimal za vse. Pred .dvemi leti je dovršil kmetijsko šolo na Grmu, in je kazalo, da Ik, nekoč vzoren gospodar. Tudi on je bil zvesl «an Marijine družbe. Tako sta šla eden za dru- gim dva brata, oba v cve-tu let, preti tednom še zdrava, danes v hladnem ^robu. Bog vedi, kje !ta se nalezla krvave griže, ki ju je jiokopala. In ie lako naglo je šlo vse, ker je bilo treba po travniških predpisih pospešiti pogreb, da so za Tonetovo smrt zvedeli večinoma šele tedaj, ko je bil že v grobu. Le Franceta so prišli v lepem Številu spremit k poslednjemu počilku. Novice. (Suhor.) Tubi je umrl Jakob M-lenžek, star 83 let. Svoj čas jc občinski odbornik in svetovalec ter gostilničar. Pozneje mu je uničil požar hišo, edino poslopje, ki ga ia imel. Postavil si je sicer novo hišo lepo in veliky, toda dolga nt zmogel. Hiša mu ie bila prodana, le kot je im;l izgovorjen do smrti. Pred devetimi leti je zbolel, a zadnje dve leti se niti ganil ni iz postelje. Smrt ga j« rešila pozemeljskih križev, katerih je imel vedno dovolj. Blag mu spomin, in pokoj njegovi duši. — Dne 14. septembra zjutraj okrog 3 je nastal cjjinj v ob-finski nišami. Zgorelo je p-ecej knjig in listin. 7.e co ognjeni plameni švigali skozi okna. ko so ljudje zapazili požar. Posrečilo se je udušiti ogenj, predn,) je hiša pogorela. Zgorel je pod. strop, vrata in okna. Siene in streha j. ostala. Kako je ogenj na-»tal, ne vemo. Ravno ta dsn je šel J. Tajčman s konji proli Metliki, Na ovinku je pridrvel tovorni « to, vrpd voz in konje k cestni ograji s tako silo, da je bil en konj na mestu mrtev. — V tukajšnji okolici sc ustanavljajo gasilska društva. Vprašanje !>a je, s čim naj gasijo ogenj, ko nikjer vode ni. leta in leta se obljublja vodovod, pa kakekr vse bgleda naš Suhor bo ostal za vedno — Suhor. Kndav pa smrdia kesa kosi (Dolenja vas) V Dolenji vasi j>ri Cerknici je po dolgotrajni mučni bolezni v Go.sjmkIu zaspala v 24. letu starosti gdč. Jožefa Baraga, hčerka tuk. posestnika g. Franceta Baraga. Njo ohranimo v trajnem spolni- mi, osla hm pa naše iskreno eožaljel — Istotam se e dogodila pred kratkim strašna nesreča. Pri lovu je bil smrtno nevarno ranjen od svojega fovariša tukajšnji jioseetnlški sin Jože fcnidaršič Sedaj se zdravi v ljubljanski splošni bolnišnici. Želimo ni.i skorajšnjega zdravja! Žalostni časi. (Mirna.) Nič veselega nimamo poročati. Smrt in stiska sta se naselili k nam. Na Trbiiicu jo umrl mladi : ~> letni Janez Peček in v Z adorici mlada, 24 letna zena in mati dveh otrok Milka Korbar. Naj v miru počivata I — Slabi Časi in skrbi Be nam obetajo. Letino smo imeli slabo, vzela jo je suša. Edino, kar bomo imeli za prodati, in še to le v nižjih legali, je krompir, ki pa še nima nobene cene. S prašiči in živino ne bo nič, ker je suša vzela skoraj vso klajo. Nekateri koljejo doma in prodajajo meso, kar jim pa ne bo dosti pomagano, ker denar pride le od sosedov, katerim treba ob ennki prifiki vrniti. Tako se ie menjuje tlenar, žival se uniči, oziroma poje doma in konec — .mej denarja nej blaga«. Prišla pa bo zima, obleči in obuli bo treba družino, plačati davke in še razno, a denar — kje dobit i? Razstava. (Dol pri Hrastniku.) Kol edina protiutež za obupajočega krnela se obeta letos v naših krajih bogata sadna lelina; pa tudi z drugimi pridelki smo kar zadovoljni. Da pridejo naši pridelki do prave veljave, se bo vršila v nedeljo dne 1«. oktobra t. 1. obširna razstava vseh kmetijskih pridelkov naše občine. Razstava bo obsegala vse vrste žita, sveže in konzervirano sadje, okopavine, cvetlice in vrtne pridelke, čebelarstvo, perutnino itd. Natančni program razstave priobčimo pravočasno; za danes pribijemo samo to, da bo to ena največjih letošnjih razstav v našem Po-savju. Razno. i SI. Jošt pri Vrhniki.) Suša nas je hudo prizadela. Na polju je vse sežgano, iako da bomo prav malo pridelali. Sedanji dež škode ne bo mogel več popraviti. Huda je bila za vodo. Vodnjaki so se posušili in pri redkih studencih so čakale dolge vrste ljudi na vodo. — Naš kmet gospodarsko propada. Prodati nima kaj, in če bi imel, to nima nobene cene. Kar pa mora kupiti, ima vedno enako ceno. Glavna vira dohodkov, živina in gozd, sfa sedaj mrtva. — Sadje je še dobro obrodilo, a v denar ga ni mogoče spraviti. Ljudje bodo kuhali žganje — in ka; naredi žganje v družini, o tem ni treba govoriti! Koliko bolje bi bilo, da bi vsaj boljše sadje posušili, ali pa prekuhali v mezgo. — Nekega človeka, ki se je izdajal za živinskega trgovca so zasačili, ko je stezal prsfe po tujem blagu. Pa ni imel »sreče«. Ujeli so ga, mu odvzeli nabrane stvari in denar ter ga izročili orožnikom v nadaljnjo postopanje. PHEDNO si nabavite obleko, pišite trg. domu Stermeeki po nove vzorce in prihranili ei bodete mnogo denarja ter bodete dobro in moderno oblečeni. Sukno, kamgarn, ševjot in dubli meier po 40, 48, 60 Din in finejše. Trgovski dom Stermeeki, Cilje št. 19 Vzorci in bogato ilustrirani cenik zastonj! MED BRATI V TUJINI Med našimi rojaki v Westfaliji. (Gladbeck.) Kmalu bo minulo že dva meseca, odkar sein zapustil domovino in odšel v zakajeno Porenje in v lepo, nepozabno Wesffalijo. Na tem dolgem potovanju nfe je prevzelo dvakrat prav posebno garose: prvikrat, ko sem se mudil na katoliškem shodu v Essenu in drugič me je zgrabilo, ko sem 1'oslušal slovensko pridigo in prelepo našo [leseni od naših rojakov v Oladbecku. -- Že 14 dni Poprej sva se domenila z dobrim g. Tensundernom, da bova obiskala Slovence, med katerimi je od Preživel najlepše trenutke svojega življenja — to so Slovenci v Gladbecku in kalere on enkrat na rfak obisMc- Precej dolga pot je iz Miinstra v Wadbeck, toda njegov avto je prevozil to pot v , ----, tuua iijc^uv uviu jc jj1cvi/lep govor g. Tensunderna o svojem enomesečnem potovanju po naši lepi domovini. Koliko ta človek naredi dobrega za našo državo in za naše rojake v Nemčiji, mi ni mogoče popisati. Da je društvo v Gladbecku tako lepo organizirano in tako številno, je njegova zasluga. Vso pohvalo pa zasluži društvin oredsednik g. Pokovec, ki je posvetil vse svoje moči društvu in vse za »Bog plačaj» — in pa njegov tajnik g. Dobrovec. — Na drugem mestu naj omenim prisrčen fovor g. Pokovca, ki je Fpodbujal svoje brate, naj bodo dobri in pa navdu-i tni Slovenci tudi v tujim in naj ljubijo domovino in svoj jezik. Lepo je povdaril indi misel: v slogi je moč. — Končno ie spregovoril tudi pisec (eh •vrstic in ljudje božji! — besede so kar same vrele >w lina srca.', govorila je zemlja slovenska s svojimi cerkvicami in krasnimi planinami, govorilo je pristno slovensko srce. Ne morem Vam povedati. kako se mi ie ljudstvo zahvaljevalo. Nikoli ne bom motel lega pozabiti. Res, naše Ijusfvo je in -'na biti hvaležno. In kako lepo zna slovensko peli to ljudstvo! Ko sem se mudil med njimi, sem liopolnoika pozabil na tujino, ki me spremlja pri vsakem koraku. Slovenska pesem, pa slovensko srce1 To dvoje človek občuti zlasti v tujim. Ze pozna noč je padla na Gladbeck, ko smo se vsi I veseli razhajali in* si stiskali roke. Vam, trpim 1 siovenski, ki v vedni nevarnosti črpate zaklade po globokih rovih, prepojenih z valim krvavim znojem, naj sloji ob Strani Mati Božja, katero ste si izbrali za svojo Vodnico in Kraljico in Vaš najzvesfejši prijatelj in vodnik veleč. g. vikar Tea-sundern. J. P- Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 C'as, plošče, borza. 22.00 Cas, poročila. Četrtek, 20. sept.: 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Slike iz narave. 19.30 Gospodarske krize in kar-teli. 20.00 Akademski poklici. 20.30 Triglavska muzika. - Petek, 30. sept.: 18.00 Plošče. 18.80 Tristan in Isolda (prenos z Dunaja). _ Sobota, 1. okt.: 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Gimnastične vaje. 19.30 Zabavni kotiček. 20.00 Leharjev večer. Pojeta gdč. Majdičeva in g. M. Jelačin s premlje-vanjem orkestra »Triglav«. 21.30 Fantje na vasi. 22.15 Koncert mandulističnega teroeta. — Nedelja, 2. oktobra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.30 O streli. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila, plošče. 15.15 Kolodvorski misijon. 15.45 Slovenske narodne poje Marjan Rus s premljevanjem salonskega kvinteta. 16.30 Njegova edina hči, komedija (Ljudski oder). 20.00 Prenos z Dunaja. 20.40 Salonski kvintet. 22.00 Cas, poročila. 22.15 Magistrov šramel tercet. — Ponedeljek, 3. okt.: 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Esperanto. 19.00 Srbohrvaščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Prenos opere i Beograda. — Terek, 4. okt.: II.I5 Šolska ura. 17.30 Salonski kvintet. 18.20 Nemščina. 19.00 Naše duhovne zaje ci ni l'e. 19.30 Nepremičnice in vsemirske meglice. 20.00 Kako postanem govornik. 20.30 Prenos i* Zagreba. — Sreda, R. oktobra: 17.80 Otroški kotiček. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 O Milanu Pug-Iju. 19.30 Literarna ura. 20.00 Samospevi gdč. Sokove? in g. Žagarja. 21.00 Jesenski motivi, izvaja; salonski kvintet. 22.15 Prenos iz kavarne Zvezda. Knjigotržec: »Ali naj vam ponudim knjigo o lepem vedenji.5« Kupec: »Ne, hvala, je ne bi mogel rabiti, ker se jutri oženim.« .1 ?r.-iUK-njpB unii» «Itrwi ■ -fmit-twkM »arwa. m m 'cš merla J .itateuo "«in m-i fK tiur-; n üfflr tuo' * W1V-"m '-*'ni-vü ^ mirnii i ^i-aaa- i. r iman- * * rr rórn ■»»r im ì.ikii*"iik:i »n » ényiijtrrv i "«a *«aw «is-TOHini*»: »ris - J«, teilt ar ..unijam w .tisuvcto« . n i vratna Vjuuvaine e Din. Vnrvne t4w:;)«?o to • -. i-*r»7 59S EJte r o«»«nea rio»« v -n^u'iMu n-jBD i« sns ^ «eter re ha Eta Bwmi ; '»» aüRM Zimiuie: '«■JiHti.rat »<*! Din «lesemi;. Trine =!ì z &Bißm 48) ...rt Ta«»: » aeska »mora « ir-iz» rita jLiiarat; -k» iis »sifciian Imwium; n lit tauv3ik:k w» jtssctk rj sv.ime n Trii.-newni! n? ^rm «»L ŠTPatSBBO « TKB aČCIC 3 TKTTV-.-1H. TBJ- rasenc n gfairita ?njfc»B!a rane iciT-"te:s;wi VESELA NOVOST ;» 2T-m<« ir-itaitea šbdim; i Mräcra. sasssr* wt rjjts,? i3T .e »rtnan zmran j« mirato šeo»«'. ampi. s •oßasp na: «rana 3 si asu poàntac:. c.-'. >r»» snb-p teti omam x. ätep i»;s ir«« irtu irai«« a "»il» 'j«r ^JT^ » 1 a » va.ur.- -t».hi L't nwiiiM oramei! * ja*ra >«i. nflt«ptcaia : scarno is ^ej^ržno je -z iHržnna »ii satena. r -{na u; rjn^a Janšu» » Ciampi ni ir~s n ..'a jašii^t wnn jrsnoiariiu ni asvaerji mmmiaMM*aa.*MzmšLV &a>;«tra. ia xtzaani «tevilca si n « winrniKom ia aao>r:n «črran» jutp. Imrounii «a auoaii ?TBom«tau«ie' tube pnmiH. iaàar un. unsvtaeui joùrv m jsau nca.ni nz imexe m mria. « artv-■pert in äwrJtt ševvat uiLiana toagv, wnawäa t vüu. naneta m "vrnit ix, "ine hrane, rrruii zsl ■naanjLS. jastànw vive Jt *w ttniqn mtnufakau-ia àlopi, jama ianrùt vMiutez iaime tajazteiše ca ' rajveži sfuri 7 matrufuk-Zirn 3%ijvutt Ä Élender 1 L PHcat If HtBMtomi m K mmatrn i^OUfi i» MUUI Mali oglasnik tt.u a.-oniu 111 i;e jnstur »1» -4» '» ) .'. «rtiwfa.it: JSmunitum* »miau» ama *»<•*;«. M>i ciotti«!« «awtiisa«« » n»- Iii imititi sto »WIL» ir-UB'IW ni w 1UM.1« «man laruiU: 5 I irnte- jflr». 'p—MI-• I TI ■ si «iiai-^ia . i- i j rt.i 1. ithuer. Jmou ? I.;kui- m—n t. Uffcj- town.iii to. a »SS ese^so 11 linnii iHio. -er- Muižn». I. J^i. itllK.-TUJUt : JHi. I mvni'- a a natu 4—w.sir.' j .-Tinmi min. ■u»4rasiii iffliT; «n--iiitst i amo. :«i> ir- ■".(!,näian. a unni trn!«!-!'"» Ji-ia t m,- ums on : L «eòe. ^,'jn-? rfra t J1. ianiL a »ikae unija, laoan il BAm J.J'X» : i--fi u u« i!> itfut ' néóli ?rr- ui BT. armo-jjk?! •orfmeai "anta » MI."». 3—TltV» uà tì ISK.-l» mihi- 3- ion- ir »m. iwwi ..'»ni,. ""2 -ini »3.« nwi 5*.' ar ìjuji.i^* ;.|—"J • ■tr-m *t. i:ìi~ mitfini'i. r«l»siira anj.ta Hn-31 3f- Uu :n iuii u i-a —. 8lm.i 1 jniea a<—T mi ni njnjjxii*. 3ta(e»ajE irniüi«».' maimu i. -■iiif.iH.t L« sjjuta s. — ju.-jau ~m 1<».«IW 3m «. i« *3Z — B ,M» 40 -.JB -Sai it. Ma - Shandnat I!Ml.J«a Q> rt- «.«5a. *».:»[. Ì~.,in>h, ;Ì7 J»Ì. '■«tjtn am Dm -.».j» Dte) a. 3 m -.an. nn. :<*zj«7 sme. I2»J1-. — 31 CTt HM Dm Ut!») jjn, it. »W2. ta.)04. n.582. Jt i"= ,,J(1 »JBZ «K. -»i. «7» 'IM ~ "»570 -a »7 ffl • ll.OfiO. CJT4, SOfc E..T0. *t «= -JWJm. -.«„im. ::: «r • - EK.E4. 12U1Z i.Tc' mai^. W2.Z3D. t«ft75. LÄ.jav mt.Za « Ì.7H1 ;n4.71?7 tWJSft. »J toi -tZ^rT m m~ ttitm. H1.MJO H4.MT. — w rrr=Q7 2m if ^ 24LatA ^ - ine 21. ;e3temara I'>3X WÌHaODEJfC HR1Q 3T VBWBICXZA » SE.GH.tDC. delo * »M» m: ^"X» ""^-..urar «io,*« -«caa MK^fü- tar mm» »vi »le^ltl. w »m,», 3,, Mj. jggwrajn rfa>te CalK war«»-. T-,!«^,^ . .«.rtHTK t »■»iOliÄH ..'..W .4." F3» alftnwKKiif ura»«".>c.>m ««-M»-.« -.ae t»„Maann au jraro.- .13»^ 1.- .—. -.-».«ma» unmimOMi» » üjwJujtm ^ f » .tuaaa imianm » 11« i «wi. inn«ar , Z"" 2t m.-'. iam«. ri .ai . * ..ir:.- i--ri*a.1 - i.-.'b '.lai.. ■■ 1. ' »t: -Ji. tu« " wrifWTOftr». f rxii m »f»», Za*« bi »od» v t*, iiia.rv. t novoolvor eni droserip HAFNER CSo. S&ka) Celovška c 44 surf ma »v.Äear. sj i-i a; n miiKién • ürs»t sa uwfigaa«. j»tc<> a e? ö'mi. Sai épirJ. ia zonievtn;« Bi-fasta .n «um 7»,str Tefmneyffi» i f»i^hk^ f- Mi tnott |a»ai i» b. tbiiumm. j nww a Z,:r®iS3r *F« »mi JOSCT-U tkSJÓ» mei rjčaa.« 3..imk: «e x-;ran 7C ^ ^ -«üüij. « ä pi&e pwmr « mri tìw-a»; 3o»sL art; norara vtč -fccitti.-. « Seno m siamo xaaa^-ia jn i in ."ir-tn n." 111 i< . .«1»«» -iinu. '.;n w «»rriì m aiwua. Un »"« «iieiuuiioaasiia (utt.jrati