© Ventil 13(2007)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 13(2007)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 13 Volume Letnica 2007 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavna in odgovorna urednica: izr. prof. dr. Dragica NOE Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÿ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana doc. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-761 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 3,76 EUR – letna naroïnina 16,70 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. 213 Ventil 13 /2007/ 4 UREDNIŠTVO V juniju je bila v Ljubljani delavnica RAAD – Robotics in Alpe Adria Danube Region, na kateri so se sreÏali raziskovalci s podroÏja robotike in predstavili svoje dosežke. Žal se je je udeležilo le malo domaÏih strokovnjakov. MogoÏe se še vedno premalo zavedamo pomena robotike in robotizacije v proizvodnji prihodnosti. V povezavi z gospodarsko rastjo v Evropi in drugod po svetu bo imela, po mnenju številnih piscev strokovnih prispevkov, avtomatizacija z roboti zelo pomembno vlogo. Prednosti avtomatizacije proizvodnje z roboti so številne: od veÏje fl eksibilnosti, manjše porabe prostora, poveÏanja produktivnosti, skrajšanja pretoÏnih Ïasov, skrajšanja Ïasov uvajanja proizvodnje novih izdelkov do nadzorovanja kvalitete, obvladovanja proizvodnje preko spletov, zasledovanja izdelave izdelkov med proizvodnjo in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa mora biti robotizirana proizvodnja konkurenÏna proizvodnji v državah z nizko cenovno delovno silo. Pri tem je treba ob primerjavi ekonomskih uÏinkov upoštevati tako stroške kot rizike in ne samo primerjati stroškov delovnega mesta. Po podatkih, objavljenih v ameriških virih, bo trg industrijskih robotov v naslednjih letih rasel med 7 % in 8 %. Rast vzpodbujajo predvsem mala in srednje velika podjetja v razvitem trgu in prodaja v razvijajoÏih se trgih Kitajske, Indije, Koreje in Indije. Po najnovejših študijah bo prodaja strojne robotske opreme obsegala v letu veÏ kot 5 milijard dolarjev. Podobno rast prodaje je mogoÏe zaznati tudi v Evropi. Samo v NemÏiji je v preteklem letu, mogoÏe malo veÏ na raÏun robotskega vida, prodaja robotske strojne opreme porasla za veÏ kot šest odstotkov. Navajajo tudi, da je produktivnost, ki je v zadnjih desetih letih porasla za 20 %, povezana tudi z uvajanjem robotizacije v proizvodnjo. Uspešnost uvajanje robotov v proizvodnjo je pogojena z inovacijami. Veliko tehnologij je že razvitih in priÏakujemo njihovo uporabo. V marsiÏem bodo prihodnji primeri avtomatizacije razliÏni od zdajšnjih, ko roboti v montaži in stregi opravljajo le ponavljajoÏe se delovne cikle ob neprilagodljivi strežni periferiji. Sodelovanje dveh ali veÏ robotov, prijemanje sestavnih delov v neurejenem stanju v dvodimenzionalnem in tridimenzionalnem prostoru, uporabniško prijazno programiranje in uporaba robotov tudi za ljudi z manj znanja, prilagodljiva prijemala, preurejanje robotiziranih celic s Ïim manj sprememb v strojni opremi so že v veliki meri stvar tehnologije in Ïakajo na industrijsko uporabo. Razpoložljiva robotska tehnologija pa potrebuje za uvajanje v proizvodnjo ustrezno število kvalitetnih inženirjev. Prav manjše zanimanje za tehniške poklice in inženirske študije bo lahko imelo, kljub razpoložljivim naprednim tehnologijam, usodne posledice za prihodnjo gospodarsko rast. Tega se mnogi zavedajo in mogoÏe bi bilo smiselno slediti primere dobre prakse in pripraviti vzvode za izboljšanje stanja. Tako je na primer Festo Stuttgart osnoval novi štipendijski sklad v vrednosti 5 milijonov € za nadarjene študente tehnike. Ventil bo vedno z veseljem objavljal primere uporabe robotov in povezoval razvoj s prakso. Aktualnost objav pa je odvisna tudi od vas, dragi bralci in kolegi v proizvodnji ter razvojnih inštitucijah. Dr. Dragica Noe Rast robotskega trga in avtomatizacija proizvodnje