Političeu katolicizem? Narodni socialisti v Nemčiji se poslužujejo metode, da vsak pojav katolicizma v javnosti proglasijo tpr žigosajo kot politiko. Vse, karkoli nernški katoličani podvzemajo v javnosti, vse velja ikot »politični katolicizem«. Nemški škofje so v svojem najnovcjšem pastirskem listu take hudobne nakane protivnikov katoliške vere ostro zavrnili. Če je vse političen ikatolicizem, tako poudarjajo škofjo, je političon katolicizem tudi to, če gre kak kaplan bolnika previdet, če zvonijo zvonovi, če se fcakšna procesija pomiika okoli cerkve itd. Nedavno je o tej frazi, ki se jc radi poslužujejo tudi naši liberalci, sprogovoril tudi g. dr. Gfollner, škof v Lincu (na Zgornjem Avstrijskem). Na skupščini duhovščine je 4. oktobra podal v tem oziru praiktične smernice. Spodbujal je duhovščino, naj zvesto in iskreno kakor doslej opravlja svojo dušno-pasMrsko službo. Hkrati je izrazil svoj-e veselje, da so odnošaji med gornje-avstrijsko deželo in linško škofijo prav dobri, kar se je zlasti pokazalo o škofijskem jubileju. »To ni političen katolicizem«, je naglasil gospod škof, »marveč to je katoliška politika. Obračam se na duhovš&ino z željo in s pozivom, naj v zaupanju do katoliškomislečih mož, iki so v vladi, z optimizmom naprej dehijejo v blagor donnovine.« Abesinski cesar — učenec katoliških misijonarjev. Cesar Hailc Sclassie (piej Ras Tafarie imenovan) je bil odgojen od katoliških misijonarjev, ikakor tudi njegov oče Ras Makonnen Tafarie, ki je bil vercn in vzgledcn kristjan, če tudi ni vstopil v katoliško cerkev. Ko je bil Ras Makonnen na smrtni posteijl, je TzivČii ivojega flna> sedanjega cesarja, očetovski sITrbi ^atoliškega misijonskega škofa Jarosseau. Domači ikatoliški duhovnik, Abba Samuel, iki ga je 1. 1910 posvetil škof Jarosseau za duhovnika, je bil odgojitelj mladega Rasa (sedanjega cesarja); iko se je nckoč ponesročila ladja, ki se je ua njej vozAl mladi Ras, mu je duhovnik Samuel rešil življenje, sam pa pri tem našel smrt. Ko je Ras Tafarie prišel na vlado, je kljub nasprotovanju krivoverske duhovščine in nahujskanega ljudstva vedno podpiral katoliške misijone, če tudi sam ni katoliške vere. Podaril je veldike svote za naisijonske zavode ter v vsakem oziru pospeševal interese ikatoličanov. Ko je 1. 1924 potoval po Evropi, je bil tudi sprejet od sedanjega sv. Očeta. V Frascati je obiskal grob ikardinala Massaia, apostola Abesinije, iki je bil velik prijatelj njegovega očeta. Lobanji sv. Eozma ^jj Damijaua. Sv. brata Kozma in Damijah, d6ma iz Ai'abije, sta brezplačno delovala. kot ztlra^ vnika v Kilikiji (v Mali Aziji). Ob preganjanju kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom sta okoli 1. 300 pretrpela mučeniško smrt za Kristusa, bila sta obglavljena. Ostanki njunih trupel so bili prenešeni deloma v Rim, kjer je papež Feliks IV. (526—530) dal njiima na čast sezidati posebno cerkev, lobanji pa sta prišli v Bremen, potem v Miinchen, odkoder nju je cesarica Marija, bči cesarja Karla V. i.n vdova cesarja Maksimilijana II., dala prenesti v samostan Descalzas Reales v Madridu (glavnem mestu Španije). Ob prazniku sv. Ivozme in Damijana (27. septembra) je bjla v španskem mestu Valenciji. skupšeina Zveze katoliških Z^avnikov iu lekarnarjev z naslovom »Bratov sv. Tte^«? 2i Pa™ija»a«, ki se je je udeležilo okoli 1300 čTafiOv. Zdravnika dr. Grinda in dr. Sanchoz de Rivera sta na tej skupščindi ugotovila na osnovi znanstvenih raziskovanj, da se lobanji obeh zdravnikovmučenikov, patronov zdravnikov, zdaj shranjujeta v omenjenem samostanu v Madridn.