Z županom Milanom Gabrovcem podrobno o pripravi proračunov za to in prihodnje leto. Tudi v občini Markovci proslavili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Pričenja se čas pustnih norčij in s tem povezane bogate domače kulinarike. Lir" J 17. MARKOyCEV" ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 12, številka 1, februar 2011 Z novim letom nove ideje Pred vami je nova, prenovljena izdaja občinskega časopisa List iz Markovcev. Saj veste, kako pravijo: »Z novim letom pridejo novi načrti in nove ideje.« In če k temu dodamo, da koranti v deželo že kličejo pomlad, ki naznanja novo življenje, nam ustvarjalnega zagona v tem času ne manjka. Ob podpori župana smo temeljito zagrizli v delo in rezultat je pred vami. List iz Markovcev je zaživel v novi podobi. Kot pravi časopis. In k temu sodi tudi pogostejše izhajanje. Odslej se bomo na straneh našega časopisa srečevali še pogosteje. Sledili bomo dogodkom po občini, poiskali zanimive in ustvarjalne posameznike ali skupine ter njihovo delo približali vam, bralcem časopisa. Ob zaključku prve letošnje številke smo že začeli z zbiranjem gradiva za naslednjo. Ker je pred vrati za naše kraje skoraj najpomembnejši čas v letu, fašenk, bo naslednja številka, ki bo izšla predvidoma v drugi polovici naslednjega meseca, predvsem v znamenju pustnih doživetij in dogodkov. Seveda pa tudi takrat ne bo manjkalo drugih zanimivih zgodb, poročil o dogajanju v prvem občinskem nadstropju ter društvene kronike. Hitro po pustu bodo najbrž stekle priprave na letošnji občinski praznik. Tudi temu dogodku bo namenjena posebna izdaja časopisa. V skladu z načrti naj bi List iz Mar-kovcev to leto izšel šest- ali sedemkrat. Ob že omenjenih izdajah še ob zaključku šolskega leta (v začetku poletja), jeseni bomo pripravili eno ali dve izdaji, konec leta pa zaključili s praznično, prednovo-letno številko. Morda pa bo naše delo postalo tako usklajeno, da bi se znali čez leto srečevati mesečno. Ob tokratni izdaji pa samo še tole: »Veliko prijetnih doživetij vam želim v družbi našega časopisa!« Odgovorna urednica Mojca Zemljarič Občani županu predstavili, kje jih čevelj žuli Januarja se je župan Milan Gabrovec z občani sestal na zborih krajanov. Med obravnavano problematiko je bila največkrat izpostavljena pomanjkljiva komunikacija med lokalno skupnostjo in občani, veliko vprašanj je bilo povezanih tudi z uvajanjem sistema ločevanja odpadkov. Krajani Stojncev so na zboru izpostavili nekaj težav, s katerimi se soočajo pri gradnji kanalizacijskega sistema. Zanimalo jih je tudi, na kakšen način namerava občina urediti medgeneracijsko središče, namenjeno druženju vaščanov več generacij. Župan Gabrovec je pojasnil, da naj bi tovrstna središča uredili po vseh vaseh občine in to na način, da bodo postavili klopce, igrala za otroke in podobno. Prenosi sej občinskega sveta Župan je navzočim na zborih krajanov pojasnil, da od meseca decembra na programu SIP TV potekajo neposredni prenosi sej markovskega občinskega sveta. »Tej odločitvi je botrovalo dejstvo, da so občani premalo seznanjeni z delom občine oziroma da komunikacija med lokalno skupnostjo in krajani ni takšna, kot bi po mojem mnenju morala biti. Naši občani imajo zdaj neposredno možnost spremljati naše delo in odločitve občinskega sveta. Iz prve roke so lahko seznanjeni z naložbami, za katere se občina odloča, pa tudi o tem, kdo izmed svetnikov glasuje za katero stvar. Zdi se mi pomembno, da ljudje lahko spremljajo, kakšne so odločitve ljudi, ki so jim na volitvah zaupali svoj glas oziroma da so neposredno tudi seznanjeni s tem, kaj se dogaja v občini.« Zimska služba, ekološki otoki Na zborih krajanov je bilo postavljenih nekaj vprašanj v zvezi z opravljanjem zimske službe. »To so bila v glavnem vprašanja, do kod plužiti, saj so nekatere ceste tudi zasebne. Ugotavljam, da smo v času letošnje zime glede opravljanja zimske službe prejeli samo dve pritožbi, sicer pa so občani na splošno s čiščenjem in posipavanjem cest zadovoljni,« je pojasnil župan Gabrovec. V Bukovcih, in tudi sicer v preostalih vaseh, je bilo izpostavljeno vprašanje postavitve dodatnih ekoloških otokov. K urejanju te problematike je občina že pristopila in tako išče lokacije za nove postavitve. »Dodatne lokacije za postavitev ekoloških otokov iščemo praktično po vseh vaseh v občini. Upam, da bomo v soglasju z lastniki zemljišč in krajani uspeli najti primerne lokacije. Smo pa za iskanje lokacij po vaseh zadolžili tudi predstavnike vaških odborov. Ekoloških otokov ljudem ne želimo vsiljevati, ampak si prizadeva- mo, da skupaj z njimi najdemo konsenz. Ekološki otoki, ki jih bomo postavljali, ne bodo ograjeni. To pa iz razloga, da se ob posodah za smeti ne bi odlagalo raznovrstnih, tudi kosovnih ali živalskih, odpadkov,« je povedal župan. Podslapje stare struge Drave in kanalizacija v Borovcih V Novi vasi so krajani največ vprašanj imeli okrog ureditve podslapja stare struge Drave, župan pa je o tem povedal: »S strani Dravskih elektrarn smo na občino o tej temi dobili izčrpen odgovor, ki smo ga posredovali vaškemu odboru. Naloga vaškega odbora je, da vsebino dopisa predstavi občanom. Odgovor, ki smo ga prejeli na občino, je podoben dopisu, ki je bil predstavljen na zboru krajanov. Za manjšo laguno, ki je nastajala ob urejanju podslapja, so na Dravskih elektrarnah zagotovili, da naj ne bi povzročala smradu. Tako so nam zatrdili, kaj se bo v resnici zgodilo, pa bomo videli v poletnih mesecih.« V Borovcih je trenutno najpomembnejša naložba gradnja kanalizacijskega sistema in v zvezi s tem so krajani županu postavili tudi največ vprašanj. Kot so poudarili, se izvajalci gradnje naj ne bi natančno držali projektov in bi naj po svoje prilagajali traso ter priključke. Kot je povedal župan, se je nato z izvajalci del sestal in predstavljeno mu je bilo, da izvajalci dosledno upoštevajo projektno dokumentacijo ter pri gradnji upoštevajo tudi mnenja in predloge lastnikov zemljišč. Borovčani so na zboru izpostavili tudi željo po čim hitrejšem zaključku gradnje športnega objekta. Tudi v Strelcih si želijo vaški dom Krajane Markovcev je v prvi vrsti zanimalo, kakšna bo nova podoba občinskega središča s poslovno-stanovanjskim objektom, vrtcem in šolo. V Prvencih je bilo več vprašanj povezanih z izvajanjem načrtovane komasacije zemljišč in ureditvijo medgeneracijskega središča. V Strelcih so krajani izrazili željo po ureditvi manjšega vaškega doma (brunarice), v Zabovcih pa so kot največji problem izpostavili ureditev okolice gasilskega doma, kjer bi uredili parkirne prostore. V Sobetincih je bila beseda ponovno okrog bioplinarne, saj naj bi lastnik gradil še dodaten fermentacijski rezervoar. »Z lastnikom Vargazonom sem poskušal stopiti v kontakt. Govorila sva sicer že po telefonu, osebno se še nisva srečala. Po meni dostopnih informacijah naj bi bioplinarna imela ustrezna dovoljenja, zagotovljeno pa mi je bilo, da trenutno elektrarna deluje na moči en megawatt,« je še pojasnil župan Milan Gabrovec. Mojca Zemljarič r/, MARKO VCh V AktuaCno Kanalizacija, ceste, komasacije in nov vrtec Občinski svet je na 3. redni seji, ki je bila v mesecu januarju, potrdil osnutka proračunov za to in prihodnje leto. Za leto 2011 se v proračunu občine Markovci predvideva 5,8 milijonov prihodkov in 8,8 milijona odhodkov. Trije milijoni evrov, kolikor znaša razlika med prihodki in odhodki, se v letošnje proračunsko leto prenašajo iz leta 2010. Med največjimi naložbami občine Markovci v prihodnjem obdobju bo gradnja novega vrtca, za katerega so v proračunu za to leto namenili 800.000 evrov, 900.000 evrov pa se za to naložbo predvideva tudi v letu 2012. Kot pojasnjuje župan Milan Gabrovec, naj bi gradnja vrtca trajala približno leto in pol, občina pa bi jo izvedla na podlagi dve- ali triletne dinamike financiranja. Finančno zahteven in za občino pomemben projekt je tudi gradnja kanalizacijskega sistema. Za ta namen je občina že pridobila sofinancerski delež iz državnih oziroma evropskih virov. Po besedah župana Gabrovca bodo v tem letu sofinancirali pripravo projektne dokumentacije za gradnjo primarnega voda kanalizacije Bukovci - Stojnci, za kar bodo iz občinskega proračuna zagotovili 70.000 evrov. Prav tako nameravajo nadaljevati z izgradnjo primarnih kanalizacijskih vodov Bukovci - Stojnci z navezavo na čistilno napravo na Forminu, za kar bodo to leto namenili 268.000 evrov, prihodnje leto pa 200.000 evrov. Za vzdrževanje obstoječega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Markov-cih je za leto 2011 zagotovljenih 55.000 in za naslednje leto 60.000 evrov. Za ureditev sekundarnih kanalizacijskih vodov v Stojncih bo v tem letu v skladu z osnutkom proračuna zagotovljenih okrog 900.000 evrov. V sklopu kanalizacije bosta v Stojncih urejeni tudi kolesarska pot in javna razsvetljava. V tem letu naj bi bila gradnja sekundarne kanalizacije v Stojncih tudi zaključena. Pri koncu je tudi izgradnja kanalizacije v Borovcih. Letos nameravajo pričeti s pripravo projektne dokumentacije za gradnjo kanalizacije v Novi vasi, dela na terenu pa naj bi stekla prihodnje leto. Občina za ta namen v letu 2012 predvideva okrog 660.000 evrov. Za gradnjo kanalizacije v Sobetincih in dograditev čistilne naprave v Markovcih bo za to leto zagotovljenih nekaj manj kot 800.000 evrov in kot predvidevajo v občinski upravi, naj bi kanalizacijski sistem v Sobetincih bil v tem letu tudi izgrajen. »V kolikor bomo uspeli slediti zadanim načrtom, bi lahko bila gradnja kanalizacije po celotni občini zaključena v sredini leta 2013,« pojasnjuje župan Milan Gabro-vec. Modernizacija cestnih povezav V prihodnjem obdobju namerava občina Markovci obnoviti cestno povezavo med Bukovci in Novim Jorkom, za kar se v proračunu 2011 predvideva 312.000 evrov. »Sočasno bomo skupaj z Dravskimi elektrarnami obnovili tudi most čez Župan Milan Gabrovec: »Čaka nas obdobje smelih investicij.« dravski kanal. Celotna naložba je ocenjena na okrog 200.000 evrov, od tega bo občina zagotovila slabo četrtino, preostali delež pa Dravske elektrarne. Tudi po obnovi bo most omogočal enosmerni promet,« razlaga župan Gabrovec in dodaja, da je v tem letu prav tako v načrtu obnova lokalne ceste od Novega Jorka proti Sobetincem. Za to investicijo se načrtuje dobrih 591.000 evrov. Komasacije Komasacija kmetijskih zemljišč v Stojncih je v zaključni fazi, potrebna je še ureditev poti znotraj komasacijskega območja, za kar bo občina ob izdatnem sofinanciranju države in Evrope v tem letu zagotovila še okrog 300.000 evrov. Naslednji projekt komasacije zemljišč se bo izvajal na tako imenovanem območju »Polje«. Letos naj bi se pripravila projektna dokumentacija, kar je ovrednoteno na okrog 40.000 evrov. V prihodnjem letu naj bi se pričelo s tako imenovano zložbo zemljišč, za kar bo zagotovljenih 200.000 evrov, spet ob izdatnem sofinanciranju s strani države in Evrope. »Ker gre za zahteven in dolgotrajen projekt, se bo izvedba oziroma dokončanje najbrž nadaljevalo še v leto 2013. Potek komasacije zemljišč na desni strani kanala (Nova vas in Bukovci) pa bo odvisen od poteka trase hitre ceste,« navaja župan. Požarna varnost Lokalna skupnost oziroma župan je v skladu z zakonodajo odgovoren za zagotavljanje požarne varnosti na območju svoje občine. Župan Gabrovec pojasnjuje, da s strani predstavnikov gasilske organizacije prihaja želja po nakupu dveh novih gasilskih vozil, za kar bi občina iz proračuna morala nameniti okrog 500.000 evrov. »Tako velikih investicij v gasilstvo trenutno ne moremo zagotoviti, razen da zmanjšamo proračunske postavke za gradnjo vrtca in kanalizacije. To pa bi pomenilo časovni zamik izgradnje kanalizacije tako v Bukovcih in Stojncih kot tudi Novi vasi. Zavedam se odgovornosti, ki jo kot župan nosim na področju požarne varnosti, kljub temu pa menim, da je občina Markovci na tem področju že zdaj zelo dobro razvita in zato predlagam, da bi nakup dveh novih gasilskih vozil izvedli čez dve ali tri leta. Menim namreč, da je skrajni čas, da začnemo z gradnjo vrtca. Prav je tudi, da zaključimo izgradnjo kanalizacije, saj bomo potem, ko bo ta zaključena, lahko svoje delo, projekte in finančna sredstva v večji meri usmerjali tudi na druga področja. Kanalizacija je namreč finančno zelo zahteven projekt in če ga uspemo čim hitreje končati, se nam nato lahko odpre poglavje naslednjih večjih naložb.« V kolikor bo potrjen županov predlog, da se nakup novih gasilskih vozil časovno zamakne, bi v proračunu 2011 za delovanje gasilstva zagotovili sredstva za sprotno delovanje gasilskih društev in zveze ter vzdrževanje opreme (50.000 evrov), za naložbe v gasilske domove pa skoraj 90.000 evrov, medtem ko naložb v nova gasilska vozila v tem letu naj ne bi bilo. Ureditev središča občine Med načrti občine za v prihodnje pa je tudi gradnja nove šole, vendar bo najprej potrebno zagotoviti ustrezno finančno konstrukcijo in se prijaviti na razpise za sofinanciranje gradnje. Še v tem letu se predvideva ureditev središča občine oziroma Markovcev, kjer naj bi zgradili nov poslovno-stanovanjski objekt s primerno arhitekturno zasnovo in podobne velikosti kot je današnji »zadružni dom«. Več o tem projektu poročamo v posebnem članku. Javna razgrnitev proračunov 2011 in 2012 »V času javne razgrnitve proračuna smo ugotovili, da bo potrebno predvidene odhodke za leto 2011 zmanjšati za okrog 300.000 evrov. Pri pripravi osnutka proračuna smo upoštevali mnenja in predloge tako svetniških skupin kot tudi društev in drugih organizacij, ki delujejo na območju naše občine. Glede na to, da imamo zastavljene smele načrte in predvidena večja vlaganja v šolski prostor, zgraditi želimo stanovanja ter urediti središče občine, bomo primorani nekatere druge naložbe za leto ali dve odložiti. Pogajanja o tem sicer še potekajo in upam, da bomo uspeli na občinskem svetu doseči konsenz o tem, na kakšen način nadaljevati razvoj občine Markov-ci,« še dodaja župan Milan Gabrovec. Mojca Zemljarič Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 2 2 Poročamo o sejah občinskega sveta 2. seja občinskega sveta je bila v sredo, 22. decembra 2010. Osrednja točka je bila imenovanje občinskih organov in delovnih teles občinskega sveta. Svetniki so po predlogu Komisije za volitve in imenovanja soglasno izglasovali sestavo naslednjih organov in delovnih teles: Odbor za javne finance, Odbor za gospodarske dejavnosti, Odbor za negospodarske dejavnosti, Odbor za okolje in prostor, Odbor za gospodarsko infrastrukturo, Statutarno pravno komisijo, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Komisijo za odlikovanja in priznanja, Komisijo za zaščito in reševanje, Uredniški odbor za izdajo glasila List iz Markovcev, odgovorno urednico glasila in Nadzorni odbor občine. V nadaljevanju za so nadomestnega člana sveta Območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti imenovali Janka Kelenca iz Stojncev, v Svet zavoda Zdravstvenega doma Ptuj pa Stanislava Toplaka iz Sobetincev. V nadaljevanju seje so sprejeli spremembe Poslovnika občinskega sveta, s katerimi so skrajšali rok za dostavo gradiva za seje občinskega sveta iz 10 na 7 dni pred dnevom seje. Sprejeli so tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah, na podlagi katerih bo občini olajšana pot do gradbenih dovoljenj za rekonstrukcijo posameznih občinskih cest. Sprejete so bile spremembe Pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov. Foto: MZ Markovski svetniški zbor je na rednih sejah zasedal v decembru in januarju. Župan je svetnike seznanil z izdanim Sklepom o začasnem financiranju občine v obdobju januar - marec 2011 in z delovnim gradivom proračuna občine za leti 2011 in 2012. Po nekaj zanimivih predlogih in vprašanjih posameznih svetnikov je bila 2. seja zaključena. 3. redna seja občinskega sveta je bila 26. januarja 2011. Na seji se je zvrstilo 13 točk dnevnega reda. Najprej so svetniki potrdili mandat novoizvoljenemu nadomestnemu članu občinskega sveta, Ma-ksimiljanu Sakelšku iz Bukovcev, nato pa istega imenovali še za člana Odbora za okolje in prostor ter Odbora za gospodarske dejavnosti. Sledile so svetniške pobude in vprašanja, kjer so posamezniki poleg lastne, izražali in prenašali tudi voljo vaščanov. Osrednja točka januarske seje je bila razprava o predlogu proračuna za leto 2011 in 2012. Ko so predlog končno - -J h JLbLiJ m TljM tW ' J ^ /" ___ -t JGJ ^ - ^ BJ \ w * 1 ÍT Ar i _ Župan je prisluhnil tudi pobudam in predlogom svetnikov. Župan Milan Gabrovec se je o problematiki sanacije mrtvega rokava reke Drave -tako imenovane lagune - nedavno pogovarjal z naravovarstveniki, predstavniki Mestne občine Ptuj in Dravskih elektrarn Maribor. Dosegli so dogovor, da Dravske elektrarne uredijo obvodni jarek, s katerim bi strugo Studenčnice speljali mimo lagune. Na osnovi eno- ali večletnega opazovanja bi izvedli monitoring ter se odločili, kaj storiti s strupenim blatom, ki se useda v laguni. Na podlagi študije bi si sledili nadaljnji koraki, kaj storiti z usedlino. Je pa župan odločen, da se opravi analiza stanja v laguni. »Od leta 2000 ni bila narejena niti ena analiza o stanju vode v laguni. Tako niti ne vemo, kaj točno se v laguni useda ter koliko in s čim je voda v laguni zastrupljena,« razmišlja župan Milan Gabrovec. Vaški odbori v mandatu 2010- 2014 VAŠKI ODBOR BUKOVCI Danijel Kekec, Alojz Hrženjak, Miran Mi-lošič, Franc Hameršak in Milan Vajda. VAŠKI ODBOR NOVA VAS Anton Kekec, Marjan Polanec, Aleš Bez-jak, Borut Janžekovič in David Kekec. VAŠKI ODBOR PRVENCI Franc Bezjak, Stanislav Kitak, Marsel Kosec, Matjaž Šegula in Franc Vrbančič. VAŠKI ODBOR STRELCI Matjaž Korošec, Srečko Strelec, Roman Kuhar, Stanko Klinc in Alojz Janžekovič. VAŠKI ODBOR SOBETINCI Marjan Bezjak, Andreja Horvat, Vlado Plohl, Ivan Horvat in David Lah. VAŠKI ODBOR STOJNCI Vladko Kelenc, Martin Kolarič, Klavdija Pivko, Franc Ambrož, Franc Kolenko. VAŠKI ODBOR BOROVCI Marjan Mislovič, Matej Petek, Bojan Štru-cl, Ljubo Zagoršek in Miran Zagoršek. VAŠKI ODBOR MARKOVCI Franc Cimerman, David Gabrovec, Matjaž Mlinarič, Marjan Kirbiš, Janez Lipo-nik, ml.. VAŠKI ODBOR ZABOVCI Jože Cimerman, Robert Šega, Ivan Korošec, Jana Janžel in Franc Letonja. uskladili, so svetniki sprejeli sklep, s katerim so oba predloga dali v javno razpravo vse do 15. februarja 2011. V času javne razprave bo župan prejemal predloge po morebitnih spremembah in le-te vključil v proračun, v kolikor bodo za to dane možnosti. V nadaljevanju je bil sprejet Pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa, ki je predvsem usklajen s spremenjeno zakonodajo in sprememba Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence, na podlagi katerega bodo starši novorojencev v bodoče prejemali dodatnih 50 evrov, skupaj torej 250 evrov ob rojstvu svojega novorojenca. Na podlagi zakonodaje so svetniki sprejeli še Merila za določitev višine nadomestila članom volilnih organov. Potrdili so tudi investicijski program in DIIP za rekonstrukcijo lokalne ceste Novi Jork - farme Sobetinci in pa novelacijo DIIP-a za projekt Rekonstrukcija javne poti Bukovci - Novi Jork. Obe rekonstrukciji se bosta s pomočjo državnih in evropskih sredstev izvajali v letošnjem letu. Ob koncu so svetniki še odločili, da občina Markovci postane članica Skupnosti občin Slovenije. MBK URADNE OBJAVE Na 2. in 3. redni seji je občinski svet občine Markovci potrdil: 1. Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci; 2. Pravilnik o spremembah Pravilnika o nagrajevanju odgovornega urednika, uredniškega odbora in avtorjev prispevkov; 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah; 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (območje Vitiva MCK in Reseda); 5. Pravilnik o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci; 6. Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci; 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci. Sprejeti so bili tudi sklepi o imenovanju delovnih teles občinskega sveta. Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si - povezava s klikom na Lex Localis. Novoizvoljeni svetnik Maksimiljan Sakelšek V prvi volilni enoti, ki predstavlja del naselja Bukovci, so 8. januarja potekale nadomestne volitve za člana občinskega sveta. Med štirimi kandidati je največ 11-ti svetnik Maksimiljan Sakelšek glasov prejel Maksi Sakelšek, član stranke Zares - nova politika. »Iskrena hvala vsem volivkam in volivcem, ki so mi namenili svoj glas. Kot novoizvoljeni svetnik se bom v svojem štiriletnem mandatu zavzemal za dokončanje vseh projektov v naši občini: nadaljevanje izgradnje kanalizacije, izgradnjo obljubljene kolesarske steze, ureditev trase hitre ceste, nadaljnji razvoj obrtne cone, s katero bi se povečalo tudi število novih delovnih mest, izgradnjo ■ vrtca, šole ter doma upokojencev. T Med prioritetami so tudi preuredi-tevzadružnega doma vMarkovcih v poslovno-stanovanjski objekt in ostalih vaških središč za medge-neracijsko druženje. Zavzemal se bom tudi za enakomeren razvoj naselij, posodobitev javne razsvetljave in izgradnjo optičnega omrežja ob gradnji kanalizacije,« je po izvolitvi povedal Sakelšek. MZ Foto: MZ Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 3 r/, MARKO VCh V AktuaCno Župan pripravil prednovoletni srečanji S sprejema gospodarstvenikov Ob izteku leta 2010 je župan občine Markovci Milan Gabrovec pripravil prednovoletna sprejema za gospodarstvenike ter predstavnike društev in vaških odborov. Po podatkih, ki jih je navedel župan, je v občini Markovci registriranih 49 družb z omejeno odgovornostjo, 160 samostojnih podjetnikov in osem dopolnilnih dejavnosti. Župan je pojasnil, da ima občina glede na število prebivalcev enega izmed najbogatejših proračunov in da se letno v občinsko blagajno z naslova dohodnin zlije okrog 1,4 milijona evrov. O pomenu gospodarstva za razvoj občine in sodelovanja z gospodarstveniki pa je izpostavil: »Prepričan sem, da je tovrstno srečanje izjemnega pomena, saj ste gospodarstveniki pomemben člen tako pri izvajanju programov občine kot razvoju središč po naših vaseh ter izvajanju različnih dejavnosti, ki potekajo na športnem, kulturnem ali katerem drugem področju. Ker menim, da je razvoj gospodarstva za občino izjemnega pomena, bomo v proračunu za leto 2011 za ta namen rezervirali 40.000 evrov sredstev. Za razdelitev teh sredstev bo izšel ustrezen javni razpis, na katerem boste lahko, ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev, tudi kandidirali in pridobili sofinancerski delež za naložbe v gospodarstvo, novo odprta delovna mesta in podobno.« Župan je še dodal, da se lahko obrtniki in podjetniki s svojimi vprašanji ali pobudami kadarkoli obrnejo nanj ali občinsko upravo, kjer jim bodo poskušali priskrbeti ustrezne odgovore oziroma jim bodo poskušali pomagati, kolikor je v njihovi moči. Župan Gabrovec se je med govorom do- taknil tudi prodaje zemljišč v obrtni coni, pri čemer je zatrdil, da je želja občine, da se v obrtni coni odpirajo podjetja, ki bodo prinesla visoko dodano vrednost tudi okolju. Pri tem je imel v mislih zaposlovanje čim širšega kroga ljudi iz območja občine Markovci. Trenutna cena za kvadratni meter komunalnega zemljišča v obrtni coni Novi Jork znaša 35 evrov. Je pa župan Gabrovec na srečanju napovedal tudi pripravo dolgoročne strategije razvoje občine, s katero bi začrtali načrte za naslednjih 15 let. Navzoče na srečanju je pozdravil tudi predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj, Vladimir Janžekovič, ki prav tako prihaja iz marko-vske občine, kjer že več let uspešno vodi družinsko podjetje. Dan kasneje je župan gostil tudi predstavnike društev in organizacij, prav tako pa tudi predsednike vaških odborov posameznih vasi. Iz nagovora je bilo razbrati, da v občini deluje preko 30 različnih društev in organizacij, kar je zagotovo zavidljiva številka. Občina se lahko pohvali s športnimi in kulturnimi društvi, ki po številu prednja-čijo, konjeniškim, prosvetnim, etnografskim, turističnim, Društvom podeželskih žena in še kakšnim. Župan je na sprejemu opozoril na organizacijo prireditev v občini, saj morajo le-te biti pravilno in smotrno načrtovane. Nerodno je, da se dve ali tri prireditve dogajajo na isti dan; učinek je s tem povsem 'izgubljen1. Prav posebej se je potrebno posvetiti organizaciji bližnjega fašenka, po katerem smo Markovci najbolj znani. S pravilnim pristopom bi organizatorji uspeli rešiti dosedanje težave in morda pridobili še večje število obiskovalcev. Letošnji 20. fašenk v Markovcih bo tudi prvič neposredno predvajan v živo na kabelski televiziji. »Smotrnost in preudarnost pri organizacijah prireditev je potrebno upoštevati pri sleherni prireditvi, poseben poudarek pa dati organizaciji občinskega praznika. Smiselno bi bilo, da bi v tednu pred praznikom, posamezno ali več združenih društev pripravilo samostojno prireditev, kar bi vsekakor obogatilo dogajanje ob prazniku občine. Letos Markovo sovpade s praznikom dela, 1. majem; idej za izpeljavo je torej več kot dovolj,« je zbrane navdušil župan Gabrovec. MZ, AR Delitev Slovenije na šest pokrajin? Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je nedavno pripravila srečanje županov, na katerem je ministrica Duša Trobec Bučan spregovorila o nadaljevanju procesa decentralizacije in regionalizacije Slovenije. Predstavila je idejni predlog delitve na šest pokrajin, ki je med župani doživel različen sprejem. Ministrica je na srečanju z župani na Brdu pri Kranju predstavila izhodišča za dokončanje projekta oblikovanja pokrajin, pri čemer je dejala, da je politično soglasje tako o velikosti in funkcijah kot o številu pokrajin treba doseči še v tem letu. Ob tem je dejala, da se je v preteklosti projekt regionalizacije glede števila pokrajin večkrat odmaknil od strokovnih priporočil in ni bil dovolj prepričljiv, da bi dobil širšo javno in politično podporo. Služba je tako pripravila nekaj svežih zamisli, kjer v prvi vrsti uvaja načelo po- Foto: splet Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Duša Trobec Bučan Sestava delovnih teles občinskega sveta jan Meglič in Ivan Svržnjak. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bila imenovana na prvi redni, konstitutivni seji občinskega sveta v tem mandatu. Njeni člani so: Slavko Rožmarin, Konrad Janžekovič in Marjan Meglič (vsi člani občinskega sveta). Imenovani so tudi odbori in komisije, ustanovljeni na podlagi zakona oziroma s sklepom občinskega sveta ali župana. Nadzorni odbor: Peter Majcen, Roman Vnuk, Bogomir Janžekovič, Bojan Rizman in Mateja Letnik. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: Mateja Zagoršek (predsednica), Marjan Bezjak, Vekoslav Mar, Marjan Mislovič, Peter Vnuk, Marjan Vrbnjak in Gregor Zmazek. Uredniški odbor glasila List iz Markovcev: Alenka Rožanc, Marija Prelog, Damjan Zupanič, Patricija Bezjak in Aljoša Koren. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Komisija za zaščito in reševanje: Milan Majer (predsednik), Marjan Meglič in Valerija Fišinger. Občinska uprava Občinski svet je na drugi redni seji, ki je bila 22. decembra 2010, potrdil občinska delovna telesa - odbore in komisije občinskega sveta. V nadaljevanju predstavljamo njihovo sestavo. Odbor za javne finance: Franc Ferčič (predsednik), Ivan Svržnjak, Andrejka Mislovič, Franc Prelog in Dragica Meznarič. Odbor za gospodarske dejavnosti: Marjan Meglič (predsednik), Slavko Rožmarin, Maksimiljan Sakelšek, Robert Kolarič in Janez Kekec. Odbor za negospodarske dejavnosti: Franc Rožanc (predse-dnik),SlavkoRožmarin,MilanMajer,AlenSlaničinAntonMajerič. Odbor za okolje in prostor: Konrad Janžekovič (predsednik), Marko Lepoša, Maksimiljan Sakelšek, Jožica Starčič in Stanko Klinc. Odbor za gospodarsko infrastrukturo: Ivan Svržnjak (predsednik), Igor Ambrož, Milan Majer, Franc Kostanjevec in Vladko Kelenc. Statutarno pravna komisija: Franc Rožanc (predsednik), Mar- stopnosti prevzemanja funkcij države in občin. Tako bi na začetku pokrajine izvajale zgolj njihove izvirne naloge, ki so zlasti v sferi prostorskega planiranja, skladnega regionalnega razvoja, varstva okolja, prometa ter posameznih dejavnosti na področju javnih služb regionalnega pomena. Predlagana regionalizacija države na šest pokrajin izhaja iz teritorialne členitve na šest škofij, pri čemer ministrica ocenjuje, da je po petih letih od uveljavitve zemljevida škofij ta med prebivalstvom sprejet, zato je zemljevid škofij primerna podlaga za zbližanje stališč o vprašanju števila pokrajin. Predlog decentralizacije in regionalizacije tako vključuje oblikovanje Celjske, Koprske, Ljubljanske, Mariborske, Murskosobo-ške in Novomeške pokrajine. Ob tej priložnosti je ministrica župane povabila k sodelovanju pri oblikovanju predlogov rešitev in dejala, da »smo lahko le z okrepljenim sodelovanjem še bolj uspešni pri zagotavljanju dobrobiti državljank in državljanov«. Nekateri župani so v predlogu sicer videli zanikanje zgodovinskih slovenskih pokrajin, drugi pa so ga pozdravili kot korak v pravo smer, saj naj bi bilo število predlaganih pokrajin racionalno. Ministrica je na srečanju napovedala tudi objavo šestega javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij v maju letos, v katerem bo razpisanih okrog 115 milijonov evrov sredstev. Z župani in njihovimi predstavniki je spregovorila tudi o spremembah novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter načrtovanih spremembah na področju zakona o financiranju občin in zakona o lokalni samoupravi. STA 4 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 4 Janez Golc, 12. princ ptujskega kurentovanja Za letošnjega princa ptujskega kuren-tovanja, plemenitega barona Jakoba Breunerja Markovskega, bo prihodnji mesec dokaj naporen, a kljub temu vesel in norčav. Svoje 'delo' je princ pričel že 28. januarja, ko se je skupaj z gardo iz PD Prvenci-Strelci, koranti iz različnih društev (Etnografsko društvo Ježevka, Korantov duh in TD Ko-rant klub Turnišče-Draženci) ter princem Slavkom plemenitim Kacherlom, deželnim proviantnim mojstrom, odpotoval na tridnevno gostovanje v mesto Pernik v Bolgariji. »Tam je potekal 20. mednarodni karneval »Surva«. Gostovanje princa in skupin korantov je bilo del mednarodne izmenjave FECC in je temeljilo na vabilu županje Pernika, etnokarnevalskega partnerja Ptuja v Bolgariji. Tamkajšnji karneval je eden največjih etnokarnevalov v Evropi. Ob prihodu na Ptuj v poznih urah v ponedeljek, 31. januarja, smo se polni novih doživetij, izkušenj in poznanstev dogovorili, da se snidemo na korantovem skoku pri 2. princu ptujskega kurentovanja, Zvonku Križaju,« je povedal Janez, ki ga prihodnjem dobrem mesecu čaka naporno in hkrati častno delo, saj bo kot princ ptujskega karnevala prisoten na domala vseh prireditvah na Ptuju in njeni okolici. m /»ï I it : l Foto: arhiv Foto: Maja Zemljane Janez Golc, plemeniti baron Jakob Breuner Markovski, se je udeležil tudi bičevega poka v Markovcih. Gostovanje v bolgarskem Perniku Tako se je 2. februarja udeležil že omenjenega korantovega skoka na 'Zokijevi' domačiji, prav tako pa tudi bičevega poka v Markovcih in prve brazde v Dornavi. Princa čaka sodelovanje na vseh prireditvah v okviru letošnjega kurentovanja, od otvoritve razstave na temo kurentovanja in otvoritve novinarskega središča v galeriji Magistrat (25. februar), vseh dogajanj, ki bodo potekale v Grand hotelu Primus, do pohoda z baklami od gradu Turnišče do Primusa in še in še ... Našo občino bo princ obiskal v sredo, 2. marca. Glavnino vsekakor predstavlja mednarodna karnevalska povorka v nedeljo, 6. marca, kjer bo princ na čelu karnevala skupaj z markovskimi kopjaši. Tudi teden dni pred tem bo aktiven na vsakodnevnem dogajanju na Mestnem in Slovenskem trgu na Ptuju. 8. marca ob 17. uri se bo dogajanje umirilo, saj bo letošnje kurentovanje zaključil s pokopom pusta in predajo oblasti ptujskemu županu. Baronu Jakobu Breunerju Markovskemu želimo v teh dneh veliko poguma, energije in dobre volje z željo, da markovsko občino in z njo tradicijo ter dediščino naših prednikov ponese daleč naokrog. Alenka Rožanc Foto: arhiv Na sprejemu pri županji Pernika Oglasni prostor Povabilo bralcem, društvom, javnim institucijam in poslovnim subjektom Vabimo vas, da izkoristite priložnost in se predstavite vašim kupcem, poslovnim partnerjem, obiskovalcem in občanom občine Markovci. CENIK OGLASNEGA PROSTORA - zadnja stran ovitka 250,00 EUR - 1/1 notranja stran 180,00 EUR - 2/3 notranje strani 110,00 EUR - 1/2 notranje strani 80,00 EUR - 1/3 notranje strani 60,00 EUR - 1/4 notranje strani 40,00 EUR - vizitka 20,00 EUR Za vse informacije smo vam na voljo na: e-pošta: info@akmedia.si ali na GSM: 040 266 075 Zanimivost Marija Rizman iz Nove vasi je odlična rokodelka. Med drugim izdeluje čudovite rože iz papirja in prekrasne vezenine, o čemer priča tudi naš posnetek. Foto: MZ Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 5 MAHKOyeKy Fašen&Oll Bejži zima, korant gre! Naslovljeni moto vsako leto v naših krajih naznanja najbolj norčavi čas v letu. Fašenk! Postal je nekakšen 'praznik' veselja, norčevanja, smeha in norih dni, ko se lahko enkrat v letu našemimo in preoblečemo v tisto, o čemer sanjamo in kar bi bili, če ne bi bili ... Vsekakor moramo ohranjati začetke in navsezadnje temelje fašenka, zaradi katerega ta navada sploh obstaja in zaradi česar se danes veselimo. Vsi avtohtoni liki, pustni in nepustni, izražajo bogato kulturno in etnografsko dediščino našega področja, v glavnem in izrecno iz naših vasi v markovski občini. Potrebno se je zavedati, da fašenka ne bi bilo v prvi vrsti brez korantov, nadalje pa tudi ne brez picekov, vil, rus, gamel, kurik, medvedov, oračev ... in seveda ne brez avtohtonih markovskih kopjašev, pri katerih je potrebno opozoriti, da niso pustni, Številni pustni liki bodo letos znova iz dežele preganjali mrzle zimske dni. temveč ženitovanjski liki. Vsi ti dajejo tisto izvirnost, etnografsko vrednost, ki pelje v avtohtonost, s čimer se lahko pohvalimo in primerjamo z občinami daleč naokrog. Prav zato menim, da je obiskovalcem markovskega fašenka potrebno predstaviti prav to - naš zaklad in tradicijo, ki so jo gojili stoletja pred nami in kar smo znali in zmogli ohraniti. Bejži zima, korant gre! Izvor fašenka temelji med drugim tudi na zakonitostih narave, zato omenjeni stavek še kako drži. Večkrat spregledamo izvorni pomen posameznih pustnih likov. Ko o njih pričnemo razmišljati malce globlje, vidimo, da je vse bilo 'ustvarjeno' z namenom in razlogom - torej nič ni kar tako. Zakaj je fašenk ravno ob prehodu iz zime v pomlad? Zakaj piceki trosijo koruzno zrnje? Zakaj orači pojejo ob spremljavi korantovih zvoncev? ... Vsa ta vprašanja nosijo konkretne odgovore. V današnjem času bi moral marsikdaj v ospredje večkrat stopiti demonski lik ko-ranta in nas opozoriti na svoj prvotni pomen; morali bi se ga bati, tako mlado kot staro. Slednje nam izjemno dobro predstavi film Praznovanje pomladi, ki je bil predvajan lanskega februarja v ptujskem kinu in v katerem igra tudi nekaj marko-vskih junakov. Po ogledu le-tega bomo o pustu morda dobili drugačno mnenje in se še bolje zavedali njegovega pomena. Fašenk naj bo norčav, vesel, a naj vseeno ohranja svoj izvorni pomen. Alenka Rožanc 20. fašenk v Markovcih Letos mineva že 20 let od prvega organiziranega fašenka v Markovcih, na kar smo člani Etnografskega društva Korant Markovci in verjamemo, da vsi Markovčani, še posebej ponosni. Jubilejni 20. fašenk v Markovcih bo potekal od svečnice do 8. marca. Organizatorji si ga bomo prizadevali obeležiti s pestrim programom ter z izdajo biltena, saj si tak jubilej to prav gotovo zasluži. Začetek fašenka je že naznanilo "pokanje bičev" in "zvonjenje" korantov na svečnico, točno ob polnoči pred občinsko zgradbo. Osrednja, letos že 20. tradicionalna prireditev z naslovom Fašenk v Markovcih (pustna povorka), bo potekala v soboto, 5. marca, s pričetkom ob 13. uri v Zabov-cih in se končala pri občinski stavbi v Markovcih. Na čelu povorke bo kot doslej Godba na pihala Občine Markovci, sledili ji bodo v svojstvenem poskočnem plesnem koraku edinstveni markovski ko-pjaši, predstavile se bodo skupine vrtca in OŠ Markovci, etnografski del povorke pa bodo predstavljali naši koranti, piceki, ruse, medvedi ., ki predstavljajo bogato etnografsko dediščino izvirnih fašenskih likov in njihovih izročil. Za karnevalski del povorke bodo poskrbele skupine posameznih vaških skupnosti in okoliških krajev, ki bodo zagotovo ponovno presenetile s svojo brezmejno domišljijo. Zaključek povorke bo v šotoru s pogostitvijo in nagrajevanjem najbolj izvirnih pustnih skupin oz. maškar ter nepozabno zabavo. Vse ljubitelje najbolj norih in šegavih dni v letu vljudno vabimo, da se udeležite pustne povorke ter drugih prireditev v okviru 20. fašenka v Markovcih kot sodelujoči ali kot gledalci. Z vašo prisotnostjo in s spoštovanjem prizadevanj mnogih, ki se trudijo obdržati dolgoletno tradicijo in ohraniti naše markovske izvirne like in običaje, boste podprli in omogočili izpeljati najbolj znano prireditev v naši občini. Prijave skupin za sodelovanje v povorki sprejemamo na e-naslov: info@fasenk.net. ED Markovci Letos že peti bičev pok Tudi letos se je ob polnoči 2. februarja v središču Markovcev, pred občinsko stavbo, zgodil zdaj že tradicionalni bi-čev pok. Letošnje prireditve se je udeležilo 26 pokačev, žal letos med njimi ni bilo najstarejšega pokača, lani umrlega Janeza Obrana (Melačovega Janeza), kateremu so organizatorji letošnjo prireditev tudi posvetili. Kot vsako leto se je po Markovcih tudi letos zraven pokanja z biči slišalo še zvonjenje korantovih zvoncev, zbrane pa je obiskal tudi letošnji princ ptujskega karnevala, ki prihaja iz naše občine. Skupaj so tako napovedali prihod fašenka in fašenskih norčij, ki bodo letos trajale kar štiri tedne. Sicer pa organizatorji dodajajo, da si prireditev vsako leto ogleda vse več gledalcev, letos se jih je kljub mrazu zbralo približno 150. Okrepčilo, za katero je bilo poskrbljeno, je gotovo pomagalo, da so prve ure fašenka hitreje minile. Mateja Letnik Foto: Maja Zemljane Pokači na 5. bičevem poku Program 20. tradicionalnega fašenka v Markovcih 2. februar 2011 Na svečnico, ob začetku fašenskega časa, je pred občinsko stavbo v Markovcih potekal tradicionalni 5. bičov pok. Letošnji pok je bil posvečen nedavno preminulemu najstarejšemu pokaču Melačovemu Janezu. 3. marec 2011 Pustna zabava v šotoru: E.T., DJ, GO GO PLESALKE 4. marec 2011 Pustna zabava v šotoru: ANSAMBEL BRATOV GAŠPERIČ, POP DESIGN 5. marec 2011 20. tradicionalni fašenk Markovci (pustna povorka) Pustna zabava v šotoru: DOMEN KUMER, REBEKA DREMELJ 6. marec 2011 Pustna zabava v šotoru: MODRIJANI, PETOVIA KVINTET 7. marec 2011 Pustna zabava v šotoru: ČUKI, ANSAMBEL DELFIN 8. marec 2011 Pustna zabava v šotoru: NOVI SPOMINI Vabljeni na prireditve ob 3. do 8. marca! Tudi letos bodo na čelu fašenske povorke člani Godbe na pihala občine Markovci. PUSTNA POVORKA V BUKOVCIH Torek, 8.3.2011, ob 14h; fašenska povorka se bo pričela na stalnem zbirališču pri Zmazku in krenila na pot skozi naselje do trgovine v centru vasi. Sledila bo predstavitev posameznih skupin. Po končani povorki se vsi zberemo na malici v Kulturno-športni dvorani, kjer bo sledilo podeljevanje nagrad. Vsi skupaj se nato poveselimo, zaplešemo zadnji fašenkov ples, se pozdravimo in veselimo srečanja naslednje leto. Informacije in prijava skupin na e-naslov: kdbukovci@gmail.com ali na telefon 041 326 911 (Marjan). Vabi Kulturno društvo Bukovci. POVORKA V STOJNCIH Tudi letos bomo na pustni torek v Stojncih priredili povorko skozi vas, ki je z leti postala že tradicionalna. Skupine se bodo zbirale na domačiji pri Šumenvih, nato pa se skozi vas predstavile vsem vaščanom in obiskovalcem, ki jih je iz leta v leto več. Končna točka povorke je v središču vasi, na Gmajni, kjer je poskrbljeno za glasbo in vodenje. Po končanem sprevodu se bomo vsi, tako maskirani kot tisti 'v civilu', odpravili v gasilsko dvorano, kjer bo poskrbljeno za toplo malico in rajanje - a le do polnoči. Lepo vabljeni v Stojnce. 6 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 6 KUD Maska Stojnci Kulturno-umetniško društvo (KUD) Maska iz Stojncev smo predstavniki pustne skupine iz zgornjega dela vasi ustanovili v letu 2010. Skupina sicer deluje že več let. Vsako leto sodelujemo v karnevalskih povorkah po naši občini in po raznih krajih v Sloveniji ter tudi v tujini. Ker nismo mogli nastopati kot pravna oseba, smo se odločili, da delo nadaljujemo kot društvo. Trenutno je v društvo včlanjenih 60 članov, predvidevamo pa, da bo v naslednjih letih število članov še naraščalo. Čeprav je v Stojncih več karnevalskih skupin, smo mi prvi, ki smo se organizirali kot pravna oseba. S tem seveda nismo zaprli možnosti, da se na podoben način organizirajo tudi druge skupine - prav nasprotno - odprli smo vrata tudi drugim. Seveda je smisel takšne organizacije samo tam, kjer skupine delujejo skozi vse leto in ne samo v času pusta. Pričakujemo torej, da bodo našemu zgledu sledile tudi druge skupine. Takrat bo priložnost, da se povežemo v Zvezo društev in organizirano nastopamo na krajevnem, občinskem in državnem nivoju. Prednost pravno organiziranega delovanja v okviru društva je tudi možnost, da si lažje zagotavljamo materialno podlago za naše delovanje. S pridobivanjem sredstev iz drugih virov, ne samo in zgolj iz lastnega žepa, pa bi razbremenili tudi naše člane, ki ob aktivnem delovanju in trošenju lastnega prostega časa vlagajo še svoj denar. Finančno konstrukcijo bo torej veliko lažje oblikovati. Kot društvo se lahko prijavimo na vse občinske, državne in tudi Spoštuje dediščino svojih staršev Smo v »predfašenskem« času, ko od svečnice naprej ob večerih slišimo zvonjenje zvoncev ter pokanje z biči. Obiskala sem Jožeta Muhiča, ki ima družino v Zabovcih, »muzej« starega kmečkega orodja, fotografij, priznanj in zahval pa v njegovem rojstnem kraju v Mali vasi v občini Gorišnica, na domačiji pri »Grajskih«. Zelo sem se razveselila, ko sem na steni zagledala viseti priznanja za številne odvzeme krvi; vse je bilo v okvirjih. Tam so bila lična priznanja za od 5 do 70-krat darovano kri, številna gasilska priznanja, potem vidim zahvalo osnovne šole Gorišnica za pomoč pri snemanja njihovega Foto: Marija Prelog Jože Muhič dokumentarnega filma Življenje na vasi in spet zahvala filmskega tima. Na klinu na steni je obešenih mnogo »bogecov«. Nekateri so stari več kot 80 let. Jože ima z obiskovalci, ki smo mu prišli na obisk, vse polno dela, saj marsikaterega orodja, starega več kot 50 let, ne poznamo, prav tako ne njegove uporabe. Živo nam pripoveduje o zgodovini orodja, ki so ga nekoč uporabljali na kmetih, kako so ga učili starši in koliko se spomni od starih staršev. Tudi sama se spomnim »burkle, repjaka, posode za delati puter, branovle-ka in vag ...«. Jože med drugim izdeluje tudi »fašenske biče«. Razložil je, da se je vrvi učil plesti kot otrok zraven očeta, ki je doma pletel »krpele« za slamo in listje. Bič je sestavljen iz lesene »palce«, na katero je navezan »gežjak«, ki ne sme biti spleten iz predebele vrvi, na koncu mora biti tanek »žmic«. Pri pravilnem pokanju »žmic« naredi pravi pok, saj prebije zvočni zid in ga sila razcefra. Jože Muhič je človek, ki izredno spoštuje in se po najboljših močeh trudi tudi ohranjati to, kar je bilo nekoč. Pri njem je bilo na obisku že mnogo otrok iz vrtcev in iz osnovnih šol. O vsakem predmetu govori tako vneto, da se kar vživiš v pretekli čas. Jože si od vsega najbolj želi, da njegovo zbirateljstvo nadaljuje eden od vnukov ali vnukinj, če bo seveda kateri imel željo in veselje. Želimo mu, da zbere še mnogo predmetov, ki so jih uporabljali nekoč in svojo zbirko predstavi širši javnosti. Marija Prelog evropske razpise. Prijavili smo se že na občinski razpis, ki je bil objavljen v decembru 2010. Trenutno pripravljamo prijavo za razpise na Javnem skladu republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Eden od teh je namreč že odprt, še nekaj pa se jih bo sprostilo konec februarja. Kot društvo si lahko pridobivamo tudi sponzorje in donatorje. Podjetja in posamezniki so namreč voljni pomagati skupinam, ki delujejo na bazi prostovoljnega dela, vendar samo, če se finančna pomoč lahko opravi preko transakcijskega računa in se jim takšna oblika finančne pomoči šteje v davčno olajšavo. To pa je možno samo, če je skupina registrirana kot društvo. Društvo Maska bo nadaljevalo tradicijo pustnih mask. Še naprej se bomo udeleževali karnevalskih nastopov tako doma kot v tujini. Na prvo mesto postavljamo seveda sodelovanje na karnevalu v Markovcih in na karnevalski povorki v Stojncih. Udeleževali se bomo tudi drugih karnevalskih povork v naši okolici, ki se med seboj ne bodo časovno pokrivale. Že nekaj let aktivno sodelujemo s podjetjem Terme Ptuj na tradicionalnih Rimskih igrah. S to obliko sodelovanja bomo v prihodnjem štiriletnem obdobju nadaljevali oziroma jo bomo še okrepili, saj se bomo kot pravna oseba lažje vključevali v njihov program. V programu naših dolgoročnih aktivnosti je tudi obisk karnevalov v tujini. Med temi sta zaenkrat dva karnevala na Hrvaškem; zimski karneval na Rijeki in poletni karneval v Biogradu. V prihodnjih letih predvidevamo sodelovanje tudi na kakšnem karnevalu znotraj Evropske unije. Kot pravna oseba bomo na vsem omenjenem veliko lažje sodelo- Foto: MZ Carnevael di Venezia, maska iz leta 2009, ki je osvojila 1. mesto na ptujskem in marko-vskem karnevalu ter nekaj nagrad na drugih karnevalih. vali. V mislih imam predvsem pokrivanje materialnih stroškov, ki so s takšnim sodelovanjem nujno povezani. Mednarodnih srečanj se bomo lahko udeleževali tudi v okviru državnih organizacij s področja kulture, če nas bodo seveda izbrali. Delo društva bo potekalo konstantno čez vse leto. Takoj po novem letu sledijo priprave mask za pustne povorke, v času pusta aktivno sodelovanje v povorkah, pomladi in poleti pa bomo nastopali na prireditvah, ki so že v programu in tudi na kakšni izven zastavljenega programa. Jeseni predvidevamo organizacijo samostojne prireditve v organizaciji našega društva. V letu 2011 bo prva prireditev, ki bo, upajmo, postala tradicionalna. Izvedli jo bomo v domačem kraju, torej v Stojncih. Če smo našteli prednosti takšne oblike organiziranega delovanja v okviru društva, pa naštejmo še slabosti. Kot društvo moramo delovati v skladu z Zakonom o društvu, voditi moramo finančne knjige, vsako leto oddajati finančna in druga poročila na Ajpes in na druge državne institucije. To zahteva sprotno in poglobljeno spremljanje zakonodaje ter natančno in transparentno finančno poslovanje. Predsednik je za morebitne nepravilno- sti, zamujene roke za oddajo poročil ali druga neskladja s pozitivno zakonodajo, odgovoren moralno, kazensko in tudi finančno. Kljub tem ostrim pravilom delovanja pa je prednosti delovanja v okviru društva vendarle veliko več kot slabosti. Želimo si dobrega sodelovanja z vaškim odborom, z organi občine, predvsem z občinskim svetom in z županom. Želimo si, da bi v povezavi s prej omenjenimi predstavljali občino Markovci v lokalnem in tudi na državnem in meddržavnem nivoju. Sodelovanje z vaškim odborom je že steklo, saj so nam odobrili souporabo prostora v vaškem domu na Gmajni. Prav tam smo se pripravljali na naš prvi nastop, odkar smo organizirani kot društvo. Z dvajsetminutnim skečem smo namreč sodelovali na vaški prireditvi Kurenbal, ki je bila 12. februarja v gasilskem domu v Stojncih. V naši točki je sodelovalo skoraj trideset naših članov. Veselimo se prihajajočega obdobja in si želimo dobrega sodelovanja z vsemi, ki jim ohranjanje kulturne tradicije našega kraja in Slovenije kot celote veliko pomeni. Seveda se v prvem letu vsi naši cilji najbrž še ne bodo v celoti realizirali, toda tudi z majhnimi koraki se daleč pride. Gotovo dlje, kot če stojiš na mestu. Franc Vajda Nova sekcija Kulturnega društva Bukovci V sredini meseca januarja je bila v okviru Kulturnega društva Bukovci na novo ustanovljena sekcija z imenom Koranti Bukovci. Ustanovnega sestanka sekcije se je udeležilo 15 članov. V sekcijo se je že v začetku vključilo 30 članov, v prihodnosti pa računajo še na dodatne člane. Predsednik sekcije je postal Damjan Tekmec, podpredsednik Zdenko Horvat, tajniške posle pa bo vodil Rok Brodnjak. Sekcija bo svoj plan dela za leto 2011 predstavila na občnem zboru Kulturnega društva, svoje delo pa je že pričela z udeležbo na bičevem poku v Markovcih. Največ dela se sekciji zagotovo obeta v letošnjem letu, saj bo pust trajal več kot mesec dni. Damjan Tekmec Leto/12, številka 1, februar 2011 7 i7. MARKOVO:^ Kultura Proslavili Prešernov dan 1 taaaH 9 t "\> V V V ■ f tm. m . —-. ^ Mj ■ jFl i* P • - fl iwn ¡ -t "y J f./. s * + S prijetnimi melodijami so nas počastili pevci moškega pevskega zbora Markovci. »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan...« Tako je izzvenela slovenska himna na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Proslava je bila v ponedeljek, 7. 2., v večnamenski dvorani v Bukovcih. Po himni, ki jo je odpel moški pevski zbor, je navzoče nagovoril župan občine Markovci, Milan Gabrovec. V govoru je poudaril pomen ljubiteljske kulture in ohranjanja kulturne dediščine. Prav tako se je zahvalil vsem nastopajočim za vložen trud in prosti čas, ki ga nesebično in z ljubeznijo namenjajo kulturi, »saj smo kultura vsi ljudje,« je poudaril župan. Celotna proslava je bila v znamenju učenja pesmi Od železne ceste, ki so jo skozi predstavo odigrali Mitja, ki se je kot učenec moral naučiti pesem, njegov brat Niko ter Mira in Anja, ki so mu pomagali pri učenju te Prešernove pesmi. Med pesmijo so učenci OŠ Markovci s harmonikašem pričarali duh poetike z deklamacijo različnih pesmi, nastopal je tudi žongler Matjaž Kekec. V dobro voljo so nas zazibale tudi melodije Moškega pevskega zbora Markovci. Program je povezovala Anja Hameršak. Po proslavi je sledilo druženje in kramljanje z znanci, prijatelji in sokrajani ob okusnih dobrotah, pevci pa so nam popestrili dogajanje tudi ob koncu in nas s prelepo slovensko pesmijo zazibali v noč. In morda se je prav takrat utrnila kakšna ideja za naslednje kulturne prireditve ... Patricija Bezjak Foto: PB Kulturni praznik v osnovni šoli Markovci Naša šola ni zaman dobila naziva »kulturna šola«, s katerim se ponašamo od konca lanskega šolskega leta. To dokazuje tudi praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki smo ga obeležili s kar dvema kulturnima prireditvama. Po četrtkovem večernem kulturnem maratonu (3. februarja) je dan kasneje, v petek, sledila še šolska proslava. Četrtkov popoldanski kulturni maraton smo pripravili v avli predmetne stopnje. Maraton je na šoli že kar tradicionalen, saj je letos potekal že tretje leto. Idejni vodja je Slavica Lajh, pri izvedbi pa so ji pomagali tudi drugi učitelji. Tudi letos je bil glasbeno-literarno-pesniško obar- van. S svojimi nastopi so se tudi tokrat pokazali skoraj vsi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Ob 16. 30. uri so program začeli mlajši učenci; poleg instrumentalistov, ki pilijo svoje znanje v različnih glasbenih šolah, so se predstavili tudi z igrivo interpretacijo otroške poezije. Ob 18. uri so se z glasbo in lastno poezijo predstavili starejši učenci. Slišati je bilo različne instrumente, učenci so nastopili s pestrim izborom glasbenih slogov - od klasične, narodne pa tja do zabavne glasbe. Predstavile so se tudi učenke solo petja. Lepo je slišati mlade nadarjene glasbenike in pesnike, ob teh naša bogata kulturna dediščina in lepa slovenska beseda zagotovo ne bosta ugasnili. Z ohranjanjem in ustvarjanjem kulture smo preživeli prijeten kulturno-umetniški večer. V petek, 4. februarja, smo imeli v veliki telovadnici prireditev za vse učence naše šole. Prireditev, ki je potekala v obliki kviza, v katerem so učenci od 5. do 9. razreda odgovarjali na različna vprašanja iz literature, sta suvereno povezovala učenca Taja Žnidarič in Nejc Kukovec. Zmagovalci so bili seveda deveti razredi, ki sta jih zastopala učenca Špela Kukec in Marko Bela. Rekli boste: »Pa saj to je čisto pričakovano, da so zmagali.« Pa ni, saj so se pomerili predvsem v poznavanju pravljičnih junakov. Čestitamo vsem udeležencem kviza, saj so se vsi kar dobro odrezali! Uživali smo ob prisrčni interpretaciji poezije naših najmlajših, tudi tokrat so nas v plesno vzdušje povabili mladi folkloristi. Pohvalo si zaslužijo tudi deklamatorji, ki so »zelene melodije«, kot so Čebelar, V dolini tihi ... , tokrat za spremembo deklamirali. Na koncu je sledila še predstavitev bogatih instrumentalno podprtih skladb pevskega zbora, še posebej blagodejno za ušesa pa so izstopali solo pevci. Zanimiva, poučna in kulturno bogata prireditev, ki si jo je zamislil Primož Galun, je bila naš uvod v kratke počitnice ob kulturnem dnevu. Upam, da vas je kultura spremljala tudi doma - pa naj bo s knjigo v roki - ali z obiskom katere izmed kulturnih prireditev. Vida Vajda Zvončki zapeli med 800 pevci in pevkami V soboto, 6. februarja, so se pevci in pevke Otroškega cerkvenega zbora Zvonček in še nekaj članov KUD-a Markovski zvon udeležili 12. srečanja otroških pevskih zborov ob prazniku sv. Janeza Boska na Rakovniku v Ljubljani. Dogodek, ki ga je organizirala salezijan-ska mladinska pastorala, je bil edinstveno doživetje za vse; lahko rečem, da je bil kot 'slovenski evharistični kongres' v malem. Pri sveti maši je namreč družno zapelo kar 800 mladih pevk in pevcev iz 45 zborov ob spremljavi orkestra pod vodstvom Urbana Tozona. Za sodelovanje na tem nepozabnem srečanju smo se zbori morali naučiti celotno mašo, ki je bila noviteta. Vaje so bile, vsaj za naš zbor, zelo 'konkretne, saj smo med tem organizirali še božični koncert in zato vadili le januarja. Hvala bogu nam je uspelo, združili smo moči in osvojili vse pesmi, ki so bile potrebne za izvedbo svete maše. Prav tako smo bili zadolženi za izvedbo uvoda k pozdravu miru. Slednje smo naredili - kako drugače kot - s pesmijo. Sprva je potekala generalka, ob 15. uri pa slovesna sveta maša. Zatem smo odšli še na okusno popoldansko kosilo, nato pa krenili proti Markovcem. Polni vtisov, doživetij in novih spoznanj smo se odločili, da se bomo še udeleževali takšnih pevskih srečanj. Naši pevci so o nedeljskem nastopu povedali: »Všeč mi je bilo, da je sveta maša potekala nekoliko drugače, kot smo jo sicer vajeni.« (Teja) »Najbolj mi je bilo všeč, ko smo na poti v Ljubljano gledali film-posnetek lanskega glasbenega tabora.« (Anamarija) »Lepo mi je bilo, ker je v cerkvi tako lepo zvenelo.« (Špela V.) »Najbolj všeč mi je bila začetna pesem Vrnil se bom (Sto poti).« (Nuša B.) »Bila sem vesela, da smo lahko zapeli med 800 peci in pevkami.« (Nuša F.) Alenka Rožanc Foto: Darko Meznarič Markovski Zvončki so ob spremljavi orkestra zapeli družno z 800 pevci in pevkami iz 45 otroških cerkvenih zborov iz celotne Slovenije. Foto: Darko Meznarič Pred cerkvijo na Rakovniku 8 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 8 LIST V/, MARKU V CEV Kulturno umetniško društvo KulTura V občini Markovci je bilo v začetku januarja ustanovljeno Kulturno umetniško društvo KulTura. Ustanovni člani društva so v večini pevci Komornega zbora Kor, ki je do nedavnega deloval znotraj Kulturno-umetniškega društva (KUD) Markovski zvon. Za predsednika društva so ustanovni člani društva KulTura izvolili Darka Plo-hla, za podpredsednico pa Boženo Ga- lun. Hkrati so znotraj društva formirali pet interesnih skupin: Komorni zbor Kor, simfonični orkester, instrumentalno zasedbo KulBand, dramsko skupino Kul-Grupa ter interesno skupino Vizualna umetnost. Daniel Tement, nekdanji dolgoletni zborovodja cerkvenega pevskega zbora KUD-a Markovski zvon in vodja Komornega zbora Kor, je ob ustanovitvi novega društva razmišljal takole: »Komorni zbor Kor je nastal na osnovah cerkvenega zbora, ki sem ga v tistih časih vodil še sam, osnovna želja vseh pa je bila, da delamo stvari, ki jih v okviru tedanjega sestava zbora nismo mogli - iz različnih razlogov. Po ustanovitvi je Kor sestavljalo šest ali več pevcev in že po kakem letu dela smo se povzpeli zelo visoko. Na državni predstavitvi malih skupin smo prejeli zlati pečat. Na prvem nastopu na festivalu ritmične glasbe smo prejeli Pevci Kulturno-umetniškega društva KulTura nagrado strokovne žirije za skladbo Bog je ljubezen. Po mojem nekajletnem odhodu in ponovni vrnitvi na mesto vodje smo sestavo povečali z namenom, da skupina postane zbor, ki bo sposoben sodelovati tudi v večjih projektih skupaj z orkestrom. Pridobili smo nekaj izjemnih članov in kmalu uresničili cilje z več koncerti. Tako smo nastopili skupaj s pihalnim in nato še s simfoničnim orkestrom, nakar smo izvedli celo jedro programa državne proslave, ki je bila v dvorani Šolskega centra na Ptuju ob dnevu generala Maistra. Prav tako smo pripravili samostojni koncert v bolj dže-zovskem slogu in s tem dokazali, da lahko kvalitetno izvajamo zelo raznovrstno glasbo. Menim, da smo z vsem omenjenim zelo dvignili kvaliteto in prepoznavnost markovskega zborovskega petja v precej širokem krogu. Z novimi dosežki so se pojavile tudi nove želje in ambicije, ki jih bomo uresničevali v novoustanovljenem društvu.« Med načrti, ki so si jih na ustanovnem občnem zboru zadali pevci Kulturno umetniškega društva KulTura, so sodelovanje na območni in tematski reviji pevskih zborov, izvedba balkanskega cikla s simfoničnim orkestrom, pri čemer načrtujejo nastopa v Markovcih in na mariborskem Lentu, prav tako pa bodo nastopili na prireditvah po domači in sosednjih občinah ter tudi širše. MZ Rdeče klasje na filmskem platnu Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj v okviru projekta »Ptuj na filmskem platnu« izvedel že 6. projekcijo celovečernega slovenskega filma. Tako smo si v četrtek, 23. decembra 2010, v Mestnem kinu Ptuj ogledali film Rdeče klasje (1970, režija in scenarij Ži-vojin Pavlovič). Del filma je bil posnet tudi v Markovcih in nekaterih prizorov s snemanja se starejši domačini še v živo spominjajo. Film je slovenski in še posebej lokalni javnosti zelo dobro poznan. Posnet je bil po literarni predlogi Na kmetih pisatelja Ivana Potrča. Pisatelj je dogajanje prenesel v neko vas na Štajerskem, kjer nekdanji partizan, po vojni mladinski aktivist, prepričuje kmete, da vstopijo v zadrugo. Po navideznih uspehih in resničnih neuspehih izpolni partijsko nalogo. Zadruga je ustanovljena, toda njen nastanek ni rezultat prepričevanja, temveč pretenj in izsiljevanja. Tako, prizadet s tem spoznanjem in intimno nesrečen zaradi poraza v ljubezni, v trenutku doseganja svojega družbenega poslanstva ubije nedolžnega človeka. Ob filmski zgodbi lahko gledalec v posameznih kadrih tudi prepoznava okoliške kraje (Markovce, Turnišče, Žabjak, Rogo-znico, reko Dravo ...), kakršni so bili nekoč in jih primerja z današnjimi. Ob številnih znanih igralcih (Rade Šerbe-džija, Majda Potokar, Irena Glonar ...) so tudi v tem filmu zaigrali številni domačini - statisti iz Markovcev in Ptuja, ki se še danes z veseljem spominjajo snemalnih dni. Kot gost večera se nam je ob projekciji filma pridružil znani slovenski režiser in scenarist Peter Zobec, ki je kot velik poznavalec pokojnega srbskega režiserja Pavloviča spregovoril o njunem sodelovanju. Katja Zupanič in Nataša Majerič Kekec Prizor iz filma Rdeče klasje Foto: Zgodovinski arhiv Ptuj Občni zbor Čebelarskega društva Markovci Leto je naokrog in tudi člani Čebelarskega društva Markovci (ČDM) smo se zbrali na že 76. rednem občnem zboru, ki se je odvijal v soboto, 5. 2. 2011, s pričetkom ob 18. uri v dvorani gasil-sko-vaškega doma v Novi vasi pri Markovcih. Po uvodnem pozdravu predsednika Mirana Milošiča sta kulturni program povezovala mlada voditelja Tadej Pihler in Špela Vrtačnik. Sodelovali so tudi učenci čebelarskega krožka OŠ Markovci pod vodstvom Marjetke Kocuvan. Za prijetne minute so poskrbeli še člani Komornega zbora KOR, mladi član ČDM Matej Vrtič s prijatelji in hišni ansambel društva upokojencev Markovci. Z minuto molka smo se spomnili vseh preminulih članov. Sledila so poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja čebelnjaka in poročilo predsednika nadzornega odbora ČD Markovci. Iz poročil je bilo razvidno, da smo bili člani društva zelo pridni, saj smo sodelovali pri različnih aktivnostih. Najbolj smo ponosni na naš novi društveni učni čebelnjak, ki ga bodo lahko uporabljali tudi učenci OŠ Markovci. S čebelnjakom smo veliko pridobili tudi sami člani, saj ga bomo lahko uporabljali za razna praktična usposabljanja in predavanja. Sledili so pozdravi in nagovori gostov. Najprej nas je nagovoril župan občine Markovci, Milan Gabrovec, ki so mu sledili še drugi gosti. Med njimi nam je pozdravno besedo namenil predstavnik KZ Ptuj, Ivan Svržnjak, ki upa na uspešno sodelovanje še naprej. S prijetnimi besedami nas je pozdravil tudi Franc Panker iz Murske Sobote, ki ima izkušnje s čebelarstvom predvsem v tujini. Nato je sledila podelitev priznanj za člane, ki so zaslužni za razvoj našega društva. Dobitniki priznanj Antona Janše tretje stopnje so bili Franc Kekec, Aleš Bezjak, Stanislav Kitak in Marjan Mlinarič. ČD Markovci je v društvo sprejelo tudi 13 novih članov. Med temi je tudi župan občine Markovci, Milan Gabrovec, ki smo ga člani presenetili z novim panjem, za katerega upamo, da ga bo kmalu napolnil s marljivimi delavkami-čebelami. Po končanem uradnem delu sta sledila zakuska in sproščeno druženje ob prijetni glasbi do jutranjih ur. Lidija Bezjak Leto/12, številka 1, februar 2011 9 MARKOVCEV Praznični čas v naši oBčini 16. božični koncert KUD Markovski zvon Na Štefanovo, 26. decembra, smo člani KUD-a Markovski zvon pripravili že 16. božični koncert v farni cerkvi. Letos smo, poleg treh sekcij našega društva, v goste povabili še Moški pevski zbor Markovci. Cerkev je bila zopet polna božičnih melodij željnih poslušalcev, kar sta naš cilj in zadovoljstvo. Skupaj z gosti so se na koncertu predstavili člani Komornega zbora Kor z zborovodjem Danielom Te-mentom, Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z vodjema Alenko Rožanc in Gregorjem Zmazkom ter Mešani cerkveni pevski zbor z zborovodkinjo Polonco Strelec Čuš. Vsako leto so potrebne nove ideje za izpeljavo koncerta. Že šestnajstič smo združili moči in pripravili še en koncert, ki se bo zapisal v kroniko našega društva. Alenka Rožanc Foto: Laura Tudi letos so lahko obiskovalci božičnega koncerta v cerkvi sv. Marka prisluhnili ubranemu petju markovskih pevcev. Koledovanje ob prazniku Svetih treh kraljev Ob letošnjem prazniku Svetih treh kraljev smo, kot vsako leto poprej, v Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Markovski zvon obudili spomin na stari običaj koledovanja ter ga uspešno izpeljali. Skupina pevcev, ki se priložnostno sestaja že od same ustanovitve društva, se je letos še razširila. Tako smo se v noči s petega na šesti januar na pot po domovih podale kar tri skupine. V to tradicijo smo se prvič skušali vpeljati tudi mlajši predstavniki društva. Ker sveti trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar, skupaj z zvezdo repatico, po Foto: Franc Zmazek Ob prazniku Sv. treh kraljev so pevci pri jutranjem bogoslužju zapeli v domači cerkvi. domovih oznanjajo Jezusovo rojstvo, v hišo pa prinašajo tudi božji blagoslov, smo s tem sporočilom tudi »markovski kralji« skušali obiskati čim več naših prijateljev, sorodnikov, znancev in simpati-zerjev društva. Tokrat je število zneslo na kar 120 gospodinjstev; največ v domači občini, nekaj pa tudi v sosednjih krajih. Društvo je za skupine letos pripravilo tudi nova oblačila. Stara, v katerih so prepevali minula leta, so si izposojali v župnišču. Ker so bila ta že res velikokrat uporabljena, so izdelali nove. Teh je 12 - za tri skupine kraljev, vsako izmed njih pa spremlja tudi zvezda repatica. Staro tradicijo koledovanja sta prvi dve skupini začeli v mraku, ob 17. uri, ko so zapeli pri našem farnemu župniku Janezu Maučecu. Pot so nadaljevali po domovih, kjer so s pesmijo družinam zaželeli mir in srečo v novem letu. Najmlajša zasedba na čelu s predsednikom KUD-a Markovski zvon Darkom Meznaričem se je isti dan, okrog četrte ure popoldan, odpravila v Ljubljano, v Skaručno. Tja nas je povabila Marjetica Cimerman, naša nekdanja občanka, s katero društvo tudi sodeluje. V Ljubljani smo se z veliko vnemo, pričakovanjem in zanimanjem po spoznavanju njihove tradicije najprej udeležili slovesnega božjega blagoslova v tamkajšnji cerkvi sv. Lucije. Nato smo pred domačini prvič zapeli in tako pričeli dolgo noč, prežeto s petjem, veseljem in radostjo. Farni župnik nas je pogostil, nato pa smo obiskali še tamkajšnje vaščane ter z običajem tudi na tem koncu Slovenije opomnili na ta znameniti krščanski praznik, ki je tukaj že nekoliko pozabljen oziroma neobičajen. Ljudje so bili ob našem obisku veseli in prijazni, mi pa predvsem zadovoljni, da smo jim znali polepšati večer. Za tem smo se odpravili še v Maribor, nato pa proti našim domačim krajem, saj nas je čakalo še ogromno dela. Družine, ki smo jih obiskali, so nas vse lepo in prijazno sprejele, kljub morda rani ali pozni uri. Sodeč po naših vtisih, " tistih, ki smo bili letos še »vajenci«, bi lahko rekli, da nas drugo leto lahko ponovno pričakujete, saj smo bili nad koledovanjem več kot navdušeni, predvsem zaradi petja, druženja ter spoznavanja te tradicije. Vse skupine smo koledovanje zaključile naslednji dan, ko smo se zbrali pri jutranjem bogoslužju v domači cerkvi. Maše se je udeležilo precej ljudi. Po končanem obredu smo bili deležni še dobre domače juhe, s katero nas je pogostila družina Cimerman iz Stojncev. Špela Bezjak Konjeniki in praznovanje Štefanovega Tradicionalni Štefanov blagoslov Na dan sv. Štefana, 26. decembra, je, kot vsako leto na ta dan, potekala sveta maša, po njej pa tudi blagoslov konj. Zbralo se je veliko konjenikov iz naše občine, nekaj tudi iz sosednjih. V občini se lahko pohvalimo z zelo aktivnim Konjeniškim društvom iz Nove vasi. Med njihovimi člani velja izpostaviti brata Davida in Andreja Kekca, ki sta se v preteklem letu ponovno izkazala. Meseca maja sta se namreč kot predstavnika naše občine udeležila slovesnosti ob 430. obletnici Kobilarne Lipica. Cilj festivala konjenikov ob obletnici te znane slovenske kobilarne je bil, da bi se na enem mestu, v Lipici, zbralo 430 ali več konjenikov iz celotne Slovenije. Vodstvu in vsem izbranim posameznikom iz določenih regij je to tudi uspelo. Konjeniki so morali imeti na samem mimohodu po prireditvenem prostoru zastavo svoje občine, da se je vedelo, od kod prihajajo. Pohvalno je, da je največ sodelujočih konjenikov prihajalo prav iz območja Štajerske. Iz naše občine Markovci sta se predstavila že omenjena zagnana konjenika, brata Kekec, s svojim parom lisastih konj Foto: Andrej Kekec in z maraton kočijo znamke Kuhnle, ki je namenjena tekmovanjem v maratonskih dirkah. »Toliko konjenikov na enem mestu ob tako veliki prireditvi, 430. obletnici kobilarne Lipica, je za vsakega sodelujočega konjenika bilo nepopisno doživetje,« nam je dogodek opisal Andrej Kekec. Poleg rednih aktivnosti društva, kot so obujanje starih kmečkih običajev, poročni prevozi in še kaj, sta v organizaciji društva tudi vsakoletno miklavževanje in obisk božička. Miklavževanje poteka vzporedno z zaključkom leta, ki ga prirejajo društva v Novi vasi: Prostovoljno gasilsko društvo, Konjeniško društvo, Aktiv podeželskih žena in vaški odbor. Svetega Miklavža v vaško dvorano pripeljejo s konjsko vprego. Po obdaritvi je vselej poskrbljeno za zabavo ob dobro pripravljeni hrani kmečkih žena in kapljici vina. Omenjeno druženje je iz leta v leto postalo tradicionalno. 'Glavni igralci' so si letos tudi priskrbeli nove obleke. Tik pred božičem pa je v organizaciji dru- A Ä» Y * «á W a—^M Foto: Andrej Kekec Člani Konjeniškega društva Nova vas vsako leto po vasi popeljejo božička. štva vas obiskal še božiček, ki so ga prav tako pripeljali s konji. Obdaril je vse sim-patizerje, člane konjenike in vaščane ter jim zaželel prijetne praznike. Ob vseh aktivnostih in nadalje zastavljenih ciljih jim bo Štefanov blagoslov vsekakor 'koristil' ter pripomogel k zdravju ter dobri reji. Alenka Rožanc 10 Leto/12, številka/1, februar/2011 Božično-novoletna prireditev Božično-novoletne delavnice V četrtek, 23. decembra, smo v popoldanskem času učenci in učitelji naše šole pripravili tradicionalno božično-novoletno prireditev z naslovom Božična zmešnjava. Pri pripravi programa so tudi letos sodelovali prav vsi oddelki naše šole. Da je bila prireditev še bolj zanimiva, so poskrbeli pevci in pevke z inštrumentalno spremljavo. Glavno nit celotne prireditve sta imela v rokah voditelja Niko Kostanjevec ter Jaka Horvat, ki sta nas s svojim odlič- no odigranim šaljivim dialogom popeljala skozi vse vasi naše občine. Na koncu prireditve se je nastopajočim zahvalil gospod ravnatelj, Ivan Štrafela, ki je vsem skupaj zaželel vse najlepše v letu 2011. Njegovemu voščilu se je s svojim nagovorom pridružil tudi župan naše občine, Milan Gabrovec. Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem lahko le čestitamo, saj vsi dobro vemo, koliko truda je potrebno za pripravo takšne prireditve. Vesna Kovačec in Doroteja Kostanjevec V sredini meseca decembra so v OŠ Mar-kovci potekale praznične delavnice. Učiteljice in učitelji razredne stopnje smo k ustvarjanju povabili učence skupaj z njihovimi starši. Izdelali so si lahko darilne škatlice, božične krogle, vizitke, božično zvezdo in božička. Zadišalo je tudi iz šolske kuhinje, saj so lahko učenci iz testa oblikovali pecivo. Nekaj smo ga pojedli kar ob božičnem čaju, ostalo pa so si otroci odnesli s seboj domov. Učenci in njihovi starši so bili navdušeni, učitelji pa zadovoljni z obiskom. Ob koncu smo si izrekli še veliko lepega, sladkega in zadovoljnega v letu 2011. Silva Pilinger Zaključek leta v Zabovcih z najmlajšimi Tudi v Zabovcih so člani gasilskega društva in vaške skupnosti postavili novoletno smrečico. V soboto, 18. decembra, je potekal tudi zaključek novega leta za vse vaščane. Že kakšen teden prej so otroci z mamicami v gasilskem domu pripravljali novoletne okraske in predvsem slikice, na katerih so bili v večini naslikani gasilski dom ali pa dogodki, ki so se jim pripetili na gasilskih tekmovanjih. Pri delu sta jim pridno pomagali mentorici Alenka in Mira. Vsekakor pa je bilo največje veselje okrasitev same smreke, pri kateri so z veseljem pomagali tudi starši. Prav tako so otroci postavili poseben kotiček, kjer so razstavili svoje izdelke. Manjkal ni niti čisto pravi gasilski dom, narejen iz stiropo-ra, ob njem smrekica s tremi snežaki, pa darila, storži ... Okraski za smrečico so bili narejeni predvsem iz naravnih materialov, ki so jih otroci prinesli s seboj. Za pogostitev so poskrbeli člani gasilskega društva Zabovci ob pomoči podeželskih žena. Da je bilo vzdušje še bolj čarobno, je malčke obiskal tudi božiček, ki je vsakemu namenil posebno pozornost, otroci pa so se mu oddolžili s pesmijo. Ob obisku niso uživali samo otroci, ampak vsi prisotni, ki jih ni bilo malo, saj so se s spomini vrnili nazaj v svoja otroška leta. Jana Janžel Spomini na božično-novoletne počitnice Moje božično - novoletne počitnice so bile zelo pestre. Pričele so se z božičem. Seveda je tudi meni božiček nekaj prinesel, saj sem bila celo leto zelo, zelo pridna. Pod smrekico me je čakala velika škatla. Radovedno sem jo odprla in bilo je točno tako, kot sem si želela. Bil je pikado. S sestrico, mamico in atijem smo se takoj pomerili. Bilo je zelo napeto in zanimivo. Zmaga je bila moja. Komaj sem čakala, da v soboto pri maši povem prijateljicam, kaj sem dobila. V ponedeljek se je začelo pripravljati na novo leto. Z mamico sva pospravljali in temeljito vse očistili. Šli sva v trgovino in nakupili, da sva lahko pekli. Spekli sva piškote, potico in razno pecivo. Seveda pa nisem pozabila na mojo harmoniko, tudi njo sem morala kdaj pa kdaj vzeti v roke. Napočil je petek. Zvečer smo imeli slavnostno večerjo. Povabljeni sta bili obe babici. Igrali smo se človek ne jezi se, monopoli in pikado. Polnoč je minila, kot bi mignil. Voščili smo si, nakar nam je ati pripravil ognjemet. Bilo je zelo lepo, saj je bilo nebo polno pisanih zvezdic. V soboto in nedeljo smo si voščili s sorodniki. To so bile moje božično - novoletne počitnice, ki so bile prav takšne, kot pravi pregovor: »Vse, kar je lepo, hitro mine!« Urška Horvat, 4. b V petek, po šoli, smo imeli doma kosilo in praznovali smo atijev rojstni dan. Ko je mamica prišla domov, smo okrasili jelko. Naslednje jutro sem odprla darila. Za darilo sem dobila igrico SCRABBLE, kapo, gamaše in majico. V nedeljo smo odšli k sorodnikom na obisk in po darila. V ponedeljek sem odšla z mojim kužkom Capijem na sprehod. V torek sem šla v šolo (projekt za zdrav življenjski slog), popoldan pa sva z mamico pekli piškote. V četrtek sem šla k babici na počitnice. Tam sem tudi prespala. V petek, za staro leto, smo odšli k mojima bratrancema ter stricu in teti. Z bratrancema smo se igrali. In končno je napočil čas, ko smo odprli šampanjca, otroškega in odraslega. Ko smo si čestitali, smo spustili rakete. Potem smo se še malo igrali. Mislili smo prespati tam, ampak je ati rekel, da ne. Moja teta pa je prespala tam. Naslednji dan sem šla ob deseti uri k maši. Ko sem prišla domov, smo imeli kosilo. Po tem smo se najedli in sva šli z mamico na sprehod. Moje počitnice so bile lepe. Doroteja Kolenko, 4. b V petek, ko sem prišla iz šole, sem komaj čakala, da pride večer. Dočakala sem in bilo je zelo, zelo super. Ali vas zanima, kaj je bilo tako zelo, zelo super? To je bilo, ker sem dobila veliko daril in ker smo se imeli tako zelo, zelo super, da vam ne morem niti opisati. Med počitnicami sem bila tudi v šoli, pri projektu zdrav življenjski slog, na dodatni uri flavte in v toplicah. In končno je prišel najbolj zanimiv dogodek. Še zadnjič smo večerjali v letu 2010. Večerja je bila tako okusna, da sem se tako najedla, da sem si mislila, da se bom pravkar razpočila. Malo pa je bilo še vseeno prostora za sladico. Po večerji smo se igrali Twister. Nato pa smo še plesali in se zelo zabavali. Končno je prišla polnoč, zraven pa tudi novo leto 2011. Te počitnice so bile zelo zabavne, a tudi malo naporne. Kljub temu pa so te počitnice spadale med boljše. Anamarija Lajh, 4. b Ko sem prišel domov, je bilo že vse pripravljeno za okrasitev smreke. Pomagal sem jo okrasiti. Mamici sem pomagal peči pecivo in rumove kroglice. Ko sva končala, smo šli na kosilo. Ko smo se najedli, sva z Slavcem šla po vino. Ko je bil večer, smo pojedli večerjo. Po večerji sem šel na hodnik in v predprostoru zagledal darila. Domače sem poklical pred smreko. Hej, darila, pridite! In odpirali smo darila. Dobil sem: od mamice in Slavka Nerf pištolo, očala ter Lego svet igrač 3, od botrce in Marka namizno igro Bingo ter tri Bakugane. Od babice in dedka novo sobo, sladkarije ter pulover. Bilo je zelo lepo. Ostali dnevi niso bili navadni, ampak čarobni. Šel sem tudi v toplice z mamico in Slavcem. Z domačimi sem preživel zadnje sekunde starega leta. Teh počitnic ne bom pozabil. Tomas Erhatič, 4. b Leto/12, številka 1, februar 2011 11 MBr V tokratni izdaji našega občinskega časopisa predstavljamo 31-letno doktorico prava, Janjo Hojnik iz Borovcev. Doktorat iz prava je uspešno zagovarjala leta 2007, leto prej se je poročila. Pred dvema letoma se jima je z možem Matevžem rodila deklica Sofija, lansko leto pa je družina dobila še četrtega člana, fantka Maksima. Študijski in sicer tudi drugi uspehi iz vsakdanjega življenja, s katerimi se lahko pohvali Hojnikova, so več kot izjemni. V obdobju 1998 - 2003 je vzporedno študirala na Pravni in Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Obe fakulteti je zaključila z zelo dobro povprečno oceno (pravo z 9,5 in ekonomijo z 9,3); diplomski nalogi na obeh študijih sta bili ocenjeni kot odlični. Leta 2002 je vpisala podiplomski magistrski študij in po sklepu fakultete kasneje prešla neposredno na doktorski študij. Doktorsko disertacijo z naslovom »Raznolikost in poenotenje tržnih pravil v sistemu vertikalne delitve oblasti Evropske unije« ter podnaslovom »Uravnoteženost prepovedi protekcio-nizma in ekonomskega razumevanja notranjega trga Evropske unije v luči načela subsidiarnosti« je uspešno zagovarjala junija 2007. V času podiplomskega študija je opravila še pravniški državni izpit in državni izpit iz javne uprave, nekaj časa je študirala v tujini ter bila vseskozi aktivna tudi v obštudijskih dejavnostih in sodelovala pri različnih strokovnih in akademskih projektih. Kot mlada raziskovalka in predavateljica s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru sodeluje že od leta 2003. Leta 2008 je bila habilitirana v naziv docentke za področje prava EU. Danes je vključena v izobraževalni proces pri več predmetih mariborske pravne fakultete: Pravo EU, Pravni sistem in institucije EU, Ustavno in upravno pravo ter sistem EU, Svoboda gibanja delavcev in ustanavljanja ter Prosti pretok blaga. Ob tem ima še nekaj drugih zadolžitev; je konzultantka za tuje študente, predsednica disciplinske komisije mariborske pravne fakultete in članica uredniškega odbora Univerzitetne založbe Univerze v Mariboru. Kot mentorica sodeluje s študenti v obštudijskih dejavnostih v sklopu svojega akademskega dela pa predava tudi na dru gih fakultetah in ustanovah. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na delovanje notranjega trga EU, ustavno pravo EU (od nosi med EU in njenimi državami članica mi, demokratičnost EU, človekove pravice), odnose med ekonomskim in socialnim pravom EU ter delavsko participacijo v čezmej-nem okvirju. Ob vr sti strokovnih člankov je leta v soavtorstvu izdala učbenik, lansko leto pa v soavtorstvu knjigo o Lizbonski pogodbi ter izdala znanstveno monografijo z naslovom Prosti pretok blaga v EU, ki obsega preko 800 strani. V okviru svojega akademskega dela je sodelovala na številnih konferencah, predavanjih in pri raziskovalnih projektih. Njene izjemne dosežke na akademskem področju so zaznamovale tudi nekatere nagrade in priznanja. Med drugim je leta 2003 prejela Rektorjevo nagrado za najboljšo študentko prava v generaciji, lansko leto pa je postala prejemnica Priznanja mladi pravnici Zveze društev pravnikov Slovenije za najvidnejši prispevek k pravni znanosti in stroki mladega pravnika. Janjina odločitev za študij prava je temeljila na predpostavki, da gre za študij, ki omogoča zaposlitev na več področjih - v gospodarstvu, pravosodju, državnih institucijah ... »Kot vzor pa mi je bil tudi sošolec iz gimnazije, ki je že v prvem letniku srednje šole bil prepričan v to, da bo postal pravnik. Svojim ciljem je sledil, z njim in njegovo družino pa smo po vseh teh letih še vedno v kontaktu.« Iz podeželja v mesto in nazaj na podeželje Kot smo že zapisali, je Hojnikova sočasno študirala na dveh fakultetah - pravni in ekonomski. Čeprav je bila njena osnovna usmeritev pravo, je želela spoznati tudi ekonomijo, saj je že takrat razmišljala, da bi se ukvarjala z gospodarskim pravom. »Kot študentka sem bila tudi na študijski izmenjavi. Eno leto sem študirala v Londonu in tudi to obdobje mi je dalo veliko zanimivih spoznanj in izkušenj. Kljub temu me kozmopolitansko mesto ni tako zelo prevzelo, da bi se tja ali v katero drugo svetovno prestolnico želela preseliti. Rutina življenja je več ali manj povsod enaka. Sem pa v Londonu spoznala, da so pri nas v Sloveniji oziroma v okolju, iz katerega izhajam, pogoji za družinsko življenje veliko boljši. Sama izhajam iz občine Videm, kar pomeni, da sem odraščala na podeželju. Poročila sem se v Borovce, kjer imamo družinsko hišo in menim, daje podeželsko okolje še vedno najboljše za vzgojo in odraščanje otrok. Menim, da je tako za starše kot otroke lažje, če živijo v hiši, imajo svoj vrt, na katerem se otroci lahko i g raj o in tako v naravi preživljajo v o j \ Foto: zasebni arhiv Janja z možem Matevžem, s hčerko Sofijo in sinom Maksimom Foto: Črtomir Goznik prosti čas. Konec koncev smo samo pet minut vožnje z avtomobilom oddaljeni od mesta, v Londonu pa smo na primer lahko v dobrih dveh urah,« pripoveduje Hojnikova in dodaja, da kljub dvakratnemu porodniškemu dopustu njeno akademsko delo ni niti malo izostalo. Obakrat je rodila poleti (junija in julija), oktobra pa je že začela s predavanji. Združuje delo, družino in prosti čas Ob skrbi za družino in dom ji ob strani stojijo tako mož kot tudi drugi bližji sorodniki. »Seveda pa akademska služba omogoča tudi nekaj svobode, kar pomeni, da sem lahko urnik predavanj uskladila. Tako sem ob začetku tega študijskega leta najprej predavala po dve uri na teden, pred zaključkom semestra pa štiri ure. Raziskovalnemu akademskemu delu se posvečam takrat, ko otroci zaspi-jo. Se mi zdi, da sem zdaj, ko imam otroke, pri tem delu še učinkovitejša in da za službene obveznosti izkoristim vsak trenutek, ko me otroci ne potrebujejo. Ko z možem še nisva imela otrok, sem lahko za računalnikom presedela ure in ure in včasih tudi ni bilo pravega učinka; zdaj vsak prosti trenutek poskušam maksimalno izkoristiti. Kljub temu, da sem v porodniški, mi zelo ustreza, da sem obdržala predavanja, saj mi to delo predstavlja neizmerno zadovoljstvo. Seveda pa tudi z otrokoma preživim zelo veliko časa. Ob večerih, ko zaspita, pišem strokovna dela, odgovarjam na elektronsko pošto, popravljam izpite ... Skratka, izkoristiti poskušam vsak trenutek svojega časa. Glede na to, da sem sočasno študirala na dveh fakultetah, sem se organizacije časa naučila že kot študentka. Je pa res, da imam vseskozi številne obveznosti, vendar si poskušam čas razporediti tako, da vsemu sledim. Če se spomnim nazaj, je bilo kar ves čas precej napeto. Ko sem bila pripravnica na sodišču, sem sočasno zaključevala študij ekonomije, bila podiplomska študentka na pravu, sodelovala pri akademskem delu na fakulteti, obiskovala tečaje francoščine ... Ko sva z možem gradila hišo, sem pripravljala doktorat in že takrat sva razmišljala, da bova po tem, ko doktoriram, imela otroke. Zdaj seje vsem obveznostim, ci jih imam kot docentka na fakulteti, pridružila še vzgoja otrok. Seveda mi pri tem veliko pomaga možin menim,daje lahko vzgled tudi ostalim moškim. Gospodinjska dela si poskušava poenostaviti, tudi pospravljeno nimamo vselej. Otroci so še namreč majhni in razu- mljivo je, da se igrače najdejo povsod po hiši. Zdaj so pravzaprav prepletena vsa področja življenja - moj poklic, družina in prosti čas.« Akademsko delo in pravo naravnost obožuje Skozi pogovor smo lahko razbrali, da Hojnikova svoje akademsko delo in pravo naravnost obožuje. »Menim, da je akademski poklic najlepše delo. Sama sem bila eno leto pripravnica na sodišču, kjer mi je delo prav tako ustrezalo. Vendar menim, da če bi bila odvetnica ali sodnica, bi se me osebne zgodbe ljudi preveč dotaknile in prizadele ter bi o primerih premlevala tudi doma in v prostem času. Služba na fakulteti je zares prijetna, celo nekoliko filozofska. Veseli me delo s študenti, z njimi obravnavamo primere iz sodišč, sodelujemo z odvetniki in drugo pravno stroko. Res pa je, da je služba na pravni fakulteti drugačna, kot bi bila na primer na sodišču, v odvetniški pisarni, v javni upravi ali gospodarstvu. Tudi s študenti obravnavamo določene pravne probleme. Sicer ne rešujemo vsakodnevno določenih zgodb, ampak v večji meri sodelujemo pri samem kreiranju prava, sugestiramo, kakšno bi pravo moralo biti, kje so pomanjkljivosti, kakšna je pravna praksa v tujini in podobno, občasno pa tudi pomagamo reševati zapletena pravna vprašanja, ki nam jih postavijo praktiki.« Kaj pa zaupanje v pravno državo? Danes, v času gospodarske in moralne krize, je zaupanje v pravno državo na preizkušnji. Hojnikova meni, da ga kot državljani ne smemo opustiti in da se ekonomska kriza kot globalni pojav odraža tudi v zmanjšanju zaupanja v pravni red slovenske države oziroma našega mladega demokratičnega sistema. Kriza tako na politiko, gospodarstvo, državne organe in nenazadnje državljane povzroči določen pritisk. »Prepričana sem, da nas čakajo dobri časi - tudi zato, ker smo člani EU in ker ima evropski pravni red daljšo tradicijo vladavine prava od Slovenije. Nenazadnje je usoda naroda odvisna tudi od samih ljudi, njihovih prepričanj in delovanja same družbe. Je pa res, da nekateri res kažejo popoln prezir do pravne države, celotnega sistema in državnih organov. Naj poudarim, da na pravni fakulteti vzgajamo mlade pravnike v smeri, da bodo pošteni in delavni ter da bodo spoštovali pravni red. Seveda s tem ne mislim, da tudi starejši pravniki niso vešči teh vrlin, ampak, saj veste, povsod so takšni in drugačni ljudje,« je pogovor zaključila Janja Hojnik. Mojca Zemljarič 12 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 12 fVLA.RKü vo: v Alojz Vajda, 'mednarodni' študent Alojz Vajda iz Bukovcev je absolvent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), smer Telekomunikacije. Poleg študijskih obveznosti je aktiven tudi v obštudijskih, in sicer v mednarodnih študijskih izmenjavah. Je član društva IAESTE LC (The International Association for the Exchange of Students for Technical Experience) v Mariboru. Kaj je botrovalo, da si se vključil v dejavnost mednarodnih izmenjav? A. Vajda: »Društvu IAESTE LC Maribor sem se pridružil oktobra 2009 z namenom opravljati prakso v tujini. Ko sem o društvu IAESTE izvedel malo več, kaj vse omogoča, česa se lahko še naučim in kaj Foto: Alojz Vajda Na vrhu Tater lahko s tem pridobim, sem se odločil, da postanem aktivni član. Te odločitve ne bom nikoli obžaloval.« Kaj so v bistvu mednarodne izmenjave? Kakšen je njihov pomen in kaj namen? A. Vajda: »Mednarodne izmenjave študentov oz. mobilnost študentov spada med prioritete bolonjskega procesa. Z mobilnostjo se študentom odpirajo številne možnosti za študij v tujini. Mednarodnih izmenjav je več vrst: ali gre za študij, delo ali pa prakso v tujini. Društvo IAESTE trenutno izmenjuje prakse s 84 državami iz celega sveta, ki poteka po principu 1/1. To pomeni, da lahko društvo za vsakega sprejetega tujega študenta 'pošlje' enega slovenskega na prakso v tujino. Nameni izmenjav so, da študentom damo možnost opravljanja prakse v tujini, da imajo s tem vpogled v drugačen vidik dela in življenje države, v kateri opravljajo prakso ter da seveda spoznajo druge kulture in vidijo svet.« Kje si ti opravljal prakso oz. kam si se iz Bukovcev preselil za nekaj časa? A. Vajda: »Sam sem bil na izmenjavi na Poljskem, kjer sem preživel dva nepozabna meseca mojega življenja. Spoznal sem veliko prijateljev, s katerimi smo se družili in poleg opravljanja prakse prepotovali celotno državo; od planin do morja, torej od plezanja po Tatrah do kopanja v Baltskem morju.« Izvedela sem, da imaš funkcijo v društvu, v katerega si vključen. Nam ga lahko na kratko predstaviš in poveš vaše cilje. A. Vajda: »IAESTE na svetu obstaja že več kot 62 let in je najstarejša in hkrati prva organizacija, ki se je pričela ukvarjati z mednarodno izmenjavo praks. V Sloveniji IAESTE obstaja že več let, vendar kot pravnomočna članica IAESTE deluje več kot 12 let. Trenutno sta v Sloveniji dva lokalna komiteja, IAESTE LC Maribor in IAESTE LC Ljubljana, ter nacionalni komite IAESTE Slovenija. Društvo se ukvarja z izmenjavo praks tehniških in naravoslovnih usmeritev, kar je tudi naš cilj - poslati čim več študentov v tujino. Naš komite v Mariboru ima veliko ciljev. Trenutno zaganjamo projekt s pomočjo IAESTE Avstrija (IAESTE LC Graz ), ki je v dobro študentom in podjetjem, saj pripravlja mednarodne dogodke za leto 2011 in 2012. Trenutno v društvu IAESTE LC Maribor opravljam funkcijo blagajnika.« Se ti je na izmenjavi zgodila morda kakšna zanimiva izkušnja ali celo 'hec-na' stvar, ki si jo boš zapomnil? A. Vajda: »Na takšnih izmenjavah po tujini doživiš marsi kaj, saj se pogosto v drža vi znajdeš prvič in ti j vse še dokaj neznano. Ena hecno-zanimiva stvar, ki se mi je pripetila oz. kar celi skupini: po končanem obisku Krako-va, ko smo se odpravljali nazaj v Lodz, smo naleteli na težavo glede vlaka. Imel je sedem vagonov, od tega je bilo 5 rezerviranih, eden je bil prost, a kmalu poln, drugi pa je bil rezerviran za kolesa. Celotno pot od Krakova do Lodza smo zato sedeli na tleh v vagonu za kolesa ...« Kaj bi povedal oz. svetoval študentom iz markovske občine glede izmenjav? A. Vajda: »Predvsem jim polagam na srce, naj jih ne bo strah tujine, ker ni nikakršen bav-bav. Hkrati s prakso se jim odpira še možnost zaposlitve v tujini, če to seveda želijo. V društvu imamo tudi primer, ko se je študent po opravljeni praksi preselil v tisto državo, kjer je opravljal prakso. Danes tam živi in je tudi poročen. Kot študenti imamo veliko možnosti, ki se nam ponujajo in ki jih v bodoče morda več ne bo. Prav zato je potrebno sedaj premisliti, kaj hočemo postati, kaj želimo v življenju početi in kje se želimo ustaliti. Vsakemu študentu so vrata društva IAE-STE LC Maribor na veliko odprta, saj se bomo razveselili vsakega novega člana. Še posebej bom na to, če bo novi član in naše občine, ponosen sam.« Alojzu želim v bodoče mnogo uspešnih izmenjav in zadovoljstva pri sodelovanju v društvu, mladim pa kličem: »Gremo v tujino!« Alenka Rožanc Rokodelka Marija Veršič Marsikdo pozna Marijo Veršič iz Za-bovcev, domači in vaščani jo kličejo »Medičeva babika«. Mnogi jo poznajo po izdelavi pletenih korantovih »štuc-nih«, saj številni koranti nosijo prav njene »štucne«. To je le eden izmed mnogih njenih ročnih pletenih izdelkov ... Ko sem jo obiskala, mi je z veseljem raz-kazala njeno bogato raznoliko zbirko lastnoročno kvačkanih prtičkov, prtov, različnih rož in rožic, angelčkov, košaric, labodov, piščančkov, kvačkane modne ženske tope, majhne papirnate »fašen-ske duhe«, rože ... Človek se kar čudi spretnosti njenih prstov, da ustvarjajo Foto: Marija Prelog Čudoviti izdelki, ki jih Veršičeva ustvari z ročnim delom. tako kvalitetne izdelke. Veršičeva je povedala, da sta pletli in kvačkali že njena babica in mama, tudi rože iz papirja dela, odkar pomni, in najbrž je spretnost podedovala. Da je pristna rokodelka, potrjuje že dejstvo, da ima na ptujskem gradu, kjer je zbirka rokodelstva, vitrino s svojimi izdelki. Njene izdelke v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož si je ogledalo mnogo obiskovalcev, med njimi veliko tujih turistov. K sodelovanju z muzejem sta jo povabila etnolog Aleš Gačnik in kustus Andrej Brence. Svoje izdelke je že predstavljala na različnih prireditvah in razstaviščih; od Radgonskega sejma do turističnih prireditev. Prispevala je tudi svoj spominek na pred leti razpisanem natečaju »Naj spominek občine Markovci«, kjer je svojim majcenim »fašenskim duhom« prejela tretje mesto. Ko sem videla ta izdelek, sem občudovala spretnost njenih rok. Marija tudi pove, da si le redko skicira vzorec izdelka, saj običajno zamisel, ki si jo zasnuje v glavi, potem tudi udejanji s končnim izdelkom. Njeno delo je pogojeno z ljubeznijo, saj je v slehernem izdelku del nje same. Aktivna je tudi v Društvu podeželskih žena naše občine, v sekciji zabovskih žena. Zdaj se ob večerih že dobivajo v gasilskem domu, saj izdelujejo papirnate rože za »fašenske duhe«. Medičeva babika bo letos dopol- Foto: Marija Prelog Marija Veršič in njena ročna dela nila 75 let. Njen dobrodušen in vesel na- in bi se tudi mladi ljudje začeli zanima-smeh, vitalen videz in še vedno spretni ti za rokodelstvo in tako ohranjali našo prsti jo delajo precej mlajšo. tradicijo. Želi si, da njeno delo ne bi šlo v pozabo Marija Prelog 14 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 13 MAHKOyeKy Iz naše oBčine Podmladek Rdečega križa v solidarnostni akciji V začetku januarja je zagorelo v Zgornjem Gruškovju v občini Podlehnik. Iz medijev smo izvedeli, da so ognjeni zublji mladi družini uničili dobesedno vse. V občinskem odboru Rdečega križa Markovci (OO RK) smo podmladku, ki deluje v osnovni šoli, predlagali, da po svojih zmožnostih pomaga tretješolcu Žanu, petletnemu bratcu Tadeju in njunima staršema. Tako so učenci pod vodstvom mentorja RK na osnovni šoli, učitelja Milovana Miluniča, več kot odlično izpeljali akcijo po vseh razredih. Zbirali so simboličen prispevek, po en evro na učenca oziroma toliko, kot je kdo zmožen prispevati. Posebej so bili solidarni na nižji stopnji. Z družino Piškur smo se dogovorili, da jim zbrani denar predajo kar člani podmladka osebno. Tako so se v petek, 21. januarja, po pouku štirje mladi člani skupaj z mentorjem in predsednico OO RK odpeljali proti Zg. Gruškovju. Oče obeh fantov nas je pričakal v dolini in nas popeljal do njihove nekdanje hiše oziroma pogorišča. Otroci so bili zelo začudeni, ko so videli, v kašne hribe jih pelje pot, saj so sami navajeni na ravnino. Ko smo prispeli na kraj požara, je bilo pogorišče že pospravljeno, vendar je smrad po dimu in oglju zaudarjal v nas. Oče je pripeljal sinova in hitel opravičevati ženo, ki je bila popoldne v službi. Piškurjeva fanta sta naše šolarje najprej plaho opazovala, vendar je bilo to le kratek čas. Na pogorišču so nam pokazali, kako so imeli razporejene prostore v hiši, in povedali, da so jih lani skoraj v celoti obnovili. Na haloške griče so se vrnili pred petimi leti iz obmorskega kraja. Imeli so možnost, da se iz mesta preselijo v idilo narave. Tako je družina vsak cent namenila za Člani podmladka RK Markovci z mentorjem Milovanom Miluničem in družino Piškur ob predaji donacije Foto: Marija Prelog obnovo podedovane starejše hiše, naenkrat pa jim je ogenj vzel vse, ostalo je le pogorišče s pepelom. Naš podmladek je družini predal kuverto z zbranimi 425 evri. Mladi oče ni mogel skriti solz ganjenosti ob tej solidarnostni akciji naših otrok. Povabili so nas na čaj v hišo, kjer imajo trenutno podnajemniško stanovanje. Tam bodo nastanjeni, dokler ne zberejo dovolj finančnih sredstev za novogradnjo. Naši fantje in punca so se hitro spoprijateljili z Žanom in Tadejem. Živahno so klepetali. Tadej jim je razlagal, da šolski kombi zjutraj na poti v šolo pobere samo njega, saj je on trenutno edini šolar v tem okolišu, so pa še mlajši, ki se mu bodo v prihodnjih letih pridružili; jeseni že njegov mlajši brat, ki bo prvošolec. Odrasli smo razpravljali, kako pomembno je, da otrokom s konkretnimi dejanji pokažemo, da ljudem pomagajo, ko so v stiski. Ko smo se peljali domov, so naši štirje šolarji bili enotnega mnenja, da v teh »bregih« že ne bi bili doma, saj jim je med vožnjo navkreber in potem navzdol bilo kar slabo. Družina Piškur pa se je odločila, da si bodo nov dom postavili prav tam, kjer je bil prejšnji. V imenu OO Rk Markovci se iz srca zahvaljujem podmladku RK z mentorjem in vsem učencem osnovne šole, da so z akcijo pomagali in tako izkazali soču-tnost in solidarnost do soljudi. Marija Prelog Obiskali smo starejše Markovčane Otilija Kukovec Foto: Marija Prelog Z novo izvoljenim predsednikom vaškega odbora Markovci, Francem Cimermanom, ter sodelavko Karitas in Rdečega križa (RK) smo v Markov-cih v januarju obiskali 12 sovaščanov, starejših od 80 let. Najstarejša Markovčanka je Rozalija Slameršak, ki bo avgusta praznovala 98. rojstni dan, edini moški z zavidljivo starostjo in z zelo bistrim umom, Miha Dvor-šak, pa bo letos napolnil 90 let. Naši sovaščani so bili obiska zelo veseli, obdarili smo jih tudi s skromnimi darili. Vsi, ki smo jih obiskali, si želijo zdravja, ki ga najbolj potrebujejo, da bi lahko še sami poskrbeli zase in da ne bi bili v breme mlajšim. V zgornjem delu vasi, Mar-kovčani jo imenujemo »Partizanska ulica«, smo obiskali 85-letno Otilijo Ku-kovec oziroma po domače Gerčino Tilo. Tila s svojo živahnostjo in vitalnostjo vsekakor ne izkazuje svojih let, ki jih bo napolnila v me- secu marcu. Če je le možno, gre zjutraj redno k sveti maši, da v cerkvi lahko poje in moli ter si tako krepi dušo in telo. Njena velika ljubezen, ob otrocih in vnukih, je ljudska pesem, ki ji je zvesta že od malih nog. Zelo jo žalosti, da je mladi ne cenijo več, saj na vseh srečanjih ljudskih pevcev nastopajo le starejši ljudje, kar daje občutek, da se jih mladi sramujejo. Sicer pa je bila Kukovčeva dolga leta aktivna pri folklornem društvo v sekciji ljudskih pevk. Kljub delu na polju ali doma si je vedno vzela čas za vaje, posebej, če so se pripravljali za kakšen nastop. Slednje danes resnično pogreša. Drugače ji zdravje še služi, otroci z družinami jo imajo radi, posebej pa ji je v zadovoljstvo, ko z najmlajšo vnukinjo Špelo tudi kaj zapojeta. Od lanskega leta jo razveseljujeta tudi že dve pravnukinji. Če čas ne bi tako hitro in neusmiljeno tekel, bi si mi mlajši najbrž tudi večkrat vzeli čas za obisk naših starejših vašča-nov, toda družine in službe nam narekujejo izredno hiter tempo življenja in tako nam časa za obisk soseda ali sovaščana žal prepogosto zmanjka. Naj zaključim, da našim Markovčanom in vsem starejšim v občini želimo še mnoga zdrava leta. Marija Prelog Romanje v Medugorje Župnijski pastoralni svet župnije Sv. Marko niže Ptuja vas vabi na romanje v Medugorje pod duhovnim vodstvom patra Vita Muhiča in Franca Brecla. Odhod bo v četrtek, 31. marca, vrnitev pa v nedeljo, 3. aprila. Pot nas bo vodila po avtocesti Zagreb-Banja Luka-Jajce-dolina Neretve-Mostar- Medjugorje. V Banja Luki si bomo ogledali protestantsko cerkev, v Jajcu pa najstarejši frančiškanski samostan. Prav tako bomo deležni znamenitosti Mostarja s starim mostom in mošejo. Na poti domov se bomo ustavili v Makarski in hrvaškem Lurdu. Cena hrane, pijače in prenočišča znaša 85 evrov na osebo. Cena prevoza bo pri številu 45 romarjev 60 evrov z zavarovanjem. Naslednje romanje bo v jeseni, od 22. do. 25. oktobra 2011. Kontaktna oseba za prijavo je Slavko Mar, ki ga lahko pokličete na 02/740 71 85 ali na 041 83 19 45. 14 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 14 Društvo podeželskih žena občine Markovci Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so minule dni izvedle vrsto aktivnosti. Med drugim so se srečale na tečaju filcanja - polstenja ovčje volne, pripravile pa so tudi tradicionalno, letos jubilejno, 10. ocenjevanje pustnih krofov. Enodnevni tečaj polstenja ovčje volne, ki ga je vodila Erna Korošec iz Strmca pri Leskovcu, je bil zelo dobro obiskan. Koroščeva se z izdelavo naravnih volnenih izdelkov ukvarja že nekaj let, in sicer kot z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Članicam Društva podeželskih žena je na tečaju predstavila lastnosti volne in možnosti izdelovanja različnih volnenih izdelkov (oblačil in modnih dodatkov, igrač in različnih okraskov). S postopkom polstenja so na tečaju članice same ustvarile več mojstrovin. Na tečaju so članice ustvarile več mojstrovin. Foto: Lidija Bezjak Markovci prejela Marija Bezjak iz Markovcev. Dve leti zapored je nato po oceni komisije najboljše krofe pripravila Marija Meznarič iz Stojncev. Leta 2006 je bil naziv Naj krof podeljen Brigiti Cimerman iz Stojncev, leto kasneje Mariji Rizman iz Nove vasi, leta 2008 Ingi Žnidarič iz Sobetincev, 2009 Jožici Štrafela iz Nove vasi, lansko in letošnje leto pa je ocenjevalno komisijo s svojimi krofi najbolj prepričala predsednica Društva podeželskih žena, Slavica Vincek iz Stojncev. Društvo bo ocenjevanje gotovo pripravilo tudi prihodnje leto, in sicer z željo, da se ocenjevanja udeleži več gospodinj. Letos je bilo za ocenjevanje pripravljenih deset vzorcev. Če jih razdelimo med število vasi v občini, preračunamo, da je približno iz vsake vasi sodelovala po ena gospodinja. Glede na to, da je v Markovcih tradicija pusta in pustnih običajev zelo bogata in da v predpustnem času skoraj iz vsake kuhinje zadiši po sladkih dobrotah, bi se morda lahko še katera gospodinja opogumila in s svojimi krofi sodelovala na tradicionalnem ocenjevanju. MZ Tečaj polstenja ovčje volne Izbrali najboljši krof Tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov je tudi letos potekalo v župnijski dvorani, kot gosta pa sta se ga udeležila župan Milan Gabrovec in farni župnik Janez Maučec. Tokrat so gospodinje za ocenjevanje pripravile deset vzorcev krofov. Krofi so morali biti brez nadeva in sladkornega posipa, štiričlanska komisija pa je ocenila zunanji videz, videz sredice, vonj in okus krofov. Predsednica komisije je bila Marija Horvat, učiteljica praktičnega pouka iz Živilske šole Maribor (Izobraževalnega centra Piramida). O poteku in načinu ocenjevanja krofov je povedala: »Vzorci se prinašajo šifrirani in primerno pripravljeni za ocenjevanje. Za vsak vzorec posamezna ocenjevalka izpostavi dobre in slabe lastnosti. Nato skupno opredelimo kvalitete in napake ter zapišemo ocene za posamezne kategorije, po katerih poteka ocenjevanje. Rezultati oziroma komentarji (prednosti, slabosti) o ocenjevanih krofih so sproti predstavljeni prisotnim v dvorani. Na koncu ocenjevanja komisija obdela rezultate iz zapisnikov in za najboljše pri- pravljene krofe podeli naziv Naj krof občine Markovci.« Sicer pa Horvatova dodaja, da ugotavljajo, da skoraj vsaka gospodinja prisega na svoj recept in način priprave. Prav tako se je z leti izboljšala kakovost ocenjevanih krofov, saj so gospodinje napake, ki so se pojavljale, s pogovori in upoštevanjem nasvetov ocenjevalne komisije odpravile. Kot pravi Horvatova, so mar-kovske gospodinje po desetih letih lahko upravičeno ponosne na svoje krofe, ki jih krasijo lepi zlato-rumeni venčki, ki nastanejo med cvrtjem. Letošnje ocenjevanje je bilo že jubilejno, 10-to po vrsti. Prvo in drugo leto ocenjevanja je naziv za Naj krof občine Foto: MZ Komisija, ki je ocenjevala krofe: (od leve) Cvetka Bogdan, Marija Horvat, Bernarda Trafela in Darinka Meznarič. Krofe sta poskusila tudi župan Milan Gabrovec in župnik Janez Maučec. Udeleženke ocenjevanja Naj krof občine Markovci s članicami ocenjevalne komisije, domačim župnikom Janezom Maučecem in predsednico društva Slavico Vincek, ki je že drugo leto zapored pripravila najboljše krofe. 14 Leto/ 1l, številka 1, februar 2011 15 i7. MARKOVO:^ Qasiíci Gasilci se znajo povezati in pomagati drugim Občni zbori so se kot za mnoga ostala društva, klube in organizacije pričeli tudi za gasilska društva. Gasilsko poveljstvo (OP) v občini Markovci združuje osem prostovoljnih gasilskih društev iz markovske občine. V sestavo OP Markovci se povezujeta tudi PGD Zavrč ter PGD Cirkulane. Ker so med seboj složni, so se dogovorili, da z občnimi zbori pričnejo v začetku meseca januarja. Potekajo vsak vikend do konca februarja in se med seboj ne prekrivajo. PGD Prvenci-Strelci Društvo je kot prvo odprlo letošnje občne zbore. Zbrali so se v soboto, 8. januarja, ob 18. uri na 26. rednem letnem občnem zboru. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so zapeli pevci Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, so nadaljevali z uradnim delom. Predsednik Matej Bezjak je pozdravil vse prisotne. Sledila so poročila, iz katerih je razvidno, da so v društvu poseben poudarek namenili mladini, usposabljanju članov, opremljanju operative in ureditvi društvenih prostorov. Nadalje je podpoveljnik društva Miran Vrbančič podal odstop iz mesta podpoveljnika PGD Prvenci-Strelci iz razloga, da se zaradi fleksibilnosti v službi ne more posvetiti delu v društvu; v prihodnje še ostaja operativni član društva. Za novega podpoveljnika društva je bil predlagan Tadej Bezjak, ki so ga člani z dvigom rok tudi potrdili. To leto bodo v društvu poskušali urediti vso potrebno dokumentacijo za objekt in parcelo, prav tako želijo urediti sanitarije ter hodnik v mansardi. Na operativnem področju bodo še naprej skrbeli za izobraževanje članov, izvajanje mesečnih vaj, poskušali se bodo udeležiti čim več tekmovanj, opravili bodo tudi zdravniške preglede za operativce in nabavili nekaj zaščitne opreme. Društvo se je v tem letu povečalo za enega člana, na koncu uradnega dela pa so zaslužnim članom podelili zahvale, priznanja in odlikovanja. PGD Bukovci Člani so se tokrat zbrali na že 101. občnem zboru, ki je potekal 15. januarja v prostorih večnamenske dvorane. Za uradno otvoritev so poskrbeli pevci KD Bukovci, sledili so pozdravi predsednika Milana Majerja, izvolitev delovnega predsedstva in branje poročil, iz katerih 4 \ / Z občnega zbora PGD Stojnci je bilo razvidno, da so v društvu ogromno delali. Za njimi je leto praznovanj, saj so obeležili zgodovinski trenutek, 100-le-tnico delovanja društva, prav tako pa leto velikih uspehov na tekmovalnem in gospodarskem področju. Praznovanje so začeli s slavnostno sejo, ki je potekala na rojstni dan društva, 10. marca, nadaljevali pa z osrednjo prireditvijo, ki je potekala 19. junija. Hkrati je na ta dan potekal tudi 14. dan gasilca Območne gasilske zveze Ptuj. Na prireditvi so se s skromnimi plaketami zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delovanju društva, prejeli pa so tudi visoko priznanje Gasilske zveze Slovenije, priznanje oGz Ptuj ter srebrno plaketo Civilne zaščite. Ob prazniku občine Markovci so prejeli še plaketo občine Markovci. V sklopu stoletnice so izdali društveni bilten ter pripravili veliko gasilsko vajo na gospodarskih objektih Bezjak-Petrovič. Na vaji je sodelovalo 17 gasilskih vozil iz desetih društev, svoje znanje pa so pokazali tudi člani Civilne zaščite Markovci. Da pa v društvu niso samo praznovali, dokazujejo tekmovalni rezultati in bera pokalov, predvsem najmlajših članov. Pionirke so na državnem tekmovanju zasedle sedmo, pionirji pa drugo mesto in tako postali državni vice prvaki. Na gospodarskem področju so dokončali mansardne prostore, v katere so vložili ogromno dela, truda in časa. Udeležili so se Florjanove nedelje, prisotni so bili na srečanju članic in starejših gasilk, na taboru mladine, bili so tudi na kvizu mladine v Markovcih, na 80-letnici PGD Korena, na praznovanju 60-letnice % J L_ A PGD Zlatoličje, na 110-letnici PGD Dornava in na proslavi ob 140-letnici PGD Ptuj. V društvu spodbujajo tudi družabno življenje svojih članov, zato so pripravili novoletno srečanje članov društva in za vaščane, ki so pomagali pri izvedbi stoletnice. Dogajalo se je torej veliko, na seznamu pa so bile tudi volitve. Društvo bo tako vodil Peter Majcen, podpredsednik je Boris Belšak, tajnik Matjaž Jurgec, računovodja Marjan Fistravec, poveljnik pa ostaja Janko Fišinger. Gospodarski plan na občnem zboru ni bil podan, saj ga bodo predstavili na prvi seji članstva. Operativa bo v letu 2011 skrbela za operativne in gasilske vaje, gasilska tekmovanja, specialne tečaje, izobraževanja na področju gasilstva, usposabljanja za delo z vozili, opremo in radijske zveze. Poleg tekmovanja za pokal vasi Bukovci želijo organizirati tudi izvedbo notranjega napada v kletne ter v bivalne prostore. Društvo se je povečalo za štiri člane, podelili pa so tudi priznanja in značke za dolgoletno sodelovanje. Prisotne na občnem zboru pa je pozdravil tudi župan občine, Milan Gabrovec. PGD Sobetinci Občni zbor je potekal v soboto, 29. januarja. V poročilu za leto 2010 je vodstvo PGD Sobetinci med drugim zapisalo: »Februarja smo prisostvovali pri vzdrževanju reda na pustni povorki, v mesecu marcu smo se udeležili slavnostne seje v Bukovcih, konec meseca pa smo z županom podpisali aneks o delovanju gasilskih društev. Pred prvomajskimi prazniki smo že tradicionalno postavili prvomajsko drevo ter se udeležili svete maše ob godu zavetnika svetega Florjana. V mesecu maju smo organizirali srečanje članic in članov društva ter vseh, ki so pomagali pri izvedbi prireditve v letu 2009. Za pri- dno delo v minulem letu smo se odpeljali na izlet v Zalošče pri Novi Gorici. Zadnjo nedeljo v mesecu avgustu smo pripravili tekmovanje, ki je štelo za medobčinsko hidrantno ligo. Po tekmovanju pa je sledila velika veselica z Modrijani. Udeležili smo se tudi gasilskih vaj v Bukovcih in Velikem vrhu, nismo pa manjkali niti na dnevu odprtih vrat v Stojncih.« Delo za preteklo leto so sobetinski gasilci ocenili kot uspešno, poseben poudarek pa so in še bodo namenjali usposabljanju članov za operativno delovanje ter opremljanju s tehničnimi sredstvi in zaščitno opremo. Te naloge bodo tudi v prihodnje njihova prioriteta, saj bodo le dobro usposobljeni in tehnično opremljeni kos nalogam, s katerimi se srečujejo. V prihodnje želijo tudi realizirati projekt, o katerem se zelo veliko govori, tj. vaško-kulturni dom. V letu 2010 so bili že zelo blizu realizaciji projekta, vendar je prišlo do sprememb in se je plan spremenil. Projekt se je zamaknil, ker so vaščani in gasilci iz Sobe-tincev razumeli potrebo občine, da je prioriteta novi otroški vrtec. PGD Stojnci V soboto, 5. februarja, so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Stojnci, ki mu predseduje Dejan Zemljarič, organizirali že 88. letni občni zbor. Zbrane je v imenu občine nagovoril svetnik Franc Ferčič. Stojnski gasilci so se v preteklem letu dokazali s plodnim delom, med katerim velja izpostaviti dan odprtih vrat; obiskovalcem so na ta dan podali mnogo praktičnih nasvetov, predstavljena pa je bila tudi gasilska oprema, ki je doslej v Stojncih še ni bilo moč videti. Dejan Zemljarič je o ciljih, ki so si jih zadali za letošnje leto, povedal naslednje: »Ponovno bomo pomagali pri pustnih prireditvah v naši občini, prav tako tudi v naši vasi na pustni torek. Organizirali bomo materinski dan, majsko Florjanovo nedeljo in tradicionalno veselico ob godu sv. Ane v juliju. Sodelovali bomo tudi pri gradnji medgeneracijskega centra na sedanjem športnem igrišču.« Največja pridobitev stojnskemu gasilskemu društvu bo v naslednjih letih nakup novega gasilskega avtomobila. Delo marljivih gasilcev je posebej pohvalil predstavnik Območne gasilske zveze Ptuj, g. Vojsk, ki je vnovič spodbudil mlado vodstvo društva, ki je v le nekaj letih zares doseglo zavidljive rezultate. Prav gotovo so jim vzgled starejši gasilci in veterani; med slednjimi je tudi Janez Petrovič, ki je na letošnjem občnem zboru prejel priznanje za 50-letno marljivo sodelovanje v gasilskem društvu. Iskrene čestitke! Patricija Bezjak in Alenka Rožanc m "V - Vt'**. JL' F ■ L • i * - " --' , f Novoizvoljeni predsednik PGD Bukovci Peter Majcen in poveljnik Janko Fišinger sta v zahvalo za dolgoletno uspešno vodenje staremu vodstvu podelila simbolična darila. Na fotografiji z dosedanjim predsednikom Milanom Majerjem (levo). Pri članku o mesecu požarne varnosti smo v zadnji izdaji Lista iz Markovcev pomotoma objavili fotografijo članov PGD Zavrč namesto PGD Zabovci. Uredništvo se za napako opravičuje. Objavljamo ustrezno fotografijo, na kateri so člani PGD Zabovci ob mesecu požarne varnosti. Foto: AR Foto: AF 16 Leto 12, številka 1, februar 2011 Šport in rekreacija Tajski Boks ali MUAY THAI Kaj je tajski boks oziroma MUAY THAI? Po kratkem brskanju po svetovnem spletu sem ugotovil, da je premalo prostora, da na tej strani povem vse o tem športu. Odločil sem se, da vam predstavim, kar sem izvedel od osebe, ki se s tem ukvarja. ''Tajski boks oziroma MUAY THAI je nacionalni šport na Tajskem, na katerega so izredno ponosni. Je bistveni del tamkajšnje kulture in se popolnoma razlikuje in tudi ni primerljiv z drugimi borilnimi športi, kot so KUNG FU, K-1, KICK BOXING. Izmed naštetih gre za najbolj kruti borilni šport, saj je rojen iz boja za preživetje, odlikujejo pa ga borbenost, pogum, enostavnost, eksplozivnost, prefinjenost in dovršenost.'' In zakaj omenjam ta adrenalinski šport? Rad bi vam predstavil pogumnega, pred- vsem pa adrenalina željnega mladeniča iz Bukovcev, Blaža Vinkoviča. Kot mi je zaupal, je ravno želja po adrenalinu tista, ki ga je popeljala v ta šport, saj je, kot sam pravi, adrenalinski tip človeka. Blaž že skoraj tri leta trenira v klubu tajskega boksa z imenom MUAY THAI GYM PTUJ. Njegovi treningi so naporni; ponavadi se začnejo s pol urnim ogrevanjem, nato pa sledi tehnični del, kjer trenira vse udarce (kroše, levi in desni direkt, aperkat, low kick, high kick, komolec in koleno). Trening vedno zaključi z močnimi vajami za vzdržljivost. Še zahtevnejši so treningi oziroma priprave na dvoboj. Trajajo približno dva meseca in so v glavnem sestavljene iz 150 minut trdega dela vsak slednji dan. Blaž med pripravami dela predvsem vaje za moč in kondicijo - vse to pod strogim nadzorom in motivacijo trenerja, ki iz njega izvleče vsak procent moči, da je res dobro pripravljen na "fight". Te vaje so skoraj meja fizične zmogljivosti človeškega telesa. Glede na to, da gre za šport mnogih udarcev, sem ga vprašal, ali je že prejel udarec, ki bi ga potolkel do nezavesti. Z nasmeškom mi je odgovoril, da gre za borilno veščino in ne "balet". Takšnega udarca na tekmovanjih sicer še ni prejel, je pa občutil nezavestno stanje na treningu, ko so potekali tako imenovani "sparingi". Blaž med Za borbo ni potrebna samo fizična moč, veliko vlogo igra tudi psihična pripravljenost. Tako Blaž o njej razmišlja vseskozi, saj je vsak dan v telovadnici in se pripravlja, da premaga nasprotnika in da vse od sebe. Za svoj trenutno najboljši dosežek je izpostavil zmago proti izkušenemu hrvaškemu predstavniku Mauru Miljkoviču iz kluba Spartan Za- Foto: zasebni arhiv borbo greb. Premagal ga je s 3:0 na domačem terenu, na Ptuju, 2. novembra 2010. Blaž nima posebnih ciljev za prihodnost v tem športu, želi pa trenirati MUAY THAI do konca življenja oziroma dokler mu bo dopuščalo zdravje, saj ga ta šport navdušuje in mu daje nekakšen notranji mir. Damjan Zupanič Predstavljamo AIRSOFT Airsoft je moderen rekreacijski šport, ki se je v zadnjih desetih letih izredno razširil po Sloveniji. V njem udeleženci poskušajo izločiti nasprotnika iz igre s tem, da jih ciljajo s plastičnimi kroglicami (BB), ki jih izstreljujejo iz posebnih airsoft pušk in pištol. Kroglice, ki letijo od 5 pa tudi do 80 metrov (povprečno okoli 40 metrov), niso polnjene z barvo in se pri udarcu ne razmažejo. Cel sistem igre temelji na športnem obnašanju, t.i. »fair playu«. Ko si zadet, to pošteno priznaš in odideš iz igre ali pa počakaš, da te bolničar »ozdravi«. Boji se večinoma dogajajo v gozdovih, stran od naseljenih krajev, da z igro ne vznemirjamo ostalih prebivalcev. Posebna oblika omenjenega športa je airsoft spopad, ki predstavlja boj v zaprtih prostorih, po navadi v kakem starejšem objektu, ki ni več naseljen. Temu se s tujko reče »close quarter battle« (CQB). Terenov za airsoft spopade je v Sloveniji že kar nekaj; ti so velikosti od par deset kvadratnih metrov do pol hektarja ali še več. Ker se z airsoftom ukvarja čedalje več ljudi, vam ni težko najti dovolj igralcev za pošteno igro. V teoriji sta dovolj že dva, ki se spopadata med seboj, a igra najbolj zaživi, ko je igralcev šest ali več. Ljubitelji tega športa so ustanovili že več slovenskih airsoft klubov, tako da jih ima že vsaka pokrajina vsaj dva ali več. Boji se Turnir v malem nogometu za mlade Foto: arhiv Prvo-in drugouvrščena ekipa Nogometni klub Stojnci je v nedeljo, 19. 12. 2010, v novi dvorani v Markovcih organiziral turnir malega nogometa za mlade nogometaše do dvanajstega leta starosti. Ob ponovno dobri organizaciji kluba iz Stojncev je potrebno poudariti, da gredo zasluge tudi županu Milanu Gabrovcu in ravnatelju OŠ Markovci, Ivanu Štrafeli, ki sta odobrila izvedbo turnirja v dvorani brez nadomestila. Glavni organizator, trener ekipe iz Stojncev, Silvo Fošnarič, je bil zelo zadovoljen z udeležbo, saj se je prijavilo kar osem ekip iz štirih klubov. Tako smo lahko občudovali znanje mladeničev iz Stojncev, Markov-cev, Bukovcev in Podvincev; vsi klubi so se prijavili z dvema ekipama, ekipo A in B. Za pravo nogometno vzdušje je tokrat poskrbelo kar presenetljivo lepo število gledalcev in staršev, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujali svoje nogometaše. Lestvica: MESTO EKIPA 1 STOJNCI A 2 STOJNCI B 3 MARKOVCI B 4 BUKOVCI A 5 PODVINCI A 6 PODVINCI B 7 BUKOVCI B 8 MARKOVCI A Damjan Zupanič po navadi odvijajo v soboto ali v nedeljo. Čedalje pogostejši so med-klubski spopadi, kjer gre za spopad enega ali več klubov z drugim. V takih primerih pride na ogled večje število ljudi, kar močno popestri dogajanje. Nekajkrat na leto se odvija tudi vseslovenski airsoft spopad, kjer po navadi sodeluje velika večina največjih slovenskih airsoft klubov (v zadnjem času so nas obiskali tudi tuji airsoft klubi), tako da se število udeležencev nemalokrat povzpne čez 100. Priložnosti za druženje, zabavo in prijateljske spopade so tako neomejene. Največji airsoft dogodek je mednarodni airsoft spopad. V Evropi so ga doslej priredile Anglija, Češka, Slovaška in Švedska, pri čemer se je posebej odlikovala prav slednja, ki je doslej gostila največje število ljudi in najdaljše scenarije. Prav scenariji so ena boljših točk airsofta. Pri paintballu se je največkrat igralo samo za »deathmatch«, torej zgolj ciljanje in izločanje igralcev. Airsoft zaradi raznolikosti svojih artiklov ponuja ogromno različnih možnosti igranja, s tem pa tudi več različne akcije in ne samo »nažiganja« po nasprotniku. Tako lahko napadate in ropate banko, skrbite za mir med dvema sprtima stranema, igrate »bodyguarda« in skrbite za to, da določena oseba pride živa čez nevaren teren, iščete sestreljenega pilota, uničujete radarske postaje, iščete Sveti gral, preganjate preprodajalce kokaina in jim zasegate kovčke denarja ... Igrate lahko najprej eno stran, nato še drugo; omejitev je le vaša domišljija. Vse to ne bi bilo možno brez airsoft pušk in pištol. Ker so za razliko od paintballa pri airsoftu puške in pištole po izgledu do milimetra podobne pravemu orožju, v zadnjem času pa se jim približujejo še po teži in materialih, so starešine slovenskega airsofta skovale novo besedo, ki naj bi skrbela za razmejitev med airsoftom in pravim orožjem. Ta beseda je »replika«. Ko govorimo o airsoftu, zato uporabljamo besedno zvezo airsoft replika in ne airsoft orožje. Vzmetne replike so najstarejše in najpreprostejše. Po delovanju so identične zračnim puškam, saj imajo tako ene kot druge v svojem ohišju vzmet, ki jo je potrebno po vsakem strelu vsakič znova napeti. V airsoftu so od ostrostrelnih pušk najpogostejše prav vzmetne puške, katerih edina pomanjkljivost je to, da jo morate za vsak strel ponovno napeti. Najboljše airsoft pištole so plinske replike. Za delovanje potrebujete poseben plin, imenovan Green gas, lahko tudi kaj močnejšega (Red gas), obstajajo pa tudi slabše, šibkejše različice tega plina. Plinske puške so zelo redke, saj je plin zelo občutljiv na zunanjo temperaturo, kar onemogoča zanesljivo merjenje na večje razdalje. Pištole se namreč uporabljajo za boj na blizu (od 15 do 30 metrov), medtem ko se puške načeloma uporabljajo za boje od 20 do 70 metrov. Plinske airsoft puške so izredno močne in tukaj najdemo najboljše ostrostrelne puške - vendar so zaenkrat še zelo nezanesljive. Elektro replike so najbolj pogoste airsoft replike. Kar 90 % vseh pušk je na elektro pogon, zaradi česa se jih je prijelo zelo uporabljano ime AEG (automatic electric gun). Sistem delovanja je preprost. Medtem, ko pri vzmetnih replikah ročno napenjate vzmet, tukaj za to skrbi elektromotor. Dobra stran pri elektro replikah je to, da imate tu zaradi hitrega napenjanja vzmeti na voljo tudi avtomatsko streljanje (rafal), slaba stran pa, da imajo elektro replike veliko notranjih premičnih delov, kar pomeni večjo možnost okvare. Kljub temu so te replike zelo zanesljive in predstavljajo 95 % vseh uporabljanih airsoft replik. V želji po čim močnejših replikah so si domislili, da bi pogonski plin Green Gas zamenjali z dosti močnejšim plinom CO2, ki poganjajo zračne pištole. Preobrazba je bila uspešna in rodil se je ultra močan tip airsoft pištol, tako imenovane replike CO2. Te replike imajo tako veliko moč, da na razdalji od 15 do 25 metrov povzročajo na igralcih manjše poškodbe, kot so naluknjana koža, boleče podplutbe in včasih celo kri. Prav zaradi tega so CO2 replike prepovedane v večini slovenskih airsoft klubov. Damjan Zupanič Leto 12, številka 1, februar 2011 17 1.7 17 MARKO VŒY Šolarji OŠ Markovci Vsak velik pesnik ima svoj slog, način pisanja. Eni pišejo le kratke razmišljujoče pesmi, nekateri pa tiste najdaljše pripovedne; France Prešeren je pisal vse -od sonetov in gazel do romanc in epov... Naš največji pesnik je živel v obdobju r omantike, torej v prvi polovici 19. stoletja. Za to obdobje je značilno izražanje čustev, pesimizem. Dramatike in pripovedništva v slovenski romantiki ni ali pa se pojavlja v manjšem številu. Prešeren je v svoje pesmi vključil čustva do neuslišane ljubezni, svoje domovine, prijateljev, celotnega slovenskega naroda in »napovedal osamosvojitev Slovenije v epski pesnitvi Krst pri Savici. Spadal je v mlajši rod romantikov, ki se je bojeval za visoko književnost v slovenskem jeziku za izobražence. V mlajši rod romantikov štejemo tudi Čopa in druge »čbeličarje«, pojavi pa se še starejši rod, ki je zagovarjal preprosto literaturo v preprostem jeziku, za preproste ljudi in kmete. Sem štejemo Kopitarja in »janzeniste«. V Prešernovem času je Janez Bleiweis izdajal drugi slovenski časopis, Kmetijske in rokodelske novice, čbeličarji pa literarno glasilo Kranjska čbelica. V času romantike, ko vlada absolutizem, je bil priznan pesnik tudi Jovan Vesel Koseski. Prešeren je v slovensko književnost uvedel gazelo (Gazela 6), gloso (Glosa), romanco (Turjaška Ro-zamunda), sonet (Apel in čevljar), balado(Povodni mož) in ep (Krst pri Savici). Pesmi Gazela 6 in Glosa sta si pred- vsem vsebinsko podobni, oblikovno pa sta vsaka po svoje dovršeni. Gazela 6 nima kitic, Glosa ima eno kvartino in štiri decime (10-vrstične kitice). Obe govorita o pesniškem poklicu, sprašujeta se o smiselnosti pesnikovega ustvarjanja. »Al' bo kaj pognalo seme, kdo ve?« Rima v Glosi je zapletena, v Gazeli 6 pa se pojavi v prvih dveh verzih in v vsakem sodem verzu; poleg je še refren. Pri Glosi je na začetku moto (kvartina), ki je potem razložen v naslednjih kiticah. Po Prešernu so se zgledovali mnogi avtorji v kasnejših literarnih obdobjih. Njegove izraze najdemo na primer pri Ketteju: »Le smehljaj se, ljuba - goljufiva sreča.« Drugi pa so posnemali predvsem njegove pesniške oblike. Mojster »vsebine in oblike« je bil zaradi tega, ker je znal upesniti svoje misli in jih hkrati oblikovati v vizualno privlačno obliko, ki se je navezovala na vsebino. To se vidi v Zdravljici, ki je napitnica in domovinska pesem, kjer ima vsaka kitica obliko keliha; prav zato pravimo, da gre za likovno pesem. V sedmi kitici poziva slovenski narod, naj se osvobodijo in živijo v miru z drugimi narodi. Pesnik nagovarja ves slovenski narod: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...« Prešeren je bil pomembna oseba, ker je dokazal, da smo tudi Slovenci sposobni ustvarjati na svetovni ravni in ker je vpeljal nove, do tedaj pri nas nepoznane, literarne zvrsti. Osebno mi je najbolj všeč moto iz njegovih Poezij: »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« Ker v vsakem srcu mara biti up in strah ... Če ni upanja, ne moreš živeti, saj ne veš, zakaj živiš; če ni strahu, je srce prazno. Upam, da se Slovenci dovolj zavedamo, kako pomemben je pesnik, ki je nekoč osamljen zaklical: »Tja bomo našli pot!« Špela Kukec, 9. a eren malo drug r Sodobna Rozamunda /ji / i Pred tremi leti v mestu Rozamunda je slovela, saj je največ lepote in pameti imela. Bila je visoka in lepa gospodična, fantom vsem bila je najbolj mična. ■ ¡j / // f Fante je ovijala okrog prsta, pred njo bila je vedno fantov vrsta. Končno je dobila najboljšega fanta, saj je bila to njena življenjska poanta. %r / ¡7

ft /V^ s> i ■ / Odplesala sta kot vihar, od strani gledal ju je moški star. Izginila sta kdove kam, sigurno pa ne v samostan. il Sodobni povodni mož Ko na mestnem se trgu priredil je žur, vse rajalo do poznih je ur. »Muzka« se fino tam doli vrti, 41 vse plesalo je tiste noči, le Urška po plesišču obrača oči. Vse sukalo se po ritmu je vmes, plesali so v krogih, hitro in tudi počez. Godba je igrala, kot do sedaj še nikol', vse premaknilo se je po plesišču navzdol. Le Uršika zala tam tiho stoji in roke v žepu drži. Ko tam tako osamljeno stoji, stopi prednjo mladenič, od začudenja kar ohromi. Z lepim jo glasom k plesu ogovori, ona mu z »DA« odgovori. Tako stopila sta na plesišče, v vsestranskih gibih zavila pod stopnišče. Godba glasu ni več dala, saj je od začudenja kar obstala. Frajer pa z resnim glasom: »Glasbena želja, house z basom.« Thomas Polanec, 8. r Glasba je zabobnela, toča z neba jasnega priletela, voda s šumečim glasom prišumela. Veter majal je slovensko zastavo, Uršika plesala je kot za stavo. Frajer ji reče: »Nič se ne boj Uršika moja zlata, zapri oči in boš bogata.« Uršika zlata ni zaprla oči, vendar je rekla, da jo noga boli. Frajer se nato močno ujezi, pograbi Uršiko in njene reči, z njo neznano kam oddrvi. Naslednji dan so si ogledali plesišče, da Uršiko kdo poišče, vsaj malo da bilo bi sledu, a od Uršike - niti lasu. Marina Zupanič, 8. b ■ t M f ( Lepotica Nina Strelec, 8. a Na trgu se je zbralo, vse mlado in vse staro, da bi plesalo in se smejalo. Bilo je nedeljskega večera, ko ni plesala le županova hčera. Vsa potrta je za mizo sedela, ker z nobenim plesati ni hotela. Izza ovinka zaslišal se je hrup, ki lepotici vlil je novi up. Srce ji še vedno pravi, da že prišel bo mladenič pravi. Pridirkal je v limuzini, doktor mlad, postaven, fini. Parkiral je tik ob plesišče, verjetno je zgrešil parkirišče. Skoraj povozil je lepotico, s tem naredil ji veliko krivico. Zato povabil jo je na ples, da se ji odkupi prav zares. Plesala sta kar »roknrol«, dokler lepotica ne pade na stol. Zadihana plesalka privošči si pijačo, ko jo za mizo že čaka njen mačo. Spet gresta skupaj na plesišče, kjer pa ona njega išče. Naenkrat več nikjer ga ni, spet se ji zabliska pred očmi. Pa vpraša se, kje neki on živi? Limuzina je bila na parkirišču, a njega počivati najde v pristanišču. Amadeja Jurič, 8. b 18 Leto 12, številka 1, februar 2011 šola v Moj »telegram-dnevnik« Ponedeljek, 13. december 2010 Na Roglo smo prišli zjutraj ob pol osmih. Najprej smo pospravili smuči in odšli v sobe. Pozneje smo šli na Juniorja (smučarska proga). Tam smo se učili osnov smučanja. Boljši smučarji smo odšli na progo Košuta. Jaz sem bil pod vodstvom ravnatelja. Ko sem zagledal progo, sem mislil, da bom padel, vendar nisem. Nato smo odšli v sobe in si pospravili prtljago. Pozneje smo odšli v telovadnico. Tam smo igrali nogomet. Na koncu je sledila še večerja. Torek, 14. december 2010 Zjutraj nas je zbudila učiteljica. Odšli smo na zajtrk. Napočilo je smučanje. S sošolcem sva po pomoti zamenjala smuči. Najprej smo se trikrat spustili po Juniorju, potem smo se odpravili na Košuto. Po kosilu smo se odšli kopat v bazen. Po kopanju smo odšli na večerjo. Tako se je ta dan končal. Sreda, 15. december 2010 Zjutraj smo, kot vedno, najprej odšli na zajtrk, pozneje smo se odšli smučat. Enkrat smo se spustili po Juniorju, pozneje pa smo se odpeljali na Košuto. Tam sem prvič padel. Ko smo morali na kosilo, smo se odpeljali po vlečnici. Potem smo se odšli smučat na Jaso. Ko smo prišli v sobe, smo dobili naloge za reševati in morali smo se pripravljati za nastop. Na koncu pa smo odšli na večerjo. To zimsko šolo si bom zapomnil; ne samo zato, ker sem se naučil smučati, ampak tudi zato, ker sem se zelo zabaval. Jan Hercog, 6. b Šola v naravi - Rogla 1. dan: prihod, ponedeljek, 13. 12. 2010 Zjutraj sem se vsa vesela zbudila, saj sem vedela, da me čaka lep dan. Z avtobusom smo se odpeljali na Roglo. Odšli smo v sobe, kjer smo se najedli in pospravili prtljago. Vzeli smo smuči in se razdelili v skupine. Najprej smo se peljali po Juniorčku. Učili smo se zaustavljati in vijugati. Med počitkom smo se zelo smejale in se pripravile za v bazen. V bazenu smo se kopale in uživale. Po večerji je bil čas za pisanje dnevnika. 2. dan, torek, 14. 12. 2010 Zjutraj nas je učiteljica zbudila ob 7. uri. Po zajtrku smo si v trgovini kupile pijačo in se pripravile za smučanje. Na smučišču smo vadili zavijanje in ustavljanje. Po dopoldanskem smučanju smo imeli kosilo, ki je bilo zelo okusno. V času počitka smo igrale družabne igre, se smejale in pogovarjale. Popoldansko smučanje je bilo utrjevanje dopoldanskih vaj. Po končanem smučanju smo pospravili opremo in se utrujeni vrnili v sobe. S pripravljeno športno opremo in copati smo se deklice odpravile v telovadnico, dečki pa v bazen. V telovadnici smo igrale namizni tenis in se ob tem zelo zabavale. Po končanih športnih aktivnostih smo skupaj odšli na zasluženo večerjo, nato pa je sledilo pisanje dnevnika. 3. dan, sreda, 15. 12. 2010 Bujenje je bilo spet ob 7. uri in nato zajtrk. Po zajtrku je sledilo pisanje razglednic. Pred smučanjem smo se v polni smučarski opravi razgibali. Danes smo vadili smučarske veščine: klin, plug in paralelno. Po kosilu smo reševali naloge iz matematike in angleščine. Spet je sledilo popoldansko smučanje. Po končanem smučanju smo se utrujeni, a dobre volje vrnili v sobe in se pripravili na večerjo. Po večerji smo pripravljali scenarij za predstavo in nato napisali dnevnik. Špela Vrtačnik, 6. b Nekoč so živeli trije Butalci. Dva nista bila pametna, tretji pa je bil brez nje. Dvema so denar ukradli, tretjemu pa ga je vzel tat. Dva sta šla na letališče, tretji pa tja, kjer vzletajo letala. Dva sta se peljala z avionom, tretji pa z letalom. Pod sabo so videli vas brez cest, ribnikov, njiv, brez hiš - en sam prazen nič. Dva sta prispela na tla, tretji pa je pristal. Pozneje sta dva odšla na sladoled, tretji pa je šel tja, kjer prodajajo sladoled. Dva sta si naročila čokoladni sladoled, tretji pa si je naročil sladoled s čokolado. Pojedli so toliko sladoleda, da sta dva zbolela, tretji pa ni bil več zdrav. Jan Hercog, 6. b na. Dve sta rekli, da bosta šli za tri leta v Ameriko, tretja pa je naredila isto. Tam sta si dve prijateljici zgradili hiško, tretja pa si je naredila vikend. Dve sta bili sosedi, tretja pa je živela v sosednji hiši. Ta tri leta so hitro minila. Dve prijateljici sta hoteli še bolj potovati, tretja pa je hotela še bolj videti svet. Z letalom brez oken, sedežev, peruti in ohišja so odletele v Avstralijo. Tam sta se dve vsak dan kopali, tretja pa je vsak dan plavala v morju. En dan niso hotele samo sedeti na plaži, zato so šle v živalski vrt. Dvema je bil najbolj zanimiv kenguru, tretji pa je bila zanimiva žival, ki skače in ima vrečo na trebuhu. Pravljica prvih dveh se še danes ni končala, pravljica tretje pa se še vedno nadaljuje. Ana Murko, 6. b Zmeda je takšna, da nihče ne ve kakšna. Nastane res velika zmeda, ko sosedov pes naredi veliko nereda. Sosed pade z rolke in si polomi ogromne kolke. Mama se s sosedom krega, komu pripada sosednji del brega. S kolesa je padel moj sošolec, in si polomil ves komolec. Zmeda v našem domu je še večja, saj mama in oče ves čas hitita in se nečesa bojita. Nočem zmede, ki nastaja in hkrati upam, da že odhaja. Sedaj zmede več ni, srečni, veseli smo vsi. Tea Korošec, 5. a Nekoč so živeli nogometaši. Bili so sami dobri in naši. Zadevali so gole in včasih imeli tudi nekaj smole. Osvojili so pokal in medalje, a so hitro pozabili nanje. Trener se je jezil in jih z vodo polil. Začeli so iskati medalje Prehodili pol sveta zanje. Uresničile so se sanje, dobili so nove in nove medalje. Nejc Slana, 6. b V drugem razredu smo i prve povedi o zim PatrikHolcer: Ko sneži, grem na svež zrak. Vita Peklar: Sneg je bel. Miha Majcen: Pozimi, ko je mrzlo, se na vodi naredi led. Špela Kostanjevec: Zima je bela. MonikaMuhič: Fantek kepa punco. Žan Glažar: Zunaj imajo lahko drevesa in grmi na vejah ivje ali sneg. Blaž Vidovič: Ali bo jutri sneg? Ne vem. Vid Forštnarič: Zunaj je sneg. Maja Popošek: Mi se igramo na snegu. Ana Čuš: Naredimo iglu! William Venne: Ali greš s psom na sneg? Viktorija Puc: Pozimi so drevesa bela. Sara Kitak: Kuža lovi snežinke. TeaHameršak: Sani so na snegu. Niko Kekec: Po snegu se kotalimo. Manja Slanič: Snežinka mi je padla na nos in se raztopila. Žan Kolednik: Sošolec ima lep šal. Lucija Janžekovič: Na snegu se najraje sankam. Tomaž Roškar: Snežaku smo dali na glavo lonec. Dominika Raušl: Tomaž je iz snega naredil iglu. Vanessa Malnar: Ko zunaj sneži, se zelo veselim. ZalaStolec: Rada se drsam. AnžeHameršak: Na snegu rad vozim slalom. Kaja Kristovič: Kepa je zelo mrzla. Teo Strelec: Naredil sem veliko kepo in jo vrgel Marku. Eva Kokot: Lea ima nove drsalke. MarkoKovačec: Pozimi nosim toplo kapo. LeaKranjčič: Doma imam ptičjo krmilnico, ki jo je naredil dedek. Patrik Pivko: Pozimi se topleje oblečem. Elis Pungaršek: Rada se kepam. NickMaroh: Pozimi hranim ptice. Leto 12, številka 1, februar 2011 19 Zlatoporočenca Marija in Franc Kukovec V soboto, 5. februarja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila Marija in Franc Kukovec iz Bukovcev. Zlati ženin Franc Kukovec je bil rojen 16. novembra 1936 v Bukovcih, zlata nevesta Marija Kukovec (dekliški priimek Muršec) pa 16. junija 1937 v Sobetincih. Poročila sta se 4. februarja 1961 v Mar-kovcih. Njuno zakonsko zvezo je sklenil matičar Ignac Petrovič ob prisotnosti pooblaščenega odbornika Franca Pre-loga. Po 50 letih sta Kukovčeva svojo zakonsko zvezo obnovila z zlatim »da«. Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Markovci Milan Gabrovec. »Drug z drugim sta vzpostavila trdno in, kot danes vidimo, trajno življenjsko skupnost, ki sta jo negovala preko medsebojne zakonske zveze. Nenehno sta jo gradila v smeri pristnih in razumevajočih medsebojnih odnosov, zato se je tudi obdržala toliko časa. Biti zlatoporočenec je dano le redkim. Oporo, ki sta jo nudila drug drugemu - tako v lepih kot težkih trenutkih - sta črpala iz vajinega medsebojnega spoštovanja in ljubezni, zato je bilo vajino skupno življenje lepo in srečno. Prepričan sem, da bosta vajino skupno pot nadaljevala z enakimi življenjskimi nazori,« je med drugim v govoru povedal župan Gabrovec, za katerega je bil sobotni obred zlate poroke prvi v času njegovega županovanja. Zlatoporočencema Kukovec so pred občino in cerkvijo zaplesali tudi kopjaši, slavnostni dogodek v poročni dvorani pa so s pesmijo zaokrožili pevci Kultur-no-umetniškega društva KulTura. Cerkveni obred zlate poroke je opravil mar-kovski farni župnik Janez Maučec. Sicer pa dodajmo, da je bilo življenje Franca Kukovca vseskozi zapisano ohranjanju ljudske dediščine, običajev in navad. Poznamo ga kot najstarejšega koranta. Opisali bi ga lahko kot živo legendo »markovskih fašenskih dni«. Prišepnil nam je namreč, da ga bomo v korantiji srečali tudi letos. MZ Foto: MZ Pred matičarja so ju kopjaši pospremili s »špalirjem«. Zlatoporočenca Marija in Franc Kukovec v družbi župana Milana Gabrovca 50 let zakona Vere in Antona Furjan Pred 50 leti, natančneje 21. januarja 1961, sta se v Markovcih poročila Anton in Vera Furjan. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes pa ju razveseljujejo tri vnukinje in vnuk. Ko se s spomini vračata v preteklost, ugotavljata, da je bilo resnično težko. Tone je bil vsa službena leta na terenu, na tak način pa sta se z ženo Vero tudi spoznala, saj je on doma iz sosednje Hrvaške, natančneje iz Cesti-ce. Delal je na Vodni in tako je službeno pred 55 leti v Markovcih na Dravi »biril«. Zaljubila sta se in svojo ljubezen okronala s poroko, ki ju veže že 50 let. Vse življenje sta trdo delala, da sta si zgradila hišo in zaslužila skromni pokojnini. »Prav lepo bi nama bilo, če naju ne bi bolezen nenehno opozarjala, da telesne moči pešajo. Vedno sva spoštovala drug drugega in rada se še imava dandanes,« pravita jubilanta, ki si želita le, da bi jima zdravje kar se da služilo in da bi še dolgo lahko uživala ob svojih vnukih in s celotno družino. Marija Prelog Foto: Marija Prelog Vera in Anton Furjan letos obeležujeta 50 let skupne zakonske poti. Srečanje sošolcev, generacije 1960 V začetku januarja smo se srečali sošolci osnovne šole Markovci. Odkar smo končali šolanje, je preteklo 35 let. Stari smo 50 let, kar pomeni, da smo se srečali z abrahamom. Dobili smo se v gostišču Pri Ribeku v Stojncih. Najbolj zanimivo je seveda bilo ob prihodu, ko smo se pozdravljali in si imeli veliko povedati. Vrstnikov, rojenih 1960, nas je bilo 68, štirje pa so žal že pokojni. Na srečanju nas je bilo zbranih 30. V večini živimo v domači in sosednjih občinah, le malo pa jih je v tujini (trije). Ob večerji in glasbi smo prijetno kramljali pozno v noč. Obudili smo veliko dogodivščin, ki nam ostajajo v lepem ali zelo dragem spominu. Slednjih je bilo seveda več. Ob koncu smo si dejali: »Dobimo se čez pet let.« Silva Pilinger Srečanje lanskoletnih »abrahamovcev« LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Trženje oglasnega prostora: Aljoša Koren, AK media. Tisk: PR Agencija Novelus. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.