X. IZVESTJE KNEZOŠKOFIJSKE PRIVATNE GIMNAZIJE V ZAVODU SV. STANISLAVA V ST. VIDU NAD LJUBLJANO o Šolskem letu 1914/1915. IZDALO RAVNATELJSTVO. Vsebina: Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. ŠT. VID NAD LJUBLJANO, 1915. X. IZVESTJE KNEZOŠKOFIJSKE PRIVATNE GIMNAZIJE V ZÄVODU SV. STANISLAVA V ŠT. VIDU NÄD LJUBLJANO o Šolskem letu 1914/1915. IZDALO RAVNATELJSTVO. Vsebina: Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. ST. VID NAD LJUBLJANO, 1915. Šolska poročila Učiteljski zbor. 1. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. j S, Ime in značaj Raz- rednik v Učil Število ur na teden 1 Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik, rektor kn. šk. zavoda sv. Stanislava — filozof, propedevtiko v VII. in VIII. H 2 Luka Ärb, profesor, svetni duhovnik i. slovenščino, nemščino in latinščino v I. 16 3 Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svet. duhovnik, član delovnega odseka za slov. narodno pesem 11. b slovenščino v II. b, VI., VII., VIII., nemščino v II. b. 17 Franc Jerfe, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh slovenske dijaSke knjižnice, oskrboval slov. dijaško knjižnico — slovenščino v IV., latinščino v V., VII., grščino v IV. 18 5 Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svet. duhovnik, kn.Sk. duhovni svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, obCinski odbornik in krajni šolski nadzornik v St. Vidu — matematiko v II. a, II. b, IV., V., VIII., fiziko v III., VIII. I. poli. 19 II. poli. 20 6 Anton Koritnik, profesor, svetni duhovnik VIII. latinščino v IV., VIII., grščino v VIII. 16 7 Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke VII. zgodovino in zemljepis v II. a, II. b, VII., VIII., zemljepis v I., lepopis v I. I. poli. 18 II. poli. 17 8 Franc Kulovec, dr. bogoslovja, prof. verouka, svet. duhovnik, c. in kr. vojni kurat pri pp.št. 17, odlikovan z duh. zaslužnim križem 2. razr. — Radi vojske na dopustu. — St. Ime in značaj Raz- rednik v Učil Število ur na teden 9 Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke — prirodopis v I., II. a, II. b, V., VI., fiziko (v II. polletju mineralogijo in kemijojvIV. 14 10 Gašpar Porenta, akademični slikar, profesor, svetni duhovnik — risanje v I. (2 oddelka), II. a, II. b, III. (2 oddelka), IV. (2 oddelka) 20 11 Jožef Prešern, profesor, svetni duhovnik VI. nemščino v II. a, latinščino v VI., grščino v VI., VII. 20 12 Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik — matematiko v 1., III., VI., VII., fiziko v VII. 16 13 Franc Rebol, profesor, svetni duhovnik, varuh učiteljske in nemške dijaške knjižnice, oskrboval nemško dijaško knjižnico v. slovenščino v V., nemščino v V., VI., VII., VIII. 19 14 Janez Samsa, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik III. nemščino v III., IV., latinščino v III., grščino v III. 19 15 Franc Trdan, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik IV. slovenščino v III., zgodovino in zemljepis v III., IV., V., VI. 20 16 Franc Omerza, namestni uCitelj, svetni duhovnik II. a slovenščino v II. a, latinščino v II. a, II. b. 17 17 Jernej Pavlin, namestni uCitelj verouka, svetni duhovnik, propovednik, prefekt v zavodu sv. Stanislava — verouk v I., II. a, II. b, III., IV., V. 12 18 Vladimir Prijatelj, namestni učitelj, svetni duhovnik — grščino v V. 5 19 Jožef Demšar, dr. bogoslovja, pomožni uCitelj verouka, c. kr. profesor verouka na učiteljišču v Ljubljani, svetni duhovnik — verouk v VI., VII., VIII. 6 B. Za neobvezne predmete. 1. Vojteh Hgbašek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 6 oddelkih po 1 uro na teden: I. (2 oddelka), II. a, II. b, III., IV. in V. skupaj, VI., VII. in VIII. skupaj; poleg tega je poučeval cerkveno petje in glasbo. 2. Profesor Franc Pengov je poučeval italijanščino v 2. tečaju po 1 uro na teden; pouka so se udeleževali učenci iz V., VI., VII. razreda. 3. Profesor Gašpar Porenta je poučeval risanje za učence višje gimnazije po 2 uri na teden. 4. Namestni učitelj Vladimir Prijatelj je poučeval francoščino v 2 tečajih po 2 uri na teden; pouka so se udeleževali učenci V., VI., VII., VIII. razreda. 5. Profesor Franc Reböl je poučeval slovensko stenografijo (I. tečaj) za učence V. razreda po 1 uro na teden. 6. Profesor dr. Franc Trdan je poučeval italijanščino v 1. tečaju po 2 uri na teden za učence od IV. do VII. razreda. 2. Izprememba in dopust. Začetkom šolskega leta je vstopil v učiteljski zbor Jernej Pavlin kot namestili veroučitelj po razpisu kn. šk. ordinariata z dne 15. septembra 1914, št. 4513. C. kr. deželni šolski svet je to na znanje vzel z razpisom z dne 2. oktobra 1914, št. 6801. Po razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. julija 1914, št. 4365, je c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne 19. junija 1914, št. 44.872 ex 1913, podelilo profesorju dr. Jožefu Demšarju mesto profesorja veronauka na c. kr. učiteljišču v Ljubljani s pravomočnostjo od dne 1. septembra 1914. Profesor veronauka dr. Franc Kulovec je bil glasom ukaznega lista za c. kr. domobranstvo št. 49 z dne 14. avgusta 1914 imenovan za vojnega kurata v c. in kr. armadi. Kn. šk. ordinariat je dovolil z razpisom z dne 28. decembra 1914, št. 6219, namestnemu učitelju dr. Frančišku Trdanu dopust za čas od 3. do 28. januarja. Namestni učitelj dr. Frančišek Trdan je bil z razpisom kn. šk. ordinariata z dne 1. maja 1915, št. 1827, imenovan za pravega gimnazijskega učitelja z naslovom „profesor“; imenovanje je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z razpisom z dne 15. maja 1915, št. 2491. II. Učni načrt. V obveznih predmetih je ostal učni načrt neizpreinenjen, kakor je priobčen v izvestju za šolsko leto 1912/13. Neobvezni predmeti. Prostoročno risanje. V tem predmetu so se poučevali vsi učenci I. razreda v dveh oddelkih in učenci II. razreda v oddelkih a in b, vsak oddelek po 3 ure na teden; učenci III. in IV. razreda pa v dveh oddelkih po 2 uri na teden; učenci višjih razredov pa kot v prostem predmetu 2 uri na teden. V I. razredu so risali preproste iz geo-metriških likov sestavljene (moderne in historične) plohe ornamentalne motive, stilizirane naravne like, predmete v narisu in plohe oblike po naravi. Semtertja risanje iz spomina. Risbe se izvajajo s svinčnikom in čopičem v dveh do treh barvah. V II. razredu: Perspektivno risanje po prostem opazovanju; risanje temeljnih prostorovih likov v zvezi s sorodnimi predmeti v naravi in pohištvu; nadaljevanje risanja plohih motivov. Semtertja risanje iz spomina in vaje v skiciranju. V III. razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih iz raznih tehničnih in umetnoobrtnih strok ter risanje primernih rastlinskih oblik in drugih predmetov iz narave; skiciranje preprostejših predmetov. V IV. razredu: Risanje istih predmetov kot v III. razredu v razširjenem obsegu, zlasti posod in njihovih skupin. V prostem tečaju za višje razrede: Figuralno risanje počenši z razlago in risanjem človeške lobanje; študij vzornih glav po starih in modernih mojstrih in po sadrovih odlitkih. Vaje v risanju po živem modelu (glave in cele postave). Nadaljevanje risanja in slikanja po naravnih motivih iz rastlinstva, živalstva in umetne obrti. Figuralno skiciranje. Italijanščina. V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh oddelkih. V I. tečaju (2 uri na teden) je bilo 37 učencev iz IV., V., VI. in VII. razreda. Za podlago je služil praktični navod za učenje italijanskega jezika I. in II. del, ki ga je priredil Änton Valentič. Pri pouku se je gledalo predvsem na praktično stran italijanščine kot občevalnega jezika, vpoštevala pa tudi vedno važnost pravilne pisave. Zato so se pisale 3 šolske naloge. V praktičnih vajah se je obdelal samostalnik in pridevnik, osebni zaimek in affissi, deminutiva, deležnik preteklega časa, števnik, predlog, znanilnik sedanjega časa in velelnik. V II. tečaju (1 uro na teden) je bilo 7 učencev. Obravnavala se je tvarina iz dr. Mussafia-Maddalena, Italienische Sprachlehre, str. 89 do 160. Futurum, nepravilni glagoli, naglašeni osebni zaimek, komparacija. — Iz čitanke „Sacerdote, Nel bel paese“ sledeča berila: 1. II bel paese, 2. Modi di viaggiare, 3. L’ Esercito, 4. La Marina, 5. Pace, pacc, pace! 6. Gli Italiani. Francoščina se je poučevala prvo polletje v dveh tečajih, drugo polletje v enem. V prvem tečaju, ki je trajal celo leto (do junija), se je predelal obseg I. dela Frid. Juvančičeve učne knjige francoskega jezika. V drugem tečaju, ki je segal nekoliko čez prvo polletje, se je ponovila tvarina prvega tečaja in zlasti pazilo na pravilno izreko. Poučevalo se je v prvem in drugem tečaju po dve uri na teden. Udeležba: 1. tečaj 1. polletje 23, 2. polletje 15 učencev. — II. tečaj 10 učencev. Petje. I.a in L b razred po 1 uro na teden: Glasba in nje razdelitev. Ton in lastnosti tona. O dihanju. Tvoritev in izgovarjanje samoglasnikov in soglasnikov. O oddihu. Splošna pravila lepega petja. Napake v glasu. Imena tonov, note in razni ključi. O dolgosti tona. Takt. Pavze. Tempo. Predtakt. Dinamična, prestavljalna in ponavljalna znamenja. Ligatura, legato, staccato. Trijole, kvintole itd. Sinkope. Vaje in dvoglasne pesmi. Udeležba I. a -f~ I. b = 57 učencev. II. a in II. b razred po 1 uro na teden: Intervali melodični, harmonični, čisti, veliki, mali, zvečani in zmanjšani. Petje intervalov. Tonov rod, tonovi načini dur in mol. Lestvice. Petje lestvic in tri-zvokov. Udeležba II. a 34, II. b 32 učencev. III. razred 1 uro na teden: Ponavljanje nauka o intervalih. Obrnjeni intervali. Trizvok veliki in mali, zvečani in zmanjšani. Lega trizvoka. Vaje v intoniranju. Udeležba 51 učencev. IV. in V. razred 1 uro na teden: Konsonance in disonance. Razvez disonanc. Trizvoki glavni in postranski, stični in nestični. Zveza trizvokov. Postop glasov. Napačni postopi. Vaje v dirigiranju. Udeležba 10 -f- 6 = 16. VI., VIL, VIII. razred 1 uro na teden: Zgodovina glasbe do 1. 1700. Koral. Vaje v koralu. Vaje v poučevanju in dirigiranju. Udeležba: 19 učencev. Cerkveni zbor je štel 110 pevcev, in sicer: 46 sopranistov, 38 altistov, 20 tenoristov in 16 basistov. Stenografija. Vsled razmer, nastalih po vojski, je bilo na zavodu mogoče poučevati le slovensko stenografijo I. tečaj po 1 uro na teden. Pouka so se udeleževali učenci V. razreda. Učna knjiga je bila „Slovenska stenografija“, Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Druga izdaja (1910): Nauk o črkah in njihovem zlaganju v besede (besedotvoritev); nauk o besedah, nastalih po izpeljavi in sestavi, in o besednih plemenih, njihovem pregibanju in krajšanju (besedno krajšanje). — Udeležba v I. polletju: 37 učencev, v II. polletju: 23 učencev. III. Učne knjige, ki bodo služile v šolskem letu 1915/16. Kakor v letu 1914/15. s pri mernim ozirom na novejše izdaje. IV. Prebrana tvarina. A. Iz latinščine. III. razred: Cornelius Nepos (ed. Košan): de Miltiade; de Themi-stocle; de Äristide; de Pausania; de Cimone; de Pelopida; de Epa-minonda. Quintus Curtius Rufus: štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6. Privatno: de Lysandro, de Thrasybulo, de Agesilao, de Hamilcare. IV. razred: Caesar, De bello Gallico (ed. Pramer): I, II, IV. V. razred: Ovidius (ed. Sedlmayer): Metam.: 1, 2, 4, 5, 6, 9, 12, 16, 17, 19, 20, 30. — Eleg.: 1, 3, 5. — Fasti: 5, 21. — Tristia: 1, 8* — Privatno: Metam.: 3, 11, 13, 14, 15, 19, 21, 23, 24, 26, 27. — Eleg.: 1. — Fasti: 4, 11, 18. — Tristia: 3, 4, 12. — T. Livius (ed. Zingerle): 1. XXII. — Privatno: 1. XXI, 1 — 38. VI. razred: Sallustius, Bellum Iugurthinum (ed. Scheindler). Privatno: Bellum Catilinae. Cicero, In Catilinam or. III. Priv. or. I. Ver-gilius (ed. Klouček): Eclogae I, V, VII, IX.; Georg. št. I—VI.; Äeneidos I. in II. spev. VII. razred: Cicero, Pro Milone; Cicero, Cato Maior de senectute. Vergilius. Äeneidis lib. IV., VI. C. Plini Epistulae (ed. Kukula): 1, 5, 8, 9, 12, 13, 15, 18, 20, 21, 22, 28, 29, 31, 38, 45, 58. VIII. razred: Horatius (ed. Huemer): Carm. I. 1, 3, 4, 7, 10, 11, 14, 18, 20, 22, 24, 31, 32, 34, 35, 37. II. 2, 3, 6, 7, 10, 13, 14, 17. III. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 13, 16, 18, 21, 29, 30. IV. 2, 3. Epod. II. Tacitus (ed. Weidner) Ännal. I. 1—15, 16—30, 49—54, 55—70. B. I z grščine. V. razred: Xenophon (ed. Prinz): An.: 1—10; privatno: Än. 15—21. — Homer (ed. Christ.): Iliad. I—II. VI. razred: Homer (ed. Christ): Iliad. IV, VI, VII, VIII, IX, XVIII. Privatno: X—XVII, XIX—XXIV. Herodot (ed. Scheindler), štev. 1, 16, 17, 19 (99—108), 20, 21, 22, 23, 24, 25. VII. razred: Homer (ed. Christ): Odyss. I 1 — 239, V 28—410, VI—IX (inkl.). Privatno ostale speve razen II, III, IV. Demosth. (ed. Wotke): I.in III.olintski govor. Plato (ed. Schneider): ’AnoXoyia IcoxQdvovg. VIII. razred: Platon (ed. Scheindler): Äpol. XVI—XXXIII, Kriton, Euthyphron, Phaidon LXIII—LXVII. Sophokles Äias. V. Pismene naloge. A Iz slovenščine. V. razred. 1. Vojska! (Prizor iz domačega kraja ob početku vojske.) — 2*1 Kaj pripovedujejo zvezdice v vojnem času? (Po motivu iz narodne pesmi o „Lepi Vidi“.) — 3. Skrivnostna moč vode v narodnih prav- ljicah in pripovedkah. — 4* Viribus unitis! (Nagovor pred součenci ob šestinšestdesetletnici vladanja našega presvetlega cesarja.) — 5. Kralj Atila na Beneškem. — 6.* Zakaj se veseli snega mladina in zakaj poljedelec? — 7. Vsaka ptica rada tja leti, kjer se je izvalila. — 8* Fer- tilis, assiduo si non renovetur aratro, Nil nisi cum spinis gramen habebit ager. (Ovid.) — 9. Velikonočni prazniki v vojnem letu. — 10* Gozd v maju. (Opazovanja na majniških izprehodih.) — 11.* Mati Jugovičev vzor materinske in domovinske ljubezni. — 12. Prišel je čas! Kralj Matjaž, vstani! VI. razred. 1 .* Oj, zlata mati — domovina (= Avstrija)! Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zatira! jaz ljubim tem srčneje te. Jaz ljubim tem zvesteje te. (Gregorčič.) 2. Kakšna je lirika ? (Pokažite na prebranih zgledih!) — 3* En dan na bojni ladji. — 4. Ustroj drame (pokažite na Detelovem „Učenjaku“!). — 5.* Posledice velikih vojska (iz zgodovine). — 6. Razlika med novejšo in starejšo umetnostjo (po obravnavi v šoli; v obliki pisma). — 7* Vojni ujetniki nekdaj in sedaj. — 8. Velika noč na bojišču. — 9* Staram se, a se vedno učim kaj novega. (Solon.) — 10. „Navajeni smo, da si lastimo tuje zemlje, ne pa da bi si drugi osvojili našo!“ 1 Z * so zaznamenovane domače naloge. (tako so odgovorili Sloveni Obrom 1.578.; zgodovina slovenskega naseljevanja). — 11* Najlepša poglavja iz prirodopisja. — 12. Slovo od najtežjega šolskega leta. VII. razred. 1* Da mi je za zarjo blestečo pogledati — in kaj ljubega, dobrega ti povedati — v teh težkih dneh, — o domovina (= Avstrija)! Župančič. — 2. Obleganje trdnjav nekdaj in sedaj. — 3* Prizor iz moderne bitke. — 4. Kaj je pospeševalo razvoj protestantstva na Slovenskem? — 5* Ranjenci v našem zavodu. — 6. Zdaj klije tebi dvojni cvet: pomladni čas, čas mladih let. (Jenko.) — 7 * Kako se v armadi poveljuje ? — 8. Dika vseh hribov sveta, bodi pozdravljen, Parnas! (Levstik; glede na preporod slovenskega slovstva.) — 9* UöXefiog navr/Q ndvvcov (govor; po dr. Debevcu). — 10. Vzori in boji preteklega šolskega leta. VIII. razred. 1* Oj, zlata mati — domovina (= Avstrija)! — Kdaj to gorje pač mine ti? — Kdaj solnce zlato sine ti? (Gregorčič.) — 2. Čopov vpliv na Prešerna. — 3.* Kako so se bojevali nekdaj in kako se sedaj? — 4. Vojska kot predmet leposlovja. — 5* Povej, razvalina, — v solncu zatemnela: — kaj je moč človeška, — kaj so njena dela? (Jenko.) — 6* Slovo in naročilo (na vojsko odhajajočim součencem). — 7. Kateri stari klasični pisatelj mi najbolj ugaja? — 8* Kateri slovenski pisatelji so se svojemu talentu primerno izobraževali ? — 9. Slovo od gimnazije. — 10. Zrelostni izpit. B. Iz nemščine. V. razred. 1. Haralds Schicksal. (Nadi Uhlands Ballade „Harald“.) — 2. Was versinnbildlicht uns der Kampf des Donnergottes Thor mit dem Geschlechte der Riesen? — 3. Wie du hineinrufst in den Wald, — Die Stimme dir entgegenhallt. — 4. Die Entstehung des Walthariliedes. (Nach V. v. Scheffels „Ekkehard“.) — 5. Die isthmischen Spiele. — 6. Warum freuen wir uns auf den Frühling? — 7. Hagens und Gunters Verhalten bei der Ermordung und an der Leiche Siegfrieds. — 8. Not lehrt beten. (Im Anschluß an Chamissos „Salas y Gomez“.) — 9. Gudruns Leiden und Freuden. — 10. Parzival in der Sdiule des Lebens. VI. razred. 1. Das Pferd im Dienste des Kriegers. — 2. Freund und Schmeichler. (Ein Vergleich.) — 3. Man muß das Eisen schmieden, solange es warm ist. — 4. a) Ex Oriente lux. b) Armut und Reichtum. — 5. a) Einfluß des Winters auf das Leben von Mensch und Tier, b) Die Folgen der Unordnung. — 6. Welche Stoffe besingt Klopstock in seinen Oden? — 7. Welche Bedeutung hat die Marloffszene in Lessings „Minna von Barnhelm“ ? — 8. Unsere Veranstaltung zu Gunsten der Rekonvaleszenten des hiesigen k. u. k. Not-Reservespitals. — 9. Welche Vorbereitungen trifft die Mutter in Voß’ Idylle „Der siebzigste Geburtstag“, um die Gäste würdig zu empfangen ? — 10. Was verleitet Weislingen zum Wortbrudi und Äbfall von Götz ? VII. razred. 1. a) Die Glocke als Vermittlerin zwisdien Gott und den Menschen. b) Möge nie der Tag erscheinen, — Wo des rauhen Krieges Horden — Dieses stille Tal durditoben! (Sdiiller.) — 2* In Fährden und in Nöten zeigt erst das Volk sidi edit. — 3. Sdiillers Ansichten über die Entwicklung der menschlichen Kultur. (Auf Grund der Lektüre in Kürze dargestellt.) — 4* Haltet Maß in allen Dingen! — 5. a) Iphigeniens Verhältnis zu den Göttern, b) Wo die Not am größten, ist Gott am nächsten. — 6. a) Segen der Arbeit, b) Gedanken und Empfindungen beim Abschied der zum Kriegsdienste einrückenden Mitschüler. — 7* Lust und Liebe sind die Fittiche zu großen Taten. (Goethe, Iphig. II, 1.) — 8. a) Leier und Schwert, b) Wie ist der Inhalt des Sprichworts zu beurteilen: „Was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr“? — 9* Der romantische Charakter der Erzählung Eichendorffs „Aus dem Leben eines Taugenichts“. — 10. Wie gestaltet sich nach Schillers „Wilhelm Teil“ der Lebensabend des Freiherrn von Attinghausen? VIII. razred. 1. Nähr-, Lehr- und Wehrstand in Schillers „Wallensteins Lager“. b) Der Degen hat den Kaiser arm gemadit, — Der Pflug ist’s, der ihn wieder stärken muß. (Wallenstein I. I. 2, 143/144.) — 2* Dulce et de-corum est pro patria mori. — 3. o) Nicht die Gewalt der Arme, sondern die Kraft des Gemütes ist es, welche Siege erkämpft, b) Die Wichtigkeit der Wälder. — 4.* a) Die Wahrheit des Wortes: „In deiner Brust sind deines Sdiicksals Sterne“ (Die Piccolomini II. 6, 963) nachgewiesen an Wallenstein in Schillers gleichnamigem Drama, b) Gedanken an dem Abend vor dem neuen Jahre. (Eine Betrachtung.) c) Inwiefern bewahrheitet sidi Heraklits Sprudi „jröls^og jiazijo Jidvrcov“ im Leben der Völker wie der einzelnen Menschen? — 5. a) Nil mortalibus ardui est. (Horaz.) b) Wie hat der Krieg mancherlei Unheil in seinem unmittelbaren Gefolge? — 6. a) Was bewundern wir an den Griechen? /^Einfluß Homers auf die deutsche Diditung. c) Beglückend wirst du glück- lieh sein. — 7* Strebsamkeit ein hervorragender Charakterzug in der Familie des Löwenwirtes. (Charakteristik nach Goethes Hermann und Dorothea.) — 8. a) Willst du, daß wir mit hinein in das Haus dich bauen, Laß es dir gefallen, Stein, daß wir dich behauen! (Rückert.) b) Vor der Standeswahl. (Äbschiedsrede.) — 9. Zrelostni izpit. VI. Prosta predavanja. A. Slovenska. VII. razred. 1. Počkaj: Moderne iznajdbe v službi vojske. — 2. Raztresen: Robert Hugh Benson in njegova dela. — 3. Gorše: Zgodovina in razvoj matematike. — 4. Šivavec: Ivan Mažuranič. — 5. Likar: Älkoholizem in dijaštvo. VIII. razred. 1. Mrhar: Vpliv sv. pisma na moderne pesnike in pisatelje. — 2. Vadnjal: Vpliv francoske in ruske literature na slovensko. — 3. Pele: Baron Jurij Vega (življenje in dela). — 4. Triller: Leibniz kot matematik. B. Nemška. VII. razred. 1. Počkaj Jakob: Paul Kellers Heimatkunst. — 2. Likar Ludovik: Wem Gott will rechte Gunst erweisen, den schickt er in die weite Welt. Ein Grundmotiv Eichendorffscher Dichtung. — 3. Počkaj J.: Die Sehnsucht zur Heimat in Eichendorffs Dichtung. — 4. Raztresen Janez: Volkstümliche Romantik in Brentanos „Geschichte vom braven Kasperl und dem schönen Ännerl“. — 5. Počkaj J.: Der geschichtliche Hintergrund des Schillerschen Dramas „Wilhelm Teil“. VIII. razred. 1. Vadnjal Janez: Fr. W. Webers „Dreizehnlinden“ ein Budi der Lebensweisheit. — 2. Triller Jancz: „Die Toditer des Kunstreiters“ von Ferdinande v. Brackel. — 3. Mrhar Fr.: „Die Jungfrau von Orleans“ von Schiller. — 4. Pele Jožef: Grillparzers „König Ottokars Glüdt und Ende“. — 5. Rode Fr.: „Des Meeres und der Liebe Wellen“ von Grillparzer. — 6. Vadnjal J.: Grillparzers „Ähnfrau“ und das Sdiicksals-drama. VII. Učila. I. Gimnazijska knjižnica. A. Učiteljska knjižnica. Varuh: Prof. Fr. Rebol. Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 7 del, oziroma 55 zvezkov. Koncem šolskega leta 1914/15 šteje 2233 del v 5071 zvezkih. časopisi in zborniki: 1. Allgemeines Literaturblatt. Herausgegeben durch die österreichische Leo-Gesellschaft. XXIV. Jahrgang. Ersdieint am 1. jedes Monats (Doppelheft). 2. Ärchiv für slavische Philologie. XXXVI. Band. Erscheint in Heften zu 10 Bogen oder Doppelheften zu 20 Bogen, je vier Hefte bilden einen Jahrgang. 3. Bergstadt, Die. Monatsblätter, herausgegeben von Paul Keller. III. Jahrgang. 4. Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain. Comptes-rendus de l’Ässociation du Musöe de Carniole. Nova vrsta. Letnik VI. 5. Christliche Kunst, Die. Monatschrift für alle Gebiete der christlichen Kunst, der Kunstwissenschaft sowie für das gesamte Kunstleben. XI. Jahrgang. 6. Christlich-pädagogische Blätter. Monatschrift für Religionsunterricht und Jugendseelsorge. Herausgegeben vom Wiener Katecheten-Verein. XXXVIII. Jahrgang. 7. Cvetje z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo. XXXII. tečaj. 8. Čas. Znanstvena revija „Leonove družbe“. Letnik IX. Izhaja kot dvomesečnik. 9. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. XI. letnik. 10. Deutsche Literaturzeitung. XXXVI. Jahrgang. Ersdieint jeden Sonnabend. 11. Dom in Svet. Letnik XXVIII. Izhaja 25. dne vsakega meseca. 12. Edio, Das literarisdie. Halbmonatssdirift für Literaturfreunde. 17. Jahr. Erscheinungsweise: monatlidi zweimal. 13. Euphorion. Zeitschrift für Literaturgesdiichte. 21. Band. Jährlich erscheinen vier Hefte. 14. Geographischer Anzeiger. Blätter für den geographischen Unterricht. 16. Jahrgang. Jährlich 12 Hefte. 15. Germanisch-romanische Monatsschrift. VII. Jahrgang. 12 Hefte. 16. Gral, Der. Monatsschrift für Literatur- und Kunstpflege im katholischen Geiste. 9. Jahrgang. 17. Historisch-politische Blätter für das katholische Deutschland. Jahrgang 1915 (155. Band). Von dieser Zeitschrift erscheint am 1. und 16. jeden Monats ein Heft. 18. Hochland. Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens, der Literatur und Kunst. XII. Jahrgang. 19. Hrvatska Straža za krščansku prosvetu — Antemurale Christiani-tatis. Časopis namijenjen filosofiji i drugim znanostima. Glasilo „Leonova Društva“ u Senju. Godina XIII. Izlazi svakoga drugoga mjeseca. 20. Hrvatska Skola. Mjesečnik za školstvu, prosvjetu, književnost. Godina III. 21. Indogermanische Forschungen. Zeitschrift für indogermanische Sprach-und Ältertumskunde. Mit dem Beiblatt Anzeiger für indogermanische Sprach- und Ältertumskunde. XXIV. Band. Vier bis fünf Hefte bilden einen Band. 22. Jahrbücher, Neue — für das klassische Ältertum, Geschichte und deutsche Literatur und für Pädagogik. Achtzehnter Jahrgang. XXXV. und XXXVI. Band. Jährlich 10 Hefte zu etwa 8 Druckbogen. 23. Katechetische Blätter. Organ des Münchener Katecheten-Vereins. Neue Folge. XVI. Jahrgang. Monatlich erscheint ein Heft. 24. Kultur, Die. Viertel-Jahrschrift für Wissenschaft, Literatur und Kunst. Herausgegeben von der österreichischen Leo-Gesellschaft. XVI. Jahrgang. 25. Laibacher Zeitung. 134. Jahrgang. 26. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der höheren Lehranstalten. Zur Förderung der Zwecke des erziehenden Unterrichts. 1915. Erscheinen vierteljährlich. 27. Ljubitelj krščanske umetnosti. I. letnik. Izhaja štirikrat na leto. 28. Ljubljanski Škofijski List. Leto 1915. 29. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. Letnik XXXV. 30. Lovec. List za lov in ribarstvo. Leto I. 31. Mitteilungen der k. k. Geographischen Gesellschaft in Wien. 1915. 32. Monatsblätter für den katholischen Religionsunterricht an höheren Lehranstalten. 16. Jahrgang. 33. Nastavni Vjesnik. Izdaje Društvo hrvatskih srednjoškolskih profesora. Knjiga XXIII. Izlazi jedamput svakoga mjeseca — osim srpnja i kolovoza. 34. Naturkunde, Moderne. Einführung in die gesamten Naturwissenschaften. 1914. 35. Natur und Kultur. XII. Jahrgang. Monatlich 2 Hefte (Doppelheft). 36. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Neue Folge. XIV. Band. 37. österreichische Rundschau. Band XL — XLIII. Am 1. und 15. jedes Monates erscheint ein Heft. 38. Pharus. Katholische Monatschrift für Orientierung in der gesamten Pädagogik. 6. Jahrgang. 39. Planinski Vestnik. Glasilo „Slovenskega Planinskega Društva“. Leto XXI. Izhaja desetkrat na leto. 40. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Leto XIII. 41. Slovansky Prehled. Ročnik XVII. 42. Slovenski Učitelj. Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev. Letnik XVI. Izhaja sredi vsakega meseca. 43. Stimmen der Zeit. Katholische Monatschrift für das Geistesleben der Gegenwart. 45. Jahrgang (89. Band der Stimmen aus Maria-Laach). 44. Swiat Slowianski. Miesi?cznik. Rocznik XI. 45. Theologie und Glaube. Zeitschrift für den katholischen Klerus. Jahrgang VII. Erscheint jährlich in 10 Heften. 46. Theologisch-praktische Quartalschrift. 68. Jahrgang. Die einzelnen Hefte erscheinen regelmäßig bis längstens 15. Jänner, 15. April, 15. Juli und 15. Oktober eines jeden Jahres. 47. Über den Wassern. 8. Jahrgang. Vierteljährlich drei Hefte. 48. Veda. Dvomesečnik za znanost in kulturo. Leto IV. in V. 49. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Jahrgang 1915. 50. Voditelj v bogoslovnih vedah. Leto XVIII. 51. Zeitschrift für den deutschen Unterricht. 29. Jahrgang. Erscheint in 12 Heften. 52. Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. 28. Jahrgang. Erscheint sechsmal jährlich. 53. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. 56. Jahrgang. Erscheint zwölfmal jährlich. 54. Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen. Der ganzen Reihe 47. Band. Vier zwanglos erscheinende Hefte. B. Dijaška knjižnica. a) Slovenska. Varuh: Prof. dr. Fr. Jerc. Slovenska dijaška knjižnica se je pomnožila za 76 zvezkov. Koncem šolskega leta 1914/15 šteje 614 del v 2113 zvezkih. b) Nemška. Varuh: Prof. Fr. Rebdl. Nemška se je pomnožila za 42 del, oziroma 90 zvezkov. Koncem šolskega leta 1914/15 šteje 460 del v 1545 zvezkih. II. Zemljepisna in zgodovinska učila. Varuh: Prof. Jožef Kržišnik. Zbirka šteje koncem šolskega leta: 57 zemljevidov, 154 stenskih podob, 6 barvanih fotografij, 2 zemeljski obli, 1 relief, 1 solnčno uro, 2 kompasa. — Telurij je prevzela prirodoslovna zbirka. III. Prirodopisna zbirka. Varuh: Prof. Frančišek Pengov. Zoologična zbirka se je pomnožila z enim nagačenim preparatom: srna. Botanična in rnineralogična zbirka sta ostali nespremenjeni. IV. Prirodoslovna zbirka. Varuh: Prof. dr. Ivan Knific. Zbirka šteje: a) učil za fiziko: 278 aparatov v 370 komadih, 45 utenzilij in 7 stenskih slik; b) učil za kemijo: 49 številk v 240 komadih ter 80 kemikalij. VIII. Zrelostni izpiti. A. V šolskem letu 1913/14. Poročilo o pismenih izpitih je bilo priobčeno v IX. izvestju, str. 55. Ustni izpiti, ki jim je predsedoval vladni svetnik dr. Frančišek Detela, so se vršili od 4. do 8. julija. Izmed 24 abiturientov jih je dobilo izpričevalo zrelosti z odliko 12, izpričevalo zrelosti (soglasno) 12. Seznamek abiturientov, ki so bili aprobirani pri zrelostnem izpitu v poletnem roku 1913/14. (Debeli tisk znači odličnjake.) St. Ime Rojstni kraj Rojstno leto Štud. na gimn. let Bodoči poklic 1 Belec Frančišek Glinca pri Št. Vidu nad Ljubljano 1894 8 bogoslovje 2 Dolničar Vinko Srednje Gameljne 1893 8 modroslovje 3 Dovč Janez Stožice 1894 8 bogoslovje 4 Gnidovec Hlbin Veliki Lipovec 1894 8 bogoslovje 5 Gornik Hnton Gora pri Sodražici 1893 8 bogoslovje 6 Govekar Leopold Smlednik 1894 8 bogoslovje 7 Hrastelj Frančišek Zagorje ob Savi 1894 8 bogoslovje 8 Kern Frančišek Praprotna Polica 1894 8 modroslovje 9 Koder Feliks Preska 1894 8 mornariški komisarijat 10 Korbar Frančišek Klanec pri Komendi 1893 8 modroslovje 11 Kvas Frančišek Zalog pri Cerkljah 1894 8 modroslovje Iziresije. St. Ime Rojstni kraj Rojstno leto Stud. na gimn. let j Bodoči poklic 12 Lovšin Vinko Jurjeviča pri Ribnici 1895 8 bogoslovje 13 Milavec Ciril Jakovica pri Planini 1893 8 bogoslovje 14 Morel Rafael Mala Pristava 1893 8 bogoslovje 15 16 Pirnat Frančišek Verd 1895 8 zdravilstvo Podbregar Pavel Podbreg pri Spod. Tuhinju 1892 9 bogoslovje 17 Presetnik FranCišek Kleče 1894 8 bogoslovje 18 Radoš Martin Radoši pri Radoviči 1891 8 bogoslovje 19 Semič Ivan Sturija 1893 8 bogoslovje 20 Sever Friderik Škofja Loka 1896 8 neodločen 21 Soklič Jakob MHno-Bled 1893 9 bogoslovje 22 Šolar Valentin Kropa 1895 8 tehnika 23 Udir Jožef Besnica 1894 8 mornariški komisarijfit 24 Vilfan Janez Utik pri Vodicah 1892 8 bogoslovje B. V šolskem letu 1914/15. Dne 22. oktobra 1914 so bili aprobirani 4 kandidatje; pismenih nalog in ustnega izpita so bili oproščeni na podlagi ministrskega razpisa z dne 8. oktobra 1914, št. 2988. Meseca marca 1915 se je za izpit oglasilo in dobilo dovoljenje 15 osmošolcev. Kandidatom so se predložile sledeče naloge: 1. iz nemščine (dne 9. marca) na izbiro: a) Die moderne Technik iri dem gegenwärtigen Weltkriege. b) Not ist die Wage, die des Freundes Wert erklärt, Not ist der Prüfstein auch von deinem eignen Wert. c) Inwiefern trägt die allgemeine Wehrpflicht zur Wehrhaftigkeit eines Volkes bei? Za temo a so se odločili 3 kandidatje, za ö 11 kandidatov, za c 1 kandidat. 2. iz latinščine (dne 10. marca): Livius II, 40 do „castra movit“. 3. iz slovenščine (dne 11. marca) na izbiro: a) Mnogo je silnega na zemlji, silnejšega od človeka ni (Sofokles). b) Pomen Janežičevega „Slov. Glasnika“ za slovensko pripovedništvo. c) Gorje narodu, ako neomajni Zakoni večni ne stoje mu več, Igrače so nesmrtne mu resnice (Stritar). Za temo a se je odločilo 11 kandidatov, za b so se odločili 4 kandidatje. 4. iz grščine (dne 12. marca): Ksen. Kyr. I. IV. 7, 8. Meseca maja 1915 se je za izpit oglasilo in dobilo dovoljenje 5 osmošolcev. Kandidatom so se predložile sledeče naloge: 1. iz latinščine (dne 28. maja): Livius XXII, 7. 1 — 3, 6—14. (Haec est — periere; Romae — posset). 2. iz nemščine (dne 29. maja) na izbiro: a) Wie entwickelte sich das Menschengeschlecht durch Seefahrten und Kriege? b) Welche Bedeutung hat die Donau für unsere Monarchie? c) Und setzet ihr nicht das Leben ein, Nie wird euch das Leben gewonnen sein. Za temo a se je odločilo vseh 5 kandidatov. 3. iz grščine (dne 30 maja): Plato, Protagoras II. (7% jtageMov-nr/g — alk' lojfiev). 4. iz slovenščine (dne 1. junija) na izbiro: a) Zemlja se bo razvalila, vsa lepota razkadila: le kar človek zasadi, to na večno obstoji (Slomšek). b) Kako so vojske vplivale na razvoj narodov? c) Razvoj slovenske lirike. Za temo a so se odločili 4 kandidatje, za c 1 kandidat. Ustni izpiti, ki jim je predsedoval vladni svetnik c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Janko Bezjak, so se vršili 13. marca in 2. junija. Izpit je prestalo 6 kandidatov z odliko, vsi drugi soglasno. Seznamek abiturientov, ki so bili aprobirani pri zrelostnih izpitih v šolskem letu 1914/1915. St. Ime Rojstni kraj Rojstno leto Štud. na gimn. let Bodoči poklic 1 a) d Hladnik Anton ne 22. oktobra 191* Zg. Kašelj pri D. M. v Polju 1: 1894 8 vojaščina 2 Kranjc Frančišek Stara vas pri Postojni 1894 8 vojaščina 3 Skedelj Frančišek St. Jernej 1893 8 vojaščina 4 Zor Janez Skaručina pri Vodicah 1893 8 vojaščina 5 b) Bidovec Valentin dne 13. marca 1915 Zalog pri Goričah 1896 8 vojaščina 6 Cerar Ivan Dob 1895 8 vojaščina 7 8 9 Gašperšič Jožef Kropa 1896 8 vojaščina Gerčar Jožef Cvibel pri Žužemberku 1895 8 vojaščina Grat Mihael Dragomelj pri Sv.Jakobu ob Savi 1895 8 vojaščina 10 Klinar Frančišek Javornik 1896 8 vojaščina 11 Končan Anton Domžale 1895 8 vojaščina 12 Lesar Janez Gorenja vas pri Ribnici 1895 8 vojaščina 13 Moder Anton Videm pri Dolu 1895 8 vojaščina St. Ime Rojstni kraj Rojstno leto Stud. na gimn. let Bodoči poklic 14 Oblak Gabriel Vrhnika 1895 8 vojaščina 15 Perne Jožef Povlje pri Trsteniku 1896 8 vojaščina 16 17 Peterlin Albin Preserje pri Homcu 1895 8 vojaščina Potočnik Jakob St. Lenart 1895 8 vojaščina 18 Ude Alojzij Križe pri Tržiču 1896 8 vojaščina 19 Verbič Frančišek Vrhnika 1895 8 vojaščina 20 c) Mrhar Frančišek dne 2. junija 1915 : Žlebič pri Ribnici 1894 8 vojaščina 21 Pele Jožef Vrhpolje p.Moravčah 1894 8 vojaščina 22 Rode Frančišek Žiče pri Rovih 1894 8 vojaščina 23 Triller Janez Virmaše pri Škofji Loki 1897 8 vojaščina 24 Vadnjal Ivan Hrenovice 1894 8 bogoslovje IX. Važnejši odloki višjih oblastev. 1. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. avgusta 1914, št. 5545, se opozarja na patriotično dolžnost, delovati za skupno blaginjo, in sicer zlasti s pomočjo pri kmetijskem delu in v humanitarnem oziru. 2. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. septembra 1914, št. 6288, se naroča, naj se sedanje razmere pedagoško upoštevajo. 3. Z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 8. oktobra 1914, št. 2988, se določajo pogoji za predčasni zrelostni izpit. 4. Z razpisom z dne 26. oktobra 1914, št. 147, c. kr. predsedništvo deželnega šolskega sveta naznanja, da je Nj. apostolsko Veličanstvo imenovalo z najvišjim odlokom z dne 18. septembra 1914 vladnega svetnika dr. Jan. Bezjaka za deželnega šolskega nadzornika. 5. Z razpisom c. kr. deželn. šolskega sveta z dne 2. novembra 1914, št. 7364, se naznanja, da je ravnatelj dr. Josip Tominšek z min. razpisom z dne 20. oktobra 1914, št. 14.776, >za nadaljnja tri šolska leta imenovan za strokovnega nadzornika za telovadbo. 6. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. novembra 1914, št. 7791, se učencem priporočajo kokarde, zlasti za 2. december. 7. Z razpisom z dne 19. novembra 1914, št. 170, c. kr. predsedništvo deželnega šolskega sveta priporoča vojno posojilo. 8. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 22. novembra 1914, št. 7909, se določa slovesna božja služba ob 66 letnem vladarskem jubileju Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva. 9. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. novembra 1914, št. 8029, se določa šolska slavnost za 2. december. 10. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. januarja 1915, št. 12, se pošiljajo spominski listi za varčevanje pri živilih. 11. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 6. februarja 1915, št. 645, se pošilja opomin glede ljudske hrane v vojnih časih. 12. Z razpisom c.kr. deželnega šolskega sveta z dne 8. februarja 1915, št. 697, se priporočajo vojne znamke in jubilejne dopisnice. 13. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. februarja 1915, št. 817, se priporočajo učencem prispevki za Avstrijski Rdeči križ. 14. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. februarja 1915, št. 794, se priporoča pomožna akcija v korist domačim vojaškim krdelom. 15. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. marca 1915, št. 1220, se pojasnjujejo določbe glede veljavnosti izpričeval o predčasnem zrelostnem izpitu. 16. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. marca 1915, št. 1375, se priporočajo prispevki za pomožni sklad za vdove in sirote padlih vojakov. 17. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. marca 1915, št. 1410, se poučuje šolska mladina o varčevanju z živili, posebno z moko in kruhom. 18. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. marca 1915, št. 1585, se dovoljuje dopust za učence, ki so potrebni pri poljskem delu. 19. Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 8. maja 1915, št. 2379, se naroča, naj se skrbno hranijo vsi akti, ki so v zvezi z vojnimi dogodki. 20. Z razpisom c. kr. predsedništva deželnega šolskega sveta z dne 28. maja 1915, št. 130, se priporoča vojno posojilo. X. Kronika. Šolsko leto 1914/15 se je pričelo dne 18. septembra s sv. mašo. Ponavljalni izpiti so bili dne 17. septembra. Dne 19. septembra se je pričel šolski pouk. Dne 4. oktobra je bilo v veliki kapeli zavoda sv. Stanislava celodnevno češčenje presvetega Rešnjega Telesa za blagor Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Učenci so se pobožnosti udeleževali v oddelkih, ki so se vrstili drug za drugim. Dne 5. oktobra je zavod obhajal god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Učenci z učiteljskim zborom so se udeležili sv. maše, po kateri se je zapela cesarska pesem. Dne 13. novembra je zavod obhajal god sv. Stanislava. Ta dan se je priredil južnovzhodni trakt zavoda za ranjence. Ker se je risalnica porabila za dijaško spalnico, se je priredila ena šolska soba za risalnico in vzporednici v I. razredu sta se združili v en razred. Dne 19. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veli-č. nstvo pokojno cesarico Elizabeto. Dne 2. decembra je zavod proslavljal šestinšestdesetletnico slavnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Učenci s svojimi učitelji in vzgojitelji so se zbrali ob 8. uri zjutraj v kapeli. Rektor dr. Janez Gnidovec je v cerkvenem govoru slavil presvetlega cesarja kot kneza miru, ki je bil pa v svoji visoki starosti prisiljen zgrabiti za orožje. Dalje je rektor omenjal edinost vseh avstrijskih narodov v boju za cesarja in domovino ter je posebe poudarjal, s koliko hrabrostjo in neomajno zvestobo se bore slovenski vojaki za ljubljenega vladarja. To zvestobo in slavnoznano zvestobo pradedov je stavil gojencem za zgled, kako morajo tudi oni vedno zvesti ostati v ljubezni do habsburške vladarske hiše, v ljubezni do habsburške države, slavne Avstrije. Zvestoba je naša dolžnost! tako je vzkliknil govornik s povzdignjenim glasom. Nato je izrazil svoje posebno veselje, da so go- jenci dne 2. decembra pri zgodnji sv. maši prostovoljno darovali sveto obhajilo za ljubljenega vladarja; vzpodbujal jih je, naj tudi nadalje goreče molijo za cesarja in domovino. S presrčno željo, naj bi kmalu zopet užival naš presvetli vladar blaženi mir in se veselil mirnega življenja svojih narodov, z željo, da bi zavladal na svetu oni mir, ki so ga oznanjevali angeli ob rojstvu Odrešenika sveta, je rektor zaključil svoj govor. Nato je daroval sv. mašo, pri kateri so gojenci peli posebno izbrane pesmi. — Po sv. maši so se zbrali učenci z učitelji in vzgojitelji v veliki dvorani pred cesarjevo podobo, ki je bila lepo okrašena s cvetlicami. Tu je imel profesor Jožef Kržišnik slavnostni govor. Razložil je najprej pomen letošnje slavnosti 2. decembra, potem je pa pokazal na cesarja kot našega gospodarja, očeta in varuha. Pojasnjeval je zbranim učencem, kako je naš cesar pospeševal šolstvo in koliko se mu imamo tudi Slovenci zahvaliti. Poudarjal je, kako se je naš ljubljeni vladar vedno izkazal kot katoliški vladar in kot varuh sv. vere; kako je skrbel za nesrečne, posebno za sirote, kako so mu pri srcu zlasti otroci. Zato si je pa naš cesar pridobil srca vseh podložnikov; vsi ga ljubijo kot svojega očeta in radi poslušajo njegov glas. To se je posebno pokazalo ob splošni mobilizaciji, ko so se na cesarjev poziv odzvali vsi za orožje sposobni možje in mladeniči. Cesarjeva oseba je združila vse narode, da se v lepi edinosti borč proti skupnim sovražnikom; iz ljubezni do cesarja in domovine prelivajo kri. Ob sklepu je govornik izrazil željo, naj bi naš cesar po slavni zmagi priboril trajni mir, ki naj bi ga potem užival do skrajnih mej človeškega življenja. Navdušenemu pozivu govornikovemu, naj cesarju zakličejo trikraten „Živio", so se vsi navzoči navdušeno odzvali. Slavnost se je zaključila s cesarsko pesmijo. Božične počitnice so trajale od 23. decembra do 3. januarja. Dne 28. decembra so prišli v zavod prvi ranjenci. Dne 16. januarja je bilo zadušno opravilo za pokojnega Janeza Plevnika, ki je padel za domovino na severnem bojišču. Bil je med prvimi gojenci zavoda sv. Stanislava; vstopil je v prvi gimn. razred v šolskem letu 1905/6 in dovršil maturo z odličnim uspehom v šolskem letu 1912/13. V zavodu je bil jako srečen in zadovoljen, zato pa tudi odkrito vesel in živahen. Bil je tudi vesten kongreganist. Po maturi je vstopil kot prostovoljec v vojaško službo. Po dovršenem letu je želel vstopiti v bogoslovno semenišče v Ljubljani, kamor je bil že sprejet; vsled vojske je ostal v vojaški službi. Dne 19. novembra ga je Bog poklical z bojišča v kraj večnega miru. — Gojenci zavoda sv. Stanislava so za pokoj njegove duše dne 16. januarja imeli skupno sv. obhajilo. Rektor dr. J. Gnidovec je opravil za rajnkega črno peto sv. mašo, katere so se udeležili vsi učenci z učiteljskim in vzgojnim zborom. Dne 22. januarja je bila sv. maša za pokojnega Frančiška Pirnata, slušatelja pravoznanstva v Gradcu, ki je umrl doma pri svojih starših na Verdu pri Vrhniki dne 13. januarja. Rajnik je bil ves čas svojih gimnazijskih študij gojenec zavoda sv. Stanislava in je meseca julija 1914 z dobrim uspehom dovršil maturo. Huda bolezen ga je prisilila, da je moral zapustiti Gradec, kamor je šel kot visokošolec. Trpel je jako vdano v božjo voljo in večkrat prejel sv. zakramente. Gojenci zavoda sv. Stanislava so se med sv. mašo udeležili sv. obhajila za njegov dušni pokoj. Dne 13. februarja se je zaključilo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov. Dne 14. februarja se je pričelo drugo polletje; šolski pouk se je pričel dne 17. februarja. Velikonočne počitnice so trajale od 31. marca do 6. aprila. Dne 13. marca, 30. aprila, 1. in 6. maja je zavod nadzoroval c. kr. deželni šolski nadzornik, vladni svetnik dr. Janko Bezjak. Majniškega izleta letos ni bilo. Binkoštne počitnice so trajale od 22. do 25. maja. Med počitnicami se je priredil tudi severovzhodni trakt za ranjence. Dne 12. junija je zavod obhajal god prevzvišenega gospoda knezo-škofa, dr. Äntona B. Jegliča. Dne 24. junija se je slavila osvojitev Lvova. Zavod je bil v zastavah. Dan je bil prost šolskega pouka. Dne 26. junija se je zaključilo šolsko leto s sv. mašo in razdelitvijo letnih izpričeval. XI. Sodelovanje učencev pri patriotičnem delu v vojnem letu. V zavodu sv. Stanislava se je vedno in še posebno v burnem vojnem času gojila ljubezen in neomajna zvestoba do Njega Veličanstva in dejanska, požrtvovalna ljubezen do domovine. Mnogokrat se je priporočalo gojencem, naj zlasti v teh resnih časih, ki zahtevajo toliko požrtvovalnosti, tudi sami kaj žrtvujejo, posebno s tem, da vestno in s podvojeno pridnostjo izvršujejo svoje stanovske dolžnosti; naj si pa tudi prostovoljno odreko kaki ugodnosti, da morejo dejansko kaj prispevati v občne namene. Priporočala se jim je zlasti popolna abstinenca glede alkohola in nikotina tudi za čas počitnic; kar bi si na ta način prihranili, naj radovoljno darujejo v dobre namene. Tako morejo vsi, tudi nevojaki, mnogo koristiti domovini. Dejansko je stopilo v vojaško službo 74 učencev, eden (Sali iz VII. razreda) kot prostovoljec takoj v začetku vojske. Pa tudi drugi učenci so večinoma z veliko vnemo sodelovali pri patriotičnem delu. Priredile so se zlasti tri zbirke v dobre namene. Učenci so darovali za Ävstrijski Rdeči križ 41 K 62 vin., za Pomožno akcijo za domača vojaška krdela 52 K 50 vin., za Vdovski in sirotinski sklad 98 K 52 vin.; skupno torej vse tri zbirke: 192 K 64 vin. Naj slede imena posameznih darovalcev po razredih: Iz I. razreda: ÄvSiC 1*20, Bajc 0 30, Bergant 0*20, Bitenc 0*20, Božič 0'10, Cerar 0 20, Čeč 0*46, Debeljak 0*20, Dolenc 0*06, Finžgar 0-20, Glavič 0*18, Grims 0*25, Hartman 0*30, Hiti 0*40, Hladnik 0*14, Hren OiO, Ivančič 0*32, Jeglič 0*20, Kramer 0*30, Krašovec 0*20, Lavrič 0*40, Lekšan 0'10, Magister 0*24, Marolt 0*60, Meršnik 0*10, Odar 0*80, Ogoreutz 0*14, Oman 0*36, Peček 0*05, Pečkaj 0'40, Pintar 0*40, Podobniki'—, Pogačar.1‘08, Pokorn 0'20, PremrovliO, Prijatelj 0*20, Puc 0*26, Pucelj OiO, Robežnik 0*22, Rupnik 1* —, Rutter 0*20, Sedej 0 30, Stariha 0*66, Umek 0*60, Urankar 0*20, Urbanija 0*30, Vitežnik OiO, Werbole0*30, Zrnec OiO, Žerovec 0*28. Skupaj K 17*50. Iz Il.a. razreda: Ambrožič 0*60, Bernik 0*42, Blaznik 0*52, Cedilnik 0*34, Demšar0*40, Filipič 0‘ 40, Habič 1*58, Jeglič 0*80, Jenko 0*40, Kanc 0'98, Knap0*90, Kovač 0*42, Lah 0‘28, Lamovšek 0’42, Lavrenčič 0'68, Lesar 0'26, Logar 0-40, Mrak 0'38, Pance 0‘38, Piši 0i2, Poljanec 0’68, Slapšak 0'40, Stanonik r—, Štukelj 0'60, Šušteršič 0‘40, Tomšič 0‘50, Tušek 0‘60, Vavpetič 0‘48, Zorec 0‘20, 2argaj 0'48, 2en 0‘40. Skupaj K 16‘62. Iz II.b.razreda: Brandstätter 0-20, Clemente 0‘30, Demšar 0‘70, Dobovšek0'20, Eisselt liO, Glinšek 0'40, Hostnik l-20, Ilc 0'60, Jurca 0‘70, Kavčič 0'50, Koče-var2i0, Kolar0-90, Končan0-50, Kowafik0'50, Krmelj0‘60, Leveči- — , Mali0-31, Oblak OiO, Pirman 0'30, Pogačnik 3'30, Rožman 0'50, Rudolf 1'—, Sever 0-80, Stare 0‘40, Strnad 0'40, Šuštar 0'40, Tancar 0'31, Vadnjal 0-50, Weingerl 0'70, Žibert liO. Skupaj K 22*02. Iz III. razreda: Arkar 0’50, Bartol 0'56, Bizjak 0’60, Bohinec 0’18, Cedilnik 0‘20, Čampa OiO, Debeljak 0'80, Debevec 0-30, Drnovšek 0‘24, Erzar 0i4, Fister OiO, Gabrovšek 0’44, Goleč 0'20, Heferle 0'15, Janežič 0’25, Jnnhar 0'60, Jeršič 0'24, Justin 0'04, Košir liO, Kožman 0‘40, Kralj OiO, Kristanc 0'39, Leben 0'30, Lesar 0*51, Miklavčič 0*41, Pečnik 0'35, Perovšek 0*14, Pirnat 0'42. Potočnik 0*12, Pretnar 0*20, Prodnik 0*31, Rant 0*06, Remškar 0 04, Selan 0*16, Semič 0*46, Sladič 0*40, Strnad 0*24, Šarabon 0*17, Sparovic 0*10, Tomažin 0*50, Tomc 0*40, Turk 0*34, Vehovec 0*76, Vilhar 0*10, Vodnik 2*04, Voljč 1*80, Zgaga 0*12, Zupan 0*74, Zupanc 0*34, Žabkar 0*40, Žgank 0*70. Skupaj K 19*58. Iz IV. razreda: Balanč 0*41, Baš 0*50, Bergant 0*40, Briški 1*06, Čemažar 1*—, Drolc 0*20, Hvastija Fr. 0*64, Hvastija Iv. 0*26, Hočevar 0*50, Jeras 0*70, Jerina 0*46, Koman 162, Koselj 0*50, Kozjek 0*38, Kranjc 1*02, Križman 0*20, Kunc 0*60, Langus 1*20, Lavrenčič 0*50, Lavrič 1*—, Lesar 0'20, Lončar 1*—, Mali 1*11, Mav 1*01, Markež 0*20, Merše 0*40, Missia 0*20, Mlakar 0*10, Mlinar 1* — , Pogačnik 0*41, Poljanec 1'—, Prijatelj 0'50, Rott 1*- , Soklič 0*20, Stupar 1*20. Skupaj K 23*80. Iz V. razreda: Ärko 0*58, Bernot 0*20, Božič 0*20, Čadež 0*76, Demšar Fr. 1* —, Demšar Janko 1*74, Eršte 0*55, Ferjančič 0*70, Hočevar 0*70, Jenko 031, Kalan Andrej 0’44, Kalan Iv. 0'62, Kočevar 0'40, KošiCek 070, Kraljič 0'80, Krek l-20, Magušar 0’28, Mencinger 0'27, Mežan 0'20, Mihevc 0'27, Oblak 0 40, Oman 0'74, Pavlovčič 0’70, Pretriru 0'92, Presiček 1 '10, Raznožnik 1'30, Rozman 0’40, Sevnik 0’33, Skvarča 0-18, Škerjanec 0’32, Volk 0’50, Vončina 1’—, Zorec 0'20, Žagar 030, neimenovani 0-69. Skupaj K 21’—. Iz VI. razreda: Blažič 1*85, Čampa 0'42, Gerčar 0'25, Gornik 023, Jenčič 1'80, Kandare 0'30, Kastclic 0'78, Legati l-04, Lovšin 0'30, Mauer 0’46, Oblak Fr. 0'30, Oblak Iv. 0‘60, Oražetn 0'30, Pirnat 0'20, Sever 1 ’34, Simončič 1*14, Sirnik 0’80, Stanko V20, Stanonik 0'70, Štrukelj ü’30, Urbanija 0‘83, Žagar 0‘60. Skupaj K 15’74. Iz VII. razreda: Arko 1'—, Božič 2' , Čepon l- —, Gorše 1*36, Jerman 0’60, Kastelic Fr. 2’-, Kastelic Iv. 1‘09, Koželj 0’50, Likar 2-—, Lipovšek 1’—, Magajna 1‘—, Marinko 1 *50, Nadrah 0'60, Perko 0'50, Počkaj 0'90, Poje Ant. 1'30, Poje St. 2'—, Puš 2‘—, Raztresen 0'70, Rotar 0'60, Strah 0’50, Šivavec 0 65, Trampuš 0‘50, Varl l-30, Vidmar 0’60, Zupanc 1'80, v imenu enoletnih prostovoljcev Kočevarja in Salija razrednik 5‘—. Skupaj K 34-—. Abiturijenti: Bidovec 1'30, Cerar 0'90, Gašperšič 0'54, Gerčar 0’80, Grat 1*20, Klinar 0'80, Končan 0'80, Lesar 0’60, Moder 0'40, Mrhar l-30, Oblak 070, Pele 1 • 60, Perne 0'90, Peterlin 1 • 30, Potočnik 0'70, Rode 2'10, Triller 2‘10, Ude 0‘80, Vadnjal 2'14, Verbič l-30. Skupaj K 2238. Učenci so tudi sodelovali pri dobrodelni prireditvi v korist ranjencem c. in kr. nadomestne bolnice v zavodu sv. Stanislava dne 11. in 13. maja. Prve prireditve se je udeležilo posebno izbrano, povabljeno občinstvo. Slavnost je počastil ljubljanski vojaški poveljnik ekscelenca Hugo Kutschera v spremstvu g. polkovnika Avgusta pl. Kleinschrott in stotnika viteza Pogačnika. Prireditve so se udeležili nadalje gg. c. kr. deželni šolski nadzornik vladni svetnik dr. Janko Bezjak, poveljnik c. in kr. nadomestne bolnice v zavodu sv. Stanislava polkovni zdravnik dr. J. Benedik in upravni častnik nadporočnik Karol Glaser, hišni zdravnik zavoda dr. M. Dereani in župan Anton Belec iz Št. Vida nad Ljubljano in mnogo odlične duhovščine. K drugi prireditvi so prišli sorodniki gojencev in občinstvo iz St. Vida in drugih krajev dežele; dvorana je bila napolnjena. Spored je bil jako mnogovrsten in se je obakrat točno izvršil. Vrstile so se pevske in godbene točke, ki jih je krepko proizvajal dijaški pevski in godbeni zbor pod spretnim vodstvom pevovodja in učitelja glasbe V. Hybaška. Med pevske in godbene točke sta bili vpleteni dve igri. Slavnost je zaključila Haydnova „Cesarska pesem“, ki jo je pel dijaški zbor med spremljevanjem orkestra. Občinstvo je stoje poslušalo in globoko občutilo zlasti navdušene besede: „Brate vodi vez edina nas do cilja enega: 2ivi cesar, domovina, večna bode Avstrija!“ XII. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. Preteklo šolsko leto je bilo v zdravstvenem oziru za gojence splošno jako ugodno. Primerna lega zavoda, svetli in zračni prostori popolnoma ustrezajo higieničnim zahtevam. Kako prostoren je zavod in koliko ugodnosti nudi gojencem v zdravstvenem oziru, se je pokazalo v preteklem šolskem letu, ko se je brez prevelike utesnitve prepustilo v korist nadomestni bolnici za ranjence toliko dvoran in sob, da bi se moglo sprejeti do 1000 ranjencev. Učenci se ob raznih prilikah navajajo k temu, da bi znali ceniti zdravje. Tudi v tekočem letu se je mnogo storilo za negovanje zob. Učenci so se mnogo gibali na prostem. Večinoma so trikrat na dan hodili na igrišče, redno trikrat na teden na izprehod. Gojile so se pod nadzorstvom vzgojnega zavoda raznovrstne igre z ozirom na starost in učne oddelke. Iger so se udeleževali vsi učenci. Pozimi se je gojilo tudi sankanje. Med posameznimi učnimi urami so bili stalni odmori; ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci večinoma tudi ta čas na igrišču. Dobro je služila učencem tudi domača kopel. Za bolnike se je posebno skrbelo v primernem bolniškem traktu. XIII. Zahvala ravnateljstva. Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Prevzvi-šeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski; veleslavno Avstrijsko Mornariško društvo; g. J. Aljaž, kn. šk. duh. svetnik, župnik na Dovjem; g. dr. A. Breznik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. dr. J. Demšar, profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani; g. dr. J. Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; g. V. Hybäsek, pevovodja in učitelj glasbe v zavodu sv. Stanislava; g. dr. Fr. Jere, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. A. pl. Kappus, župan v Kamni gorici; f g. Jurij Karlin, župnik v p. v Škofji Loki; g. dr. I. Knific, kn. škof. duh. svetnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. A. Kržič, č. kanonik, profesor v p. v Ljubljani; g. J. Kržišnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. M. Poljak, župnik v Sostrem; g. dr. A. Ratajec, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. Fr. Re-böl, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. dr. A. Snoj, realčni katehet v Idriji; g. Fr. Steržaj, župnik na Koprivniku; g. V. Steska, kn. šk. akt. konzist. svetnik, ravnatelj kn. šk. pisarne v Ljubljani; g. I. Šašelj, župnik v Adlešičih; g. dr. Fr. Trdan, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. V. Zabret, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano. Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo presrčno zahvalo. Bog povrni! XIV. Naznanilo o začetku šolskega leta 1915/16. Za prihodnje šolsko leto se bodo učenci vpisovali dne 16. septembra. Istega dne se bodo vršili ponavljalni izpiti. Ravnateljstvo. XV. Statistika učencev. V razredu II. Skupaj —— III, IV, V. VI VII VIII. 1. Število. a. b. a. b. Koncem šolskega leta 1913/14 . . 44 42 27 30 52 40 25 33 25 24 342 Začetkom šolskega leta 1914/15 . 31 29 34 33 51 43 40 23 28 24 336 Med šolskim letom vstopilo . . . — — — — — — — — — — — Vseh skupaj torej sprejetih . . . 60 34 33 51 43 40 23 28 24 336 Med njimi: na novo sprejetih, in sicer: iz nižjih razredov premeščenih 50 3 3 3 1 1 — — — 61 repetentov 1 1 1 — — — — - — 3 zopet sprejetih, in sicer: iz nižjih razredov premeščenih 30 28 44 42 38 23 28 24 257 repetentov 9 — 1 4 — 1 — — — 15 Med šolskim letom jih je izostalo 4 — 1 1 5 9 14 22 19 75 Število učencev koncem šolskega leta 1914/15 56 34 32 50 38 31 9 6 5 261 Med njimi: javnih učencev 56 34 32 50 38 31 9 6 5 261 privatistov — — — — — — — — — 2. Po rojstnem kraju. Iz župnije St. Vid nad Ljubljano . 2 — — 1 2 — — — — 5 S Kranjskega sicer 47 33 28 45 36 29 8 6 5 237 S Štajerskega 5 1 2 3 — 2 — — — 13 S Koroškega S Primorskega 1 - — — — - — — — 1 Iz drugih avstrijskih kronovin . . 1 1 Iz Ämerike 1 — 2 — — — 1 — — 4 Skupaj . 56 34 32 50 38 31 9 6 5 261 j 3. Po materinščini. ' Slovencev 56 34 32 50 38 31 9 6 5 261 Skupaj . 56 34 32 50 38 31 9 6 5 261 4. Po veri. Rimsko-katoliške veroizpovedi vsi 56 34 32 50 38 31 9 6 5 261 1 10 let 11 n 12 „ 13 „ 14 . 15 . 16 . 17 „ 18 „ 19 „ 20 „ 21 » 22 „ 5. Po starosti starih Skupaj 6. Bazredba. a) Koncem Šolskega leta 1914/15 je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred (oziroma so naj-viSji razred dovršili): odlično sposobnih (z odličnim uspehom) ..................... sposobnih (z dobrim uspehom) vobče sposobnih................. nesposobnih (z nezadostnim uspehom) ..................... Ponavljalni izpit se je dovolil . . Brez razredbe jih je................ Izredni učenci...................... Skupaj . b) Dodatek k šol. letu 1913/14: Ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih .............................. Izpit je prebilo: povoljno........................... nepovoljno (ali niso prišli) . . Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih ................................ Izpit je prebilo: povoljno........................... nepovoljno (ali niso prišli) . . V razredu a. I b. a. b 13 21 15 7 56 34 9 30 2 13 1 1 56 34 32 32 IV. 50 38 50 VI. 31 VII. Vlil Skupaj *2 38 31 9 6 i 5 1 I - 15 39 64 44 29 39 17 3 4 4 3 261 66 144 14 25 5 _7 261 * vojaka, enoletna prostovoljca V razredu Skupaj 1. II. V. VI. VII. Vlil. a. b. a. b. III. IV. J Torej je končni izid za šolsko leto 1913/14: Za vstop v naslednji višji razred je bilo (oziroma najvišji razred so dovršili): odlično sposobnih (z odličnim uspehom) sposobnih (z dobrim uspehom) vobče sposobnih nesposobnih (z nezadostnim uspehom) Brez razredbe jih je ostalo . . . 8 22 3 11 7 24 3 8 4 17 2 4 5 17 5 2 1 11 29 5 7 10 28 2 11 13 1 10 23 7 17 1 13 11 86 201 20 33 2 Skupaj . 44 42 27 30 52 40 25 33 25 24 342 7. Udeležba pri pouku v neobveznih predmetih. Prostoročno risanje ...... Telovadba j Italijanščina (I. tečaj) (II- ,. ) 1 Francoščina (1. tečaj) 56 34 32 50 39 19 6 1 6 14 1 1 1 — 218 20 7 15 (II. „ ) Petje (I., II. in III. tečaj) .... ; Stenografija slovenska (I. tečaj) . 56 34 32 50 6 10 23 6 2 — 196 23 8. Ustanove. Število štipendistov 5 3 1 3 3 9 1 8 4 35 Skupni znesek ustanov ... K 1 S 1 š o 55 >b to \ S J 1 CN 1 ib o\ tr> (O r- r- vo