VIII. letni tecsaj. 10 st. 1912. Oktober NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA Zmozsna Goszpa Vogrszka. POBOZSEN MESZECSEN LISZT Redite): BASSA IVAN plebanos vu Bogojini. Vszebina. Bassa Ivan: Miloscse szi puna .......289 Szakovics Jozsef : Miszijonszka duzsnoszt . Disc. : Szv. Jozsef pomaga..... Po Ant. Obl. : Krscsanszka mati . . . B. A. : Šzvdta Treza ....... Drobiš. 292 800 305 313 Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopicsov, naj mi naznani! Vsza piszma k meni, tu stamparijo nikaj ! 1 I Ki scsč liszt d&blati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vu Bogojini (Bagonja, Zalamegye) ali naj ononti dii, od koga liszt prekvzeme vszaki meszee. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vesaszi pl&esati, kak vszako leto, tak i letosz lehko po veeskr&tnih sumah, ali pa, kda bodo rneli, naednok pldcsajo! Csiszti dohodki iiszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana v krajini Szlovenszkoj naVogrszkom. TIH. leto 10. st. 1912. Okttfber. NEVTEPENO POPRliETA DEVICA MARIJA IMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA. - POBOZSEN MESZtCSEN LISZT REDITEL: BASSA IVAN plebAnos Vu Bogojini (Bagonya, Žalam.) Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. Miloscse szi puna. ak csiidovitve szo szkrivne poti bozse! Naglo dobi bi. D. Marija zapoved od Boga po szv. Jozsefi, steromi je zapoved angeo bozsi prineszeo, naj sze zdigne na pot z detetom Jezusom pred szrditosztjov Herodes krala ino naj bezsi z njim v Egyptom. Pa Bog ne bi mogeo obrnoti szrcč krala? Je ne ;ne-dosztojno k Bogi, ka pred ednim mrtelnim, nevolnim cslo-vekom bezsi ? Jeli ne bi mogeo Bog ponoviti za volo szina szvojega tiszte csiide, z sterimi je nikda Egypcsance vdaro ino odszlobodo liisztvo szvoje Israelszko ? Bi, szamo ka je njegova vola driiga bila! Marija je ne. ziszkavala, zakaj Bog tak ravna z njov. Bozsoj voli sze moremo brezi pogodbe podati csi razmemo, ali ne, zakaj Bog tak ravna z nami. Jeli de mela szkoj zsiveti vu piisztini, ali nej, ka to Marija pita. Tiszti Bog, steri njoj je zapoved dao, je za-doszta zmozsen, ka de jo hrano v potrebcsini, csi li scse zdaj ona nevej, kak de to slo. Kak dugo de mogla v Egyptomi osztati med tiihin-szkim, nepoznanim, poganszkim liidsztvom ? Ne je szpita-vala to tiidi. Tiszti Bog, steri njoj je velo odidti, njoj zse povej, kda de njoj csasz nazaj pridti. Bog bi njoj escse bole nerazumliva lehko zapovedao, pa njdna diisa zato ne bi zgiibila mira szvojega. Ka bi moglo zmešati onoga, ki szi prav premiszli, ka Bog vodi sztopaje njegove? Jeli je včksa zagviisanoszt, ali nam da kaj včkso batrivnoszt, kak je to znanje, ka je Bog znami, ki nasz vodi — brani?! Goszpadne, zmozsen i milosztiven Bog, ti szi tak zapovedao, naj jasz tudi po poti hodim, stere ne poznam ! Da mi pa dojde zapoved tvoja. Vola tvoja je meni zado-szta za zrok, kak nocsnomi potniki bliscsčcsi poszvet. Nevem, kama pela pot moja, da pa gviisno znam, ka csi sze na taksega voditela zaviipam, kak szi ti Goszpodne, te ne zablodim nikdar. Vu kmici moje pameti batrivno hodim, ar znam, ka me Ti Goszpodne ne zavrzses. Pa kama bi^asz priseo z mojov pametjov po tisz-toj poti, stero mi ti pises naprej, moj Bog pa po steroj Ti scsds, naj jasz hodim brezi vszega pogajanja ? Nemam-kaj szpitavati ino sze csedniti; kda zarazmim zapoved tvojo, te mi drugo ne osztane, kak bogati. Jeli, ka szmo tak navajeni, ka sze na voditelsztvo modjfoga i pravicsnoga csloveka radi zaviipamo, jasz pa bi dvojnoszti dao meszttf te, kda ne cslovek, nego Bog szam scs6 mend voditi po poti zsivlenja? — Nega tam meszta sztrapezlivoszti, kde szama vekivecsna modroszt ino nezmerna dobrota bozsa vodi sztopaje moje ino kazse poti moje. — Bog vnogokrat zeberč takse poti ino skčri za nasz, stere sze njegovomi cili protivne vidijo. Zato, kak stčcs szo csiidovitne poti njegove, kak stdcs szkrivna szo naka-»f nenja njegova, no bom sze mesao, ne bom jih preiszkavao szvojov szlabov pametjov, nego z mocsnov verov, z mocs-nim viipanjom vzemem njegovo volo ino molim nakanenja njegova. Bog vecs zna vcsiniti, kak jasz zarazmeti. Poti bozse szo vszikdžr pravicsne i szvčte, csi szo li ne odkrite pred našimi ocsmi. Dela bozsa szo, kak zvezde na nčbi, szled njegove neszkoncsane modroszti je nad njimi, csi li, ka szo z szkrivnosztjov okolivzčte pred našimi ocsmi. Kelkokrit szam sz&n szkusao, Goszpodne, kak csiidovitne szo poti tvoje! Z globocsine mojega szrca molim tvojo szkrb za menč; z popunov pripravnosztjov sze podam tvojoj szvčtoj voli, csi li ne vem zroka pravoga tvojih potih i zapovedih —z taksov verov i viipanjom sze ti podvrzsem vu vszeh mojih potaj, z kaksov tvoja nazvesz-tsavanja, stera szi nam dao. Tiidi toga ne razmim, ka szi nazveszto,' da pa verjem bole, kak csi bi razmo, ar szo tvoje recsi, Goszpodne, i ti szi nam je nazveszto. Primi dar moje podvrzsenoszti, steroga ti z celoga szrca, z cele jonszko delo? I ka je bila njihova szmrt driigo,Vkak szled-nji aldov miszijonszke duzsnoszti ? V Jeruzsalemi szo escse pocsakali prisesztje Duha Szvdtoga, potom szo sze pa vecs ne mudili, nego sli szo na delo. Poglavar apostolov, Peter je zacsno miszijonsztvo, on je sztopo naprej taki na den prisesztja Duha Szvdtoga ino drzsao prvo miszi-jonszko predgo, na stero sze je taki trijezero mozskov dalo okrsztiti. Kak zveszto szo miszlili apostolje na szpu-njavanje miszijonszke duzsnoszti. to zse z toga vidimo, ka njim je prva szkrb bila na meszto neszrecsnoga Judasa driigoga odebrati za apostola, naj tak njihovo poszvecseno število puno bode i naj tak lezsej szpunijo szvoje miszi-jonszko delo. Potom szo szi razdelili poznani szvejt, od-Iocsili szo, k steromi narodi de steri so miszijonarit. Jezus Krisztus njim je pa pomocsnike dao vu miszijonszkom deli, odebrao je Tarzenszkoga Saula i Barnabasa za apostole. Sžtul, po odebranji Paveo je pčlda za miszijonare vszeh csaszov. Njegova gorčcsnoszt vu miszijonszkom deli ne pozna tezsave i mejč. Dvakrat je obhodo peski teda poznani szvejt i povszddi predgao. Od szvojega miszijon-szkoga potiivanja on szam pise : »Vnogo szam trpo, veeskrat szam vu vozi bio, dosztakrat v nevoli, v szmrtnoj pogiibelnoszti. Od zsidovov szam petkrat dobo edno menje stirideszdt palic. Trikrat bicsiivan, ednok kameniivan, tri-krat sze mi ladja razbila; vudnč i vnoesi na morji; na potiivanji dosztakrat v pogiibelnoszti od povodni, od razbojnikov, od mojega naroda, od poganov ; vu nevarnoszti po vžrasaj, vu piisztini, na morji, med hamiesnimi brata-mi: vu trplenji i sztradanji, vu vnogom virosztiivanji, gladi i zsčji, vu vnogom poszti, mržzi, nagoesi . . .« II. Kor. n. Jeli je za volo teh tezsav Paveo povrgo miszi-jonszko delo ? Ne; nego etak pise : »Jaj meni, csi nebom predgao evangeliuma.« — To je bio miszijonar, steri je razmo recsi Krisztusove : '»Ite i vcsite vsze narode.« I vszi apostolje szo z ednakov vernosztjov szpunjavali mi-szijonszko duzsnoszt. Vszi szo osztavili szvojo domovino, rodbino, vsze, ka szo na szvejti meli; vsze szvoje triide, preganjanje, sziromastvo, glad, zsčjo szo za aldov pri-neszli za evangelium. Szlednje recsi Jezusove: »Ite i vcsite«, szo njim kak ogen gorele vu diisi; to njim je ne-presztanoma odmevalo vu viihaj : »Ite i vcsite vsze narode.« Zato szo sli i vcsili szo. Peter je so v glavno meszto Szirije, v Antio-chijo; odnet za dve leti na bozse opominanje v glavno meszto szvejta, v Rim, kde je 25 let szpunjavao miszi-jonszko duzsnoszt i kak najvisisi pasztčr ravnao mlado szvčto Matercčrkev ino na szlednje z manterniskov szmrt-jov potrdo i dokoncsao szvoje miszijonszko delo. Andras je vu razdelitvi szvejta dobo krajino okoli Csarnoga Morja; odtčc je so v Thracijo, v dendsnjo Albanijo i na szlednje je prisao v grcski varaš Patrasz, kde gaje Aegeas konzul za volo evngeliuma na krizsno szmrt oszodo. Sztarejsi Jakob, brat Jžnosa, je odlocsen bio za Judeo i Szamarijo, kde je veliko vnozsino liidih pridobo za bozse kržlesztvo. Potiivao je tiidi vu daldsnjo Hispanijo predgat. Na szlednje njemi je Herodes Agrippa glavo dao odszekati. Janos apostol je v Mdloj Azsiji, poszebno v Ephesus varasi szpunjavao miszijonszko delo. Bio je tiidi v Rimi, kde ga je Domitian caszar za szvedocsansztvo evangeliuma vu vreli oli dao vrcsiti. Ali szvčti Janos je zdrav i zsiv prčsztao to manternistvo. On je jedini med apostolami, steri je z naturalszkov szmrtjov mirno vmro, kda je zse vise 100 let sztar bio. Mlajši Jakob je posztdvlen za jeruzalemszkoga puspeka. Tii je gldszo evangelium do szvojega 96. leta, kda szo ga kameniivali, iz vrha cdrkvi dolisziinoli i njemi sz kolekom glavo razbili. Filipp je za szvoj tao dobo Szkithijo, kde je szkoro celi narod na krscsanszko vero preobrno. Vmro je v Hie-rapolisz varasi na krizsi. i Mataj apostol je v Ethiopiji predgao i liisztvo sz kra-lom vrčd vu szvčto Matercčrkev pripelao. Vmorjeni je pred oltarom, dokecs je szveti aldov prikazsiivao. Tomas je obhodo Perzsijo, Medijo, na szlednje Indijo, kde szo ga poganszki popevje sz sztrelami vmorili. Bertalan je v Indiji i v Armeniji predgao. Tii szo kozso doli potčgnoli zsnjega i njemi glavo odrezali. Simon (Gordcsi) je Egiptom dobo za tao miszijonsztva, Judas Taddeus pa Mezopotanijo ; na szlednje szta oba vkiip prišla v Perzsijo, kde szta po zvrsenom apostolszkom deli z manterniskov szmrtjov vmrla. Od Matjasa Apostola neverno sztanovito, kde je hodo; ali to znamo, ka je verno szpunjavao miszijonszko duzs-noszt i na szlednje za szvedocsansztvo evapgeliuma szvojo krv prelejao. Apostolje szo na szvoje poti pomocsnike meli szebom, kak na priliko szv. Paveo szvčtoga Lukacsa, szv. Peter szvčtoga Marka. Szvčti Paveo pa to pise, ka bi on tiidi lehko szebom meo kakse pobozsne zsenszke, kak Peter i ovi apostolje. Z toga vidimo, ka je zacsdtek miszijonsz-kih szesztčr zse vu apostolszkom vzemeni polozseni. One pobozsne zsenszke, stere szo Jezusi i poznej njegovim apostolom vu razsirjavanji evangeliuma na pomocs bild, szo bilč predkep i znamenje onih redovnih szesztčr (nune), * stere szo vu szvčtoj Matericdrkvi poznej nasztanole i ste-rih duzsnoszt je miszijonarom vu daldsnjih orszagaj med poganszkimi narodami na pomocs biti. Pri apostolaj Krisztusovih vidimo pravo miszijonszko gordcsnoszt. Dvanajszet sziromaskih i nevucsenih mozsov szi je razdelilo szvejt, naj ga preobrnejo, naj bolvane po- rušijo, naj poganszko gizdoszt i telovnoszt odpravijo, naj liidi krotke, ponižne, csiszte vcsinijo; z ednov recsjov: naj eden novi szvejt napravijo. I to szo tiidi doprineszli, ar szo meli vu szebi miszijonszko gorčcsnoszt, kr njim je szlednja vola Jezusova szvčta bila, stero szo szpuniti šteli, kajstčcs de kostalo. Csi bi tč apostolszki duh, ta miszi-jonszka gordcsnoszt apostolov vu poznejših sztoletjaj tiidi gorosztala, jeli bi dnesz escse 800 million liidih blodilo vu tmici pogansztva ? — Szakovics Jozsef. (Dale.) / Szv. Jozsef — pomaga Isztinszka zgodba, zprotoletje je prišlo v dezselo. Vsze je bilo zeleno csiszta vedrina tak kak malogda. Povszod ve-szeli obrazi, povszod zsivlenje, puno radoszti ! Bila je nedela i tak lepi i szvčtesnji den, kaksi more biti le na szpomlad. Nedela gda rdlozsijo liidje delo i szvetijo, gda sze njih diise i szrca zdigavlejo v gorecsoj molitvi viszoko k Bogi. I teda je plavao doli po Labi cseden parnik. Na par-niki sze je vozila velika driizsba — szami peszmarje nikam namenjeni, da sze malo razveszelijo. Glaszno szo sze szmejali tej mladi liidje i szpčvali ! da sze je csiilo na obrezsje i szo mimo idocsi sztali i poszliisali. Sztov driizsbov sze je pelao tiidi popotnik, ki sze ne doszta brigao za veszčle liidi, njih szpevanje i szmeh, liki zatopleni vu szvoje mislenje lepo mirno szedo na szvojem bole posztranszkom prosztori. Popotnik je bio mozs v najlepši letih i po njegovom zviinesnjem szoditi priproszti delavec ; venda pa je bio lepo oblecseni i szkrbno obriti kak sze sika za Goszpodov den nedelo. Te mozsak, sz steroga lica je szijala blagoszt i mod- roszt, je delao v szoboto scse keszno vnocs ; ali dnesz — v nedelo — je zse rano sztano ar sze je odpravo na dugo pot do prisztaniscsa, odket sze je odpelao sz pomikom v cčrkev da je mogeo biti pri szvetoj mesi i tak op-r. raviti szvojo nedelszko duzsnoszt, kak zapovedavle to krscsanszka duzsnoszt vszakoga krscsenika. Peszmarje szo sze plaszno razgovarjali. Nas popotnik je szpoznao zsnjiivoga govorenja, da szo szpali dopoldne nameszto da bi sli v cčrkev, kak bi sze szpodo-bilo i bi bila prav i naravnoszt njiiva duzsnoszt, od nje scse govora ne — szo dobro jeli i pili, i zdaj sze pelajo na zabavo, razvedrilo. »Csiidni liidje to« je miszlo te; »vsze ka majo,. majo od Boga, i venda sze ne brigajo za njega . . .« I njegov moder obraz sze je scse bole zmodro ; Vidfo sze je tiidi, da sze je moglo dobromi mozsi kaj neprijčtnoga zgoditi dnesz, ar szo szkoro zsalosztno glčdale njegove ocsi . . . Popotnik je bio katolicsan pa je zsivo med drugo verci, delecs krej od cčrkvi i duhovnika. I da je osztao dober katolicsan, to ga je sztalo tezsav, dosztakrat scse doszta tezsav . . , To zajtro je zveszdlim szrcom so k blagoszlavlanji kapelice, zozidane na csaszt szv. Jozsefi. Prejel je szv. zakramente i sze pomiido vecs vor v cčrkvi. Pred podobov szv. Jozsefa je tak priszrcsno molo i preporacsao i zracsao szebč i szvoje drage, ki zsivejo delecs od njega, tomi ve-Iikomi zavetniki! Gda sza je na to v blizsanjoj krcsmi pokrepcsao, sze « je pascso potom na prisztaniscse i zselno csakao ladjo, stera naj bi ga pelala nezaj. Čakati je mogeo dugo, i venda je bila za njega vszaka minota draga. Delaven den je mogeo trdo delati i ne vtegno piszati piszma domo szvojim dragim, stere je zapiiszto v szirmastvi, ki szo kumaj csakali, gda njim zse posle liib-leni ocsa da bo za kriih i obleko ... Le vnedelo je meo csasz piszati. I tiidi dnesz je steo napiszati piszmo i je poszlati, da zvedi drzsina kak sze njemi godi . . . Zato je tak nesztrpno csakao na parnik. Zdaj sze prikazse ladja. Gda priplava kraji, vsztopi na sznanec naglo ar dobi bole na szamom meszti szvoj prosztor. Njegovo veszdlje, da sze zdaj naglo povrnč, pa je bilo, zsalibog, prerano; zakaj gda je priseo uradnik, ki je vozne liszte glčdao, sze pokazalo, da je ne na pravi parnik sztopo, ki je vozo ravno inan . . . Zdaj znamo zakaj szo dobromi mozsi glddale ocsi ni-kak modro zsalosztno . . . Doma zse kumaj csakajo, gda dobijo piszmo, ali on njim niti dnesz nade mogeo piszati. I zdaj ta nepotrebna vozsnja, ta zgiiba csasza kak neprijetno ! I to sze je moglo ravno dnesz pripetiti! Po njegovom mislenji bi moglo dnesz vsze glatko iti, gda je teliko premolo pred podobov szv. Jozsefa. Ali on sze je ne steo v tej recsah mčsati. Vej »ka Bog vcsini vsze prav vcsini«. Ali venda njemi je bilo csiidno pri szrci, da sze njemi je mogla ravno dnesz ta neprilika pripetiti. V prisztaniscsi, ge sze je sztavila ladja i je on doli sztopo, naleti na szvojega pajdaša, zdrzsinov, ki je zsnjim v isztoj vdszi sztaniivao, i ki je csakao ladjo,, stera de pelala njega i drzsino proti domi. Nas znanec pripovedava szvojo nepriliko, i vszi szo sze tomi szmejali. I na zadnje sze je scse on razvddro, gda je bilo sztov drzsinov tak domacse i veszčlo. Gda pride domo, najde vsze presztraseno i pobito. Pri pajdaši, pri sterom je nas znanec sztaniivao, szo tatje vdrli i pokrali vecs szto penez, ki ga je 16* nazocsi njega eden ddn prvle dobo ... Obkradjeni je mrmrao i kricsao vu szvojoj dvojnoszti, da njemi je vkradjeni tezsko priszliizseni penez, namenjen za szina, steri je sole ravno szpuno da bi szi zs njim kaj szpokiipo v szliizsbo. Gda to kricsanje zacsiijejo veszni- csarje, privrejo na kraj neszrecse. Zvedijo ka sze je zgodilo, sze szpitavlejo: »Pa sto bi to napravo^« Iscsejo iscsejo da bi najsli kakso recs, ki bi izdala tata, ali nikaj taksega nemrejo dobiti. Vszi szo pa bili vtom jedini, da je mogeo to vcsiniti kaksi dom&csi, njegov znanec, ki je poznao vsze razmere v hizsi. Zdaj najdejo liidje v blizsanjem grmi prazno mošnjo i no-zsek našega znanca, steroga je pred ednim tjednom zgiibo. Kak je priseo nozs v te grm? Vsze ocsi szo obrnjene zdaj na neszrecsnoga mozsa, ki je na ednok prebledo, palik posztao erdčcsi kak kuhani rak! ... Liidje szo znali da nas znanec tezsko prezsivd obilno drzsino doma. »Sto drugi bi bio tat kak 16, ki je znao, ge szranjiivle pajdaš peneze !« rekocs i sze njemi protijo . szpesznicami. Csi ravno sze je vo gucsao da je neduzsen, da ga v tom csaszi nancs ne doma bilo, nego sze je po zme-slavici odpelao inan na drugi kraj i sze je scse zdaj po-vrno: liidi od toga ne mogeo prepricsati, njegov nozsdk i prazna mošnja szta bila glavna szvedoka, da je on krivec. Neszo njemi vervali,' i ne doszta falilo, da bi ga tam na meszti z bili. Zdaj pride domacsi zsupan (rihtar) »Ali szte znoreli, liidje bozsi ? Kak morete obszoditi csloveka, gda nikaj gviisnoga ne vete ?« zakricsi na vesz glasz, razzsenč razburkano vnozsino i resi tak našega znanca hudi lučki csemčrov. ^otom pa pripovedavle : Dnesz szan ga vido zse rano sze pascsiti na prisztaniscse. I ravno zdaj mi je pripovedavao moj zet, ki je bio dnesz v B., da ga je najseo tam na prisztaniscsi i szo sze potom vkup vozili domo — teda venda ne mogeo biti tu!« Ar szo poznali zsupana i njegova zeta i znali da szta zmirom pravicsniva i govorita pravico, sze pomirijo razidejo. Vsze je prišlo pred szodiscse. Szledkar szo zgrabili dva nikaj vredniva. Obravnava -je dokazala, da szta to prava krivca. Nas znanec je pa meo zahvaliti le nepriliki, da je tiszto nedelo sztopo na naopacsno ladjo, ovak sze nebi mogeo rešiti, dr szo vsze okolscsine proti njemi govorile. Ja, ka Bog vcsini, vsze dobro vcsini! . . . Kak zahvalen je bio zdaj bozsoj previdnoszti, ki ga je brezi d^ojnoszti na prošnjo7velikoga zavetnika szv. Jozsefa tak milo csuvala. — O, szv. Jozsef pomaga ! . . . JDisc. i Krscsanszka mati. Podlaga zgojitvi. ig ti je dao dete. Od veszelja sze zaszvejti materino oko, gda poglčdne szvoje dete, stero je scse tak malo pa szlabo, pomocsi potrebno, pa od njč odviszno. Kak je telo deteta szkrito, po-kecs ne prenaša szvetloszti, zraka pa toplote, tak naj bo dete szkrito prva leta v tihoj domacsoj hizsi, ge naj sze * namle njegova diisa pri lepom zgladi roditelov prave po-bozsnoszti pa dobroga krscsanszkoga zsivlenja, ka de te szletkar lezsej prenašalo tezsave zsivlenja. V drzsino, na tvoje szrcč je je Bog posztavo. Doszta bole de vplivalo tiszto, ka de z lasztnimi ocsmi vidlo, kak pa vsze drugo, ka de od materč csiilo. Vecs let pretecsd, prič kak de znalo za szebč szkrbeti. Zato naj pod szkrbnim materinim var-sztvom rasztč, naj sze okrepi, ka posztane pošteni cslovek pa dober krisztjan. Prva zgoja — na, materi. Ocsa, ki ma doszta dela, nema za prvo zgojitev de-c6 nej csasza pa nej zmozsnoszti. Prvo zgojitev vrsi szkoro szigdar szamo mati, stera najbole razmi szvoje dete. Ocsa pa naj podpira, . pa naj dopunjavle njčno delo z recsjov pa z dobrim zgledom. P- mr ■ Zvisenoszt. Materino delo je zaisztino lepo, zviseno! Ona ma voditi bozso deco prti nebčszom, za szvejt pa zgajati delavne, poštene liidi, steri do njoj na diko, gda je zse vecs nede. Csi mas veszčlje nad rozsicami v szvoji gredaj, gda rasztčjo, cvetčjo pa razsirjavlejo prijčtno dišavo okoli szebč, kama včkse veszčlje te ma mati nad rozsicami szvojega szrca! Raha kak voszk, je detecsa diisa. Vsze zeme v szebč, ka vidi pa csiije. Zato je pa mati vcsaszik v za-csčtki more dobro zgajati, csi scsč, ka de ednok szrecsno. Mati sze more vcsiti. Kak sze pa more zgajati ? Nesterne matere miszlijo. ka to szamo od szebe pride, gda szo zse deca porojena. Csi matere vcsaszi szkregajo, pokazniijejo eli pa zbijejo deco, te miszlijo, ka szo sz tem zadoszta vcsinile. Csiidi-vajo sze pa, ka szo deca nej bosa. Vsze je szamo nekaj zviinesnjega. Dete je szamo dotecsasz dobro, pokecs je siba nej k sztrani djana. — Mati more dobro poznati szvoje duzsnoszti pri zgojitvi, szpoznavati more vszo naravo pa vsza nagnjenja szvojega deteta. Naj vszeli dobro premiszli, zakaj je dete to eli to napravilo, pa zakaj je to eli to eli ovo ta piisztilo. Ka je je zapelalo k tomi, ka je bilo zrok njegove nepokorscsine. Naj premiszli vszeli oponašanje mozsčvovo, driizsinino pa druge prilike, v sterij sze dete nahaja. Mati more opazsiivati diiso szvojega deteta. Szpomenč sze naj nezaj, ka je szama csiitila, gda je scse bila dete. Kelkg^rat sze cslovek szletkar szpomenč, kak hudo njemi je djalo, csi je gda po neduzsnom bio kazniivani eli pa kregani; vecskrat sze szpomend, kaksi vpliv szo nanjega meli tovarisje pa driige prilike. Kelko jč mater, stere zselejo, ka bi njim deca bila bogsa, kak szo bile one szamč negda. Vcsi sze od toga, ka je csiitilo tvoje szrc6 negda, ka ti je djalo hudo, ka ti je bilo na- poti, szpoznavaj nevarnoszti, pa je za csasza csuvaj od njij. Miszli szi veeskrat, ka je bilo sz teov, gda szi mlada bila. Na tč n&csin doszčgnes, ka do deca tebč pa tvoje delo razmila, csi je ravno moreš vcsaszi pokarati pa po-kazniivati. Szpozna ti dete, ka je kazen bila potrebna, pa de te scse te bole lubilo. Ovacsi de njemi pa kazen od velke nčvole, pa sze csiduzse bole odtuji tvojemi szrci. Mati more meti mocsen vpliv na volo pa na szreč deteta, ka ednok kaj posztane zs njega. Na volo more meti vpliv — to je: dete je po naravi, stera je zavolo greha pokvarjena, nagnjeno k szlabomi, k lagojemi, pa je szvoje-glavno eli okorno, raj sze prime lagojega kak dobroga. Tii sze zacsne materino delo, stera trga pleve szlaboga nagnjenja z szrca szvojega deteta, pa ga vodi g dobromi z lepim zglčdom pa z nagovarjanjom. — Vpliv ma mati tiidi na szreč. Pokecs je mlado pa nepokvarjeno, je more ojaesiti za vsze dobro. Neduzsno kak angeo poesivle dete v materinom naroesji, stera je vesi od Boga pa na druge dobre recsi. Nema szkiisnjav, ne pozna tezsav, vsze verje pa vsze k sžebi jemlč. K lagojemi nagnjeno. Kak neopaesno bi pa bilo, csi bi mati pozabila, ka je rojeno v grehi Adamovom z vszemi lagojimi nagnjenji! Isztina, ka je nanjem podoba bozsa, szamo ka je ta po-doha zamazana pa oszkrunjena. Zgojitev po sztarisaj pa lasztno prizadevanje naj dete ocsisztita. Csi ravno mati liibi szvoje dete z vszemi mocsmi, njemi zato neszmi ka- * zati szlepe liibezni, more glčdati naprej. Dete sesč szre-csno videti na tom pa na driigom szvejti. To je pa mogocse szamo te, csi zatira v njem vsze, ka je szlaboga, pa goji, ka je dobro. Prav ma szvdto piszmo, gda pravi: »Li gladi szi szinii, vej de te meo v sztrahi! Szamo sze zmenjaj zs njim, vej de te zse zsalosztio. Ne szmej sze zs njim, ka nebos zsaliivala. Ne dopiiscsaj ga v mladoszti. njegovoj voli. Vugibli njegov sinjek v mladoszti, pa njemi daj po hrbti, pokecs je scse dete, ka ti nede trdokorno.« Liibezen pa veszelo szrce. Mati pa more meti dvej lasztnoszti, ka dobro zgoji gor szvojo deco. Pravo materino liibčzen more zjediniti z veszčlim szrcom. Kak potrebuje detecse telo prva leta vecs toplote, ravno tak potrebuje detecsa diisa vecs liibdznoszti. Liibčzen do ocs6 pa do materi zasztavla v deteti liibezen do szamoga szebč. Eli szte scse nej opazili, ka dete ne da rado z rok, ka njemi je povoli. Csi je pa mati proszi, te pa da, csi r&vno tesko, pa sze te sztiszne k materi-nomi szrci. Liibčzen do ocs6 pa do materi je tiidi prva vretina pa sola vszega dobroga. Gda dete vidi materino dobroto do szebd pa dO driigij, jo scsč ono tiidi kazati drugim. Vidi, kak mati za njd szkrbi, ono pa te szkrbi za szvoje konjicse, za szesztrico pa za brata, za mujciko pa za psza, ravno tak kak včrt. Vidi materino szkrb pa zsaloszt, csi njemi je hudo, pa csi je betezsen. To ga vcsi z drugimi meti szmilenje. Kak lepa pa mogocsna je prava materina liibezen ! Ravno tak potrebno je pri zgojitvi tiidi veszčlo materino szrcd. Csi je oblacsno, pa duzse csasza dezs ide, te posztane cslovek nekam tuzsen, pa sze njemi nikaj ne liibi. Gda pa po dezsi szunce szijne, te je pa vsze tak veszčlo pa prijazno, pa sze csloveki pa z veszčljom napuni szrcč. Csi szi szigdar zsalosztna pa potrta, pa te dete nigdar ne vidi veszčlo, kak naj ma te dete veszdlje do dela, do vcsenja pa do zsivlenja. Ka zna dete od zsaloszti pa od szkrbi! Njemi trbdj lepo vreme, lepe zgldde. Csi je veszdlo pa dobre vole, te premore vsze, csi je pa szigdar .zsalosztno, te sze njemi nikaj ne liibi. Zsalosztna mati. Mati, csi szi ravno zsalosztna pa neszrčcsna, boj zato proti deci szigdar veszčla. Kama rai de te te dete bogalo, pa ti vsze z veszčljom szpuni, ka njemi zapoves. Isztina, ka ti je vecskrat tesko veszdlje kazati, gda ti je vsze szamo na zsaloszt. Csi bos sze pa znala zavolo dece premagati, sze navcsis szebč szigdar bole zatajiivati, to je pa. podlaga krscsanszke popolnoszti. Pri nisternoj materi sze pri tom zacsne zaisztino prava sola lasztnoga pobogsanja. Csi szi nagla, obcsiitliva, csemeraszta, kregajocsa pa posz-vetna, te sze tej tvoji grehi v podvojenoj meri pokazsejo na tvojoj deci. Dobra mati, stera zaisztino scsč kaj do-szčgnoti, more biti gordcsa pa pazliva na szebd kak szve-tica. Csi szo sztarsi nanjoj zanemarili zgojitev, te naj zaj, gda je zse zadnji csasz, odpravi vsze hibe, ka sze 16 ne pokazsejo pri deci. Prenagla po obcsiitliva. Ge pa mati nevej szama szebč premagati, posztane v vszem oponašanji nepremislena pa nagla kak je dete szamo, ne szpitavle pa ne pozvedavle, kelko je dete krvo. V prvi .csemerdj sze krega nad njim, je bije, meszto toga ka bi preszodila, eli je dete reszan zaszliizsilo kazen eli pa nej. Csaszi sze deteti v neszrecsi kaj pripeti, kaj razlejč, prevrzse eli pa potere, pa ga te mati v csemeraj vcsaszik tak kaznuje, ka ga nebi miliivala bujti. To je nej dobro f Kazen more vszeli szamo tak velka biti, kak szi jo je to dete zaisztino zaszliizsilo. Mati, neszmis pozabiti, ka je nej pri taksoj pameti, kak ti. Ono sze nevej csuvati, nevej pa csaszi tiidi nemre opraviti tak delo, kak njemi ti nalozsis, zato je nigdar prek mere ne kaznuj. Szamo gda je zaisztino pa tiidi szamo rado kaj bozsnoga napravilo, te je szmes kazniivati. Vszigdar kreganje. Vnoga mati je taksa, ka dete celi ddn drugo ne csiije od njč, szamo kak zapovedavle pa prepovedavle : »To reko szmes, toga pa neszmis« — pa sze szploj krega pa csemeri. Eli je v tom pripetjej csiida, csi dete posztane plašno, nema zaviipanja do materč, pa sze scse komaj kaj odemenij, csi njemi mati kaj pravi. Csi sze mati szigdar szamo krega pa csemeri nad detetom, te zamori v njem szpostiivanje, stero ma dete do njč pa do szebč, pa njoj tak dete zaisztino posztane trdokorno pa szvojeglavno. Csi sztarisje nad decov doszta gucsijo, te to deci szkoro szigdar škodi. Kem vecs sze njim zapovedavle, tem menje te bogajo. Kak naj ma dete zaviipanje do materč, csi sze ona szigdar szamo krega pa csemeri nad njimi, csaszi scse te, gda jo sto driigi- szvadi ? Mati bi mogla zadušiti v deteti szlaba nagnjenja, pa te szama szvojij nemre. Csi je dobre vole, te dovoli deci vsze, csi je pa szlabe vole, te jo pa scse ta najmčsa recs razluti. Velka hiba je tiidi materina nesztanovitnoszt. Zsensz-kam sze navadno ocsinja, ka sze za koj dobroga hitro odlocsijo, pa tiidi ravno tak hitro posztanejo mlacsne. Mamo szvetice, stere szo posztale imenitne po szvo-joj junacskoj odlocsnoszti, stere je scse v toj najvčksoj nevarnoszti nej zapiisztila gorčcsnoszt, szo vršile dobra dela pa sze vojszkiivale za Krisztosa. Device manternice, szv. Elizabeta, Klara, Katalena pa scse druge szo posztale za vsze csasze zglčd mocsnij zsenszek pa devic. Vnoge matere pa, stere bar majo dobro volo, szo prevecs mejke, szpremenlive za vsze, escse za poszvetno, pa szo tak ne-odlocsne pa nezaneszlive. Rade bi bile dobre pa pobozsne, deco bi tiidi rade mele v sztrahi bozsem zgojeno, pa szo szamč preszlabe, nemrejo delati, nej trpeti, nemrejo szebi nikaj odpovedati pa nej szvojij duzsnoszti szpunjavati, csi sze zsi te sz tem rdvno- celomi szvejti zamerijo. Nezaneszlive szo kak vreme v aprilisi. Njiiv znacsaj sze kazse tiidi pri zgojitvi decd, stera tiidi nezaneszliva pa neodlocsna posztanejo. Ka sze ednok zapovej, to te more biti szpu-njeno, ka sze pa ednok prepovej, to pa more biti prepo- vedano. Nikdar neszmi dete pregovoriti materd z jocsom, sz prilizavanjom eli pa sz csemerami. Dobro premiszli najprlč, mati krscsanszka, ka zseles od szvoje decč, pa ka njim zapovedavas. Nigdar pa ne zapovedavli ravno tak, kak ti na miszeo pride, liki szi moreš vsze dobro premiszliti. Preszodi vecskrat szvoje oponašanje, szvoje recsi pa szvoje namene. Najhiise jč, csi sze ednok kaj jako osztro zapovej, drgocs pa ravno tiszto z lejka ta piiszti. Csi bos mlado drevece szigdar vugibala, pa te pali ravnala, te sze ti zaisztino posziisi. Dete ti je nej za to dano, ka bi ti vodila szkoz po vszej nevarno-sztaj sz szvojim lasztnim zgledom v nebčsza. Zapovedavle sze naj deci szamo tiszto, ka je zaisztino potrebno, pa ka deca tiidi znajo pa morejo szpuniti. Deca szo deca, odnjij sze nemre kajstč zseleti ! Sztopi k njemi z liibčznosztjov kak mati, pa njemi scse raj ednok pokazsi, kak naj napravi, pa nej, ka bi sze drla pa kregala nad njim, kak to vnoge matere sego majo. Csi bos lepo zs njim ravnala, te sze ti navcsi lepo delati pa de te csi duzsebole liibilo. — Do-szta viszi tiidi od toga, kak sze naj zapovedavle. — Ne zapovedavli sz kreganjom pa sz csemerami, liki lepo prijazno pa odlocsno. — Dobra recs najlezsi najde pot v detecse szrcd. Prav dobro bi bilo, csi bi dete bogalo zse zato, ka je mati zapovedala. Da pa to nej vszeli tak. zato naj szkusa mati tak zapovedavati, ka de dete koncsi vcsaszi vidlo, zakaj more bogati. Cslovek je zse taksi, ka raj vcsini tiszto, ka szam za- dobro szpozna. Grozitev pa obetanje. Szo matere, stere sze deci pri vszakoj recsi grozijo z bitjom sz kazniivanjom, to pa v deci zaduši lubčzen do matere, pa gordcsnoszt za dobro. Escse bole neszpametno j6. csi mati za vszako zapoved kaj obecsa deteti, ka bi je sz tem pripravila do pokorscsine. Obecsajo njim szlacsice, igracse, obleko, krajcare pa scse druge recsi, od sterij mati miszli, ka je dete rado ma, — Nebozse mati szi nancs ne miszli, ka sz tem vcsi deco na to, ka bogajo szamo za placso. Sz tem navadi dete szamo tiszto delati, ka njemi je povoli. Naszledki taksega ravnanja szo, ka dete liibi szamo szebč, je szvoje glavno, okorno pa lakovno. Taksa zgojitev zamori v deteti csiit pokorscsine pa zatajiivanja. Dete moreš tak navcsiti, ka de zato bogalo, ka njemi ti zapovedavles, pa sze more dobrovolno podvrcsti tvojoj zapovedi — Vnoga mati sze meszto toga, ka bi odlocsno zapovedavala deci, tak ponizi, ka scse dete proszi, zdihavle, pa je sz tem lasztnim zdihavanjom scsč pripraviti, do pokorscsine. Szo pa pa takse matere, stere zapovedavlejo, pa te ne glčdajo, csi sze je njiiva zapoved szpunila eli nej. Csi ravno opazijo, ka je dete nej bilo pokorno, je ne po-kazniijejo, pa ne pokarajo, eli je pa pokarajo szamo tak, ka dete tiszto nancs gor ne zeme. Taksa mati szi je te szama kriva, csi njčno dete nigdar nede poznalo prave pokorscsine. Po A. Obl. Szveta Treza. (Okt. 15.) 1. Detinsztvo. XVI. sztoletja najveksa szvetica je bila szv. Treza, Narodila sze je leta 1515. v Avila zvanom varasi na Spa-' njszkom. Ocsa njeni, Sanchez Alfonz, je bio premo-csen cslovik. Mati, Ahumadai Beatrix, je tiidi sz plemenitne familije szhajala. Obadva szta pa bM jako treznoga, ja-kosztnoga i pobozsnoga zsivlenja. Tomi m k zahvaliti tiidi szv. Treza, ka zse kak malo dete, je szpoznala Jezusa, njegovo vero ito, da je jako liibila szveta cstčnja poszebno pa szvecov i mantrnikov zsivlenja. Kak,veliko mocs majo na deco prva cstenja, pčlda szv. Treze nam ocsivesztno kazse. Ne sze ona spilala vu szvojem szlobodnom vremeni, kak driiga deca, nego vu cstenjeh v molitvi i premislavanji je naisla szvoje naj-vekse veszelje. Sz szvojim bratom, od nje malo sztaresim Rodrigom, szta sze vecskrat kama v szamocso potegnola i tam z velkim diisevnim veszeljom szvecov zsivlenje cstela. Kak szladek mčd szo kapale pobozsne recsi vu njidva gingava szrca. Odprla szosze pred njidva ocsmi ona grozna trplenja, stera szo szveci mogli presztati na zemli za Krisztusa, ali tiidi ona velka veszelja, stero kak szad szvojga trplenja vu nebeszkom kralesztvi zdaj vzsivjelo. Nad etak-sim premisl&vanjom je vecskrat zsmeten zdihaj nihao ta njidva neduzsna szrcd : „Na veke sze veszeliti, na veke blazseni biti O ka je to : na veke pa na veke l" Zsela sze pobiidi v njidva szrcah, szvoje zsivlenje aldiivati za Krisztusa i tak szi vekivecsno blazsensztvo azgviisati. I ka csinita, naj to moreta doszčgnoti ? Vu zsvojoj detecsoj pameti sze gorzdigneta, ka ta sla nad poganszke mauretance, steri szo te escse na jiizsnom Spa-njszszkom sztaniivali. Tam vOszkazseta szvojo krscsanszko vOro, poleg stere teda njidva morijo poganje i tak man-trnistva korono zadobita. Ali ne sze je tak zgodilo, kak szta szi njidva vOzracsunala. Na poti szo jiva szpoznali pa lepo naz&j domo k sztarisom pripelali. Treza je te escse szamo 7 let bila sztara. Vu 12 leti zgubivsa szvojo dobro mater, szirota deklica vu szvojoj zsaloszti sze na kolina ptiszti pred kepom bi. Device Marije i nad gosztimi szkuzami proszi Marijo, naj zdaj zse Ona bode njena mati, naj zeme njo tudi nad szvojo deco. Ka je nebeszka Mati poszluhnola prošnjo neduzsnoga deteta, znamenje je ona obramba, stero je Treza vcelom szvojem zsitki csutila. Nevarnoszt i gojitev szv. Treze. Szveta Treza je 12 let sztara bila, gda je mater zgubila. Szmrt materč je za Trezo velka nevarnoszt bila, ne szamo z&to, da je vecs falilo pazlivo oko materno, stero je njo szeserom szprevajalo ; ne je bilo vecs tiszte szkrbne roke, stera tak lepo zn& gojiti dete, da nje zadomesztiti nikaj nemore, nego zato tudi, ar sze Treza po 'maternoj szmrti na vekse pri ednoj szvojoj sztrini zdrzsdvala, stera je j£ko lejkomisleno zsivlenje pelala, na dete szkrbi ne-mela. Treza sze pa zdaj na szloboscsini csutila, vsze cstela, ka njoj do rok prišlo ali je bilo zanjo aline. Ne je bilo nikoga, ki bi njoj cstenje znao prebrati, za stero je tak hrepenela. Lagoje, razviizdane knige szo pa dekli jdko skodlive. To sze zgodilo tiidi sz Trezov. Tiszta Treza, stera je prič za mantrisko korono zdi-havala, zdaj po maternoj szmrti szcsiszta inacsi zacsne pre-misldvati. Treza je zacsnola szvoje pobozsnoszti, szvoje navadne molitvi pomali ta nihavati, kem duzse, tem vekse veszelje je najsla v poszvetni dugovanjah, v opravi i vu driigi delah, za stera je prle ne marala. Tak szigdar nizse i nizse je sla po toj nevarnoj poti proti pogubelnoszti. Ali pomocs bi. Device Marije, stero sze prle včszproszila, jo je obvarvala od vekse neszrecse. Na dobro szrecso ocsa je vpamet vzeo to zsalosztno szpreminenje szvoje hcseri, stero sze zse jdko mocsno na njčnom zvunesnjem opo- nasanji kžzalo. Ka bode zs njov ? Tam je duzse nihati ne more, ar sze na veke pogubi. Doma jo pri szebi drzsati tudi nevarno. Prišla njemi je dobra miszeo na pamet! Da jo v gojitev od szv. Augusztina zvanim niinan. Tam sze escse lejko poprdvi njeno zsivlenje. Pa tak sze tudi zgodilo. V klostri nad pobozsnimi nunami sze pd. nazaj pobudi njena sztarinszka gorčcsnoszt do Krisztusa. Poldrtigo leto je osztala Treza v gojitvi, gda jo Bog z velkim be-tegom obhodo. Ocsa jo zdaj domo zeme i tam da vrd-csiti. Beteg za kr&tki csasz mine, Treza zdrava sztdne szposztelč, ali te beteg je preobrno njčno szrcč tudi. Zsela sze pobudi vnjčnom szrci na szamosztanszko zsivlenje, odtrgnoti sze scsč od szveta, steri poleg szvoji vnogi brit-koszti tak nikaj dobroda nema dati. Szvoj nagib nazveszti ocsi. Ocsa mocsno proti sztoji. Ne je steo dopusztiti, kabi zs njčne Treze nuna bila ka vcsini zdaj ? Brezi ocsinoga dopuscsenja idti nemore ! Ali niksi notresnji glasz jo li v kloster po.zdva. Na szlednje, naj szvojo diiso konczcsi more rešiti, sze na taksi szto-paj odlocsi, steroga brez ocsinoga dopuscsenja kak pokorno dete szamo zsmetno more zvrsiti. Szkrma povrse ocsinszko hizso, t£ niha vesz szvet i odide szama v kloster karmelitanszki nun. Batrivale i omocsile szo jo vtom sztopdji Krisztusove recsi: „Ki oeso szvojega, ali mater szvojo bole lubi kak mene," (Mt. 10, 37.) Szv. Treza je zdaj zse 20 let sztara bila. Szv. Treza v Jclostri. Komaj je sztopila szv. Treza v kloster, nikse nezre-eseno veszelje je csiitila v szvojem szrci. Veszelila sze, ar ona zsela, za sterov je zse tak dugo hrepenela, sze zdaj szpunila. Oh kak njoj ne bi plavalo szrce zdaj vu veszelji, vej sze rešila toga csalarnoga szveta, tu je zdaj v blazse-noj szamoti poleg szvojega Zarocsnika, steromi jedinomi szvojo szluzsbo, szvoje celo zsivlenje scse goralduvati. Leta 1534. doli dene oblubo rčda. Od toga vremena mao jako esztro zsivlenje zacsne v klostri, stero njoj hitro naskodi i mocsno zbetezsa. Bog je na probo steo djaszti Treze potrpezslivoszt, ar sze vszigdar to zselela, naj do- szta more trpeti za Krisztusa. Zdaj jo obhodo z groznim betegom tak, ka poleg velki bolecsin, stere je mogla vo-preszt&ti, szi je jezik celo razno razgrizla, gut sze njoj vesz poszuso i tak vkup potegno, da vecskrat niti kaplice vode ne mogla k szebi zeti, ka bi szi zs&jo vtisala. Ali szv. Treza je z nedopovedanov potrpezslijosztjov, z velkov vdanosztjov vu bozsoj voli prenašala vsze te grozne bole-csine. Nigdar sze ne tozsila poleg trplenja, nego vecskrat . gorzdehnola: „Csi szmo dobra zeli z bozsi rok, lagoja zakaj nebi?" (Job 2, 10). Tri cela leta je trpela szv. Treza vu taksoj szmrtnoj pogiibelnoszti. Najimenitnesi vracsitelje tisztoga vremena szo jo hodili gledat, ali proti betegi pomocsi szo li ne-znali dati. Tak viszila nad zsitkom i szmrtjov. Naszlednje szv. Treza szama sze oberne k szvojoj luboj Materi nebe-szkoj, od stere je zse teliko pomocsi vzsivala, goršcse jo proszi, naj jo ne zapiiszti zdaj v tom groznom betegi, naj proszi szvojega jedinoga Szina, naj njoj da nazaj zdravje, 4r de tak zdrava bole verno mogla njemi szliizsiti. I Bog je poszluno njeno ponižno prošnjo; zdravje szi je nazaj szproszila. Szveta Treza zdaj novi zsitek zacsne v klostri. Po-menkanja, trudnoszti vecs ne poznala notri do s£mrti. Posztavili szo jo za prednjojco klostra. Tu sze zacsne njena delavuoszt. Szama od szebe je znala, kak zsalosztno je to vednom szamosztani, da redovnice razno vlecsejo, da nega vecs pred njimi regule, stere bi vOrno szpunjavale Zato Treza cio szvojega celoga zsitka na to obrnola, naj nazaj red more posztaviti nad szvojimi szesztrami. Delo szamo pomali slo naprej, ar Treza doszta protivnikov mela, od steri je vnogo odiirjavanja mogla tudi pretrpeti. Escse szo jo ednok pred birovijo posztavili. Ona pa rada bila, hvalo davala Bogi, ka za njega more trpeti, dr je toga vredna. Jakoszti i szlednji dnevi szv. Treze. v Vrszte sznopicsa ne doptisztijo, ka bi natense popiszali zsivlenje szvete Trčze, zato szamo escse nisterne njene jdkoszti scsemo pred vasz posztaviti, naj vidite, kak sze vojiivala ona celo szvoje zsivlenje za Krisztusa pa za njegovo vero. , Szirmacje i betezsniki szo vu szv. Trezi szvojo mater liibili. Proszti pa viszike csaszti ludje sze ednako od njč tanacs proszili. Oua pa vszem z modrosztjov zjedirjjenov pouiznosztjov davala vszem tandcse tak z recsjov, kak • sz piszmami, vu steri je vszaki gor naiseo, ka njemi trbelo. Tti szi zapomlimo, da szv. Treza poszebno modroszt mela, stero je Szvčti Duh vlejao v njeno pamet. Vecs taksi knig je naimre piszala i nihala odzaja po szvojoj szmrti, stere zsenszka piszati ovacsi ne bi mogla. Pune szo te knige modroszti, gorecse liibeznoszti do Boga i piszane zglobokim znanjom bogoszlovja! Popiszala je szvoje zsivlenje, nadale »Pot popunoszti"; — »Prernislavanje od Ocsa nasa; »Hvalodavajocsa premislavanja po szv. obhajili" itd. Zsmetno je sztanolo szv. Trezi, da escse teliko kri-vovercov more szeserom viditi, da telko liidi escse vgreh zakopani, ki zraven proti vekivecsnomi szkvarjenjej idejo. Za povrnenje krivovercov je doszta molila, szoja dela Bogi za njč goraldiivala. ■ Vu najveksern postenjej je drzsala szvojo csisztoszt i neduzsnoszt. Proti toj angelszkoj jakoszti je nigddr ne pregrešila niti z mislenjom ne. Necsiszto mislenje ali csii-tenje je celo nepoznano bilo pred njov. Csi jo sto tanacs proszo na to glčdocs, gdriigomi ga zgonila, dr ona prej vtom nevej tanacsa dati, da je nigdar ne niti szkiisnjdve mela. Velika je bila njčna poniznoszt. Hvalo nigdar ne isz-kala, dr je szebe drzsala za najvčkso gresnico. Csi szo jo pa bantuvali, ogrizdvali, te sze veszelila, ar tak miszlila, da je szamo toga vredna. Szirmastvo je tudi jdko liibila. Njena obleka, nj6na posztelina je vszigddr ndjprosztejsa bila. Zvelkim veszel-jom Bogi hvalo davala, da szo v klostri ne meli kaj jeszti. Szv. Treza je ne veszelja iszkala na Szveti. Trpeti je štela vu čelom szvojem zsitki. Zsivlenje brez trplenja je ne melo cene pred njov. Od szvojga Zvelicsitela sze sza-ma priszila trplenje, vecskrdt gorzdehnola; »Trpeti ali mreti!" — Celi 40 let szo jo vszigddr telovne bolecsine, mantrale, stere szo jako teda naprobo djale njeno sztdl-noszt i potrplenje. Veliko bolecsino njoj rčdila njena roka, i — 318 — stero sze dvakrat potrla pa nigdar ne dobro nazdj za r&szla. Bolecsine sz&mo te ne csutila, gda k szv. precsis-cs£ vanji prisztopila, te szo vsze njene mantre, bolecsine gorhenjale, te szamo. Jezusa csutila vu szvojem szrci. Ito vsze ne bilo zadoszta. Zviin teh nevol, stere je Bog po-silao na njo, szama szebi naMgala pokoro, trdpila szi je telo, vecskrat sze bicsiivala, ali zdrugim taksim delom » szebe zatajuvala. Njeno gorčcsnoszt, njčno verno szliizsbo je g. Bog zse na zemli jako pocsasztiio, naimre zvecsimi csiidami i prikazni, stere je njoj vcsino. Maria sze njoj vecskr&t szkdzala i kak szmo csiili, njo vecskrat pod szvojo obrambo zčla od nevarnoszti rešila. Szv. Jozsef, koga je tiidi verno csasztila, sze njoj tiidi szkdzao, pa njoj doszta mi-loscs podelo. — Vu Oltdrszkom szvesztvi je vecskr&t vidla szamoga Krisztusa vu cslovecsem teli. Od szlednji dnčvov szv. Treze nam csiidnovito lepa dela pise njenoga zsivlenja piszatel. Naime zse naprej je zndla ono bldzseno voro, vu steroj sze na veke ma zje-•diniti z szvojim Zvelicsitelom. Gda je pop z OltOrszkim szvesztvom v njeno szobico sztopo, naj bi jo omocso z teiom Krisztusovim na to dugo pot, lice njoj gorelo od velkoga veszelja i gor szkri-csi: „Oh moj lubleni Goszpod! Ednok dčnok je prišla t£ bldzsena včra, za stero szam zse tak dugo hrepenela. Naj sze zgodi tvoja szvdta vola." Zaszpala je vu meri oktobra 15-ga leta 1582. XV. Gregor p&pa szo jo za szvetico voimeniivali leta 1621-ga. Szčto Trezo klecsčcso mdlajo kak njoj edna zsarjava spica vu prszi zleti. To je bilo njeno videnje, vu sterom 4.A zserjava spica pomeni ono veliko nebeszko liibezen, =stera je njčno szrcč prehodila. B. A. Drobiš. Szveta szpraviscse na csaszt OMrszkomi szvesztvi sze je letosz od 26-ga do 29-ga mihaoscseka v Becsi ob-drzsalo. Bilo je pri njem nazocsi vise szto piispekov, med njimi vnogo kardinalisov i nadpiispekov pa vise trijezero diihovnikov z vszeh talov szveta escse z Amerike, z Azsie szo vnogi prišli, z Francuszkoga, anglezskoga, spanjsz-koga i taljanszkoga pa liisztva tiidi na jezere. Od nasz zvogrszkoga je 15 jezčr liidi bilo tam, vszi piispecje, vnogo diihovnikov, med plemenitasami Eszter-. hazy vojvoda, Apponyi gr6f, Zichy Aladar, Somssich, Wenckheim, Majlath i vnogi drugi grofevje i plemenitasje. Rimszki papa szo na meszto szebč Van Rossum kar-dinalisa poszlali, Steri szo v kraleszkom gradi sztaniivali ino tak goriprijčti bili, kak csi bi szami papa prišli. 26-ga zaiitra je cela kraleszka familia pri szpovedi i precsiscsavanji bila, driigi dčn deca Becs varosa, med sterimi jih je z kraleszke familie devčt bilo, ovih drugih sze je pa vu tej dnčvaj vise 300 jezero precsiscsavalo vu vszej cerkvaj Becs varosa. Cerkvi szo bilč razdeljene za razlicsne jezike, pa szo sze tam tiidi pogovori drzsali na cs&szt oltarszkomi szvesztvi, kak sze more eta csaszt bole razsrijavati, od gosz-tejsega precsiscsavanja vernih i decd, od ranesega precsis-csdvanja dec6, od driistev Oltarszkoga szvesztva i njih razsirjavanja, od vekivecsne molbe Ollarszkoga szvesztva. Escse od toga je tam gucs bio, zakaj szo vu vnogi kraji-naj moški tak mrzli za csaszt oltarszkoga szvesztva i od vnogih drugih recsih. 29-ga, v nedelo je pa bila velka processija po vuli-caj Becsa, stera sze je v dezsdzsi zacsnola ob 1l27-oj vori ino je odvecsara do edne trpela, kda szo te Van Rossum kardinalis v kraleszkom gradi szv. meso opravili. Za processijo je krao dao sztarinszka z zlatom okovana kraszna kocsiija, vstera szo oszem csarnih konjov vpregli — na tej kolaj szo sze pelali Van Rossum kardinalis z oltarszkim szvesztvom, odzaja za njimi pa krao z nadvojvodom Ferenc Firdinandom z oszmimi belimi konji na drugi kolaj. Ki szo vidili kraszoto i bliscsobo 16 processije, pravijo, ka je nikdar ne pozabijo. 150 jezdr liidih je zalo v njoj tao pa je tak ginliva bila, ka krao szam, ki je pa zse vnogo velke paradie vido, z szkuznatimi ocsmi molo za Oltarszkim szvesztvom. Molimo mi tiidi, naj sze siri kralesztvo Jezusovo kem bole po szrcaj celoga cslovecsansz-koga roda. Vorszacskoj hizsi szo izda tiszte zmeslavice, stere szo sze 4-ga ivanscseka zacsnole, liki zse jč viipanje, ka sze razlicsne sztranke vfizglijajo. V Bogojini de od 16-ga do 24-ga andrejscseka szv. miszszijon drzsani za bogojanszke i bedenicske farnike. Z drugih far nancs naj ne szkasa niscse pridti, ar je cerkev premala escse za 16 tiidi pa tak ne de mogao notri niscse vecs. Z Bulgarie i Szrbszkoga glasz priseo, kda eto pišemo, ka je to dvoje drzsanje boj zacsnolo proti torki. Tal-jan sze zse edno leto vojszkiije z njim, zdaj teva dva, k sterima sze v kr&tkom csaszi pridriizsi 'csrnagorszki kral ino grcski, te pa de nasa vojszka tiidi sla na mejo szrb-szko i csrnagorszko. Bog nasz vari td neszrecsd. Dokecs sze ete recsi zostampajo, mo zse vidli, kama sze prevrzse to vsze. Leto sze konci priblizsava, szledjen csasz je tU za vsze one, ki szo scse duzsni na sznopicsi. Kalendare tisztim v Andrejscseki razposlemo, ki szo do konca vszeszviscseka sznopics placsali. Reditel. Egyhazmegyei K0ny?nyomda Szombathelyen. Milod&ri na novo bogojanszko cerkev. Z Amerike. o Berden Stevan z Filovec K 50-— f Berdčn Ana z Filovec 50-— Flegar Jozsef i zsena z Szvetahovec 20-— Benczik Jozsef z Moravecz 10 — Salika Stevan z Izsakovec 10-— Granfol Anton z Osrncov 5-— Hejduk Jozsef i i Fiume 5'— DrvaKes Anton z Szobote 3*— poszlani po Berden Stevani z Lousville Ky. Puhan Stevan i zsena Mericsnjak Magda Eden bttkvniesar z Dunellena Horvath Jozsef i zSera Berden Treza Bojnecz Treza z Sztrehovecz Nemec Klira z Sztrehovecz 50-— .1-25 25 — 20-— 40-— Glavacs Jdnos z BOkovnice rojen, v Harrisburgi sztojecsi •J : W _ Bozsman Ferenc i zsena z Olevelanda Bojnec Magda i szesztra Bara z Filovec 50'— Toplak Bara z BOkovnice 10'— Trajbarics Ana z Filovec 10'— Z toga szam vroke dobo 200 koron, z sterih 4-40 na mese, ovo na cerkev oszt&ne. Posz-lano je po Puhan Stevani z Maurera. 100-— 100-—"