Razglabljanja Silvo Torkar* ODSTIRANJE SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMEN Gorjansko in Imeno Kratki znanstveni prispevek | 1.03 Izvleček: V prispevku se za krajevno ime Gorjansko namesto dosedanjih etimoloških izvajanj iz občnega imena gorjani rekonstruira prvotna oblika *Dvorjansko, ki je izpeljana iz stanovni-škega imena *Dvorjane. Za krajevno ime Imeno doslej nismo imeli prepričljive razlage, tu pa se na podlagi historičnih zapisov in narečnih oblik za stanovniško ime in pridevniško izpeljanko etimologizira kot *Jamljane. Ključne besede: slovenska krajevna imena, etimologija, ono-mastika, Gorjansko, Imeno Abstract: Contrary to previous etymological explanations, which derived the place name Gorjansko from the common noun gorjani, this text reconstructs the original form *Dvorjansko as derived from the demonym *Dvorjane. While previously there has been no convincing explanation for the place name Imenothis article provides its etymology, on the basis of historical records and dialectal forms for a demonym and adjectival derivative, as *Jamljane. Key words: Slovene place names, etymology, onomastics, Gorjansko, Imeno Uvod Marsikatero slovensko krajevno ime zaradi svoje navidezne prozornosti in nezadostnega poznavanja nekaterih glasovnih premen ni bilo podvrženo resnejši etimološki analizi. Primer takšnega imena je Gorjansko, rojstni kraj jezikoslovca, folklorista in literarnega zgodovinarja Karla Štreklja. Med krajevna imena, za katera jezikoslovcem doslej ni uspelo podati jasne in verodostojne razlage, ker niso upoštevali nekaterih historičnih zapisov in ljudskih oblik imenskih izpeljank, pa spada Imeno. Gorjansko Krajevno ime Gorjansko je bilo doslej za večino jezikoslovcev tako prozorno, da se z njim niso posebej ukvarjali. France Bezlaj je bil mnenja (1965: 116, ponatis 2003: 291), da je vas pripadala plemenu *Gorjane,1 Pavle Merku (1994: 204, 2006: 80) in Marko Snoj (2009: 145) pa sta Gorjansko izpeljala iz občnega imena gorjan 'prebivalec gor'. Za etimologijo tega krajevnega imena je vsekakor pomembno, da premore historične zapise vse od srede 13. stoletja naprej: 1252 Wariansch; 1308 sl. de Voriansco/ Voriansci; de Voriansco/Vorgiansco; 1344 de Goran-scho; 1352 de Goriansco; 1358 de Vorianscho; 1404 de Wriansc(h)o; 1494 Goriansk; 1525 de Sgorianscho, de Scurianschega, Sgorianschiega, Sgorians[ce]ga, Ecclesia Sancti Andree de Gorianscho; 1584 in 1692 Koriansco; 1780 Goriansca. Kot lahko vidimo, imajo najstarejši zapisi od 1252 do 1404 v vzglasju največkrat v- ali w-, vendar se vmes, le- 1 Zvezdica pred lastnim ali občnim imenom pomeni, da to ni neposredno izpričano, temveč je rekonstruirano na podlagi dokazanega slovenskega glasovnega razvoja in primerjalnega slovanskega gradiva. ta 1344, začenjajo pojavljati zapisi z vzglasnim g-, ki v 15. stoletju naposled prevlada. Merku (2006: 80), ki je v arhivih odkril dragocene zapise iz 14. stoletja, je v tem imenu predpostavljal etimološki vzglasni g-, izmenjavanje v- in g- v zapisih 14. stoletja pa je razlagal kot obojesmerni kraški narečni razvoj v ^ y (priporniški g). Kot primer razvoja g > v je navedel še ime Volnik (uounik) za vzpetino pri Repnu, ki ga je brez dokazov izvajal iz *Golnik (Merku 2006: 206), kot primer razvoja v > g pa krajevno ime Zgonik, ki v virih od 13. do prve polovice 16. stoletja nastopa še v prvotni obliki Zvonik (Suonich ipd.) (Merku 2006: 212). V Podjuni na Koroškem se je prehod zv > zg izvršil nekoliko pozneje, v začetku 18. stoletja: priimek Zgonc je v matičnih knjigah v Vogrčah leta 1722 zapisan kot Suonz, 1727 Sgonz, 1736 Sguanz (Kotnik 1995: 54), v Rinkolah pa 1706 Suonez, 1708 Sgonz in 1716 Sgvanz (Kotnik 1999: 108). Toda Merkujeva teza o obojesmernosti razvoja v ^ y se ne potrjuje. O narečnem razvoju v > g sta pisala že Štre-kelj in Ramovš na primeru narečnega (ne le kraškega) občnega imena zgon < zvon in (dolenjskega) občnega imena gor 'kup gnoja' < dvor. Štrekelj (1922: 132) je menil, da se v narečjih vo- spreminja v gvo-, nato pa v izpade (kot v primeru stvoriti > storiti), razvoj naj bi potekal po shemi: zvon > *zgvon > zgon in dvor > *dgvor > *dgor > gor. Ramovš (1924: 160-161) je obravnaval poseben glasovni razvoj sklopov zv, dv > zg, *dg, ki naj bi bil značilen za govore, kjer dolgi o prehaja v dolgi u oziroma uo. Razvoj je ponazoril na narečnih odrazih in starejših zapisih besed zgon (< zvon), gor (< *dvor, dolenjsko 'kup gnoja') in podyora ( g posegla Sivic-Dular (1996), ko je pretresla nastanek narečnega leksema gorica 'dvorišče', '(vaški) trg', 'ograda za svinje'. Ugotovila je, da je gorica v navedenih pomenih nastala v internoslovenskem narečnem razvoju iz *dvorica. Z razpravo je prepričljivo ovrgla Bezlajevo tezo o vzhodnoslo-vanskem infiltratu s konca 9. stoletja, v skladu s katero naj bi omenjena gorica nastala s kontrakcijo (zlitjem) iz starejše oblike *gorojica, ki naj bi odražala vzhodnoslo-vansko polnoglasje. Poleg že znanih podatkov o arealni razširjenosti besede je pritegnila še nove in ugotovila, da je narečno občno ime gorica v pomenu 'ograjen prostor za svinje' izpričano v okolici Maribora, v Dravogradu in Libeličah, narečno gorica v pomenu 'vaški trg' pa vse od severnoštajerske Kamnice in Selnice prek Podjune do Zi-lje, Rezije, srednjega Posočja in Krasa. Potrdila je, da je tudi pri dolenjskem narečnem (Sodražica, Ortnek, Vavta vas, Uršna sela) gor ali dgor 'kup gnoja' treba etimološko izhajati iz samostalnika dvor. Kar zadeva glasovni razvoj dv > dg > g, je Sivic-Dular sicer dopustila, da ima Ramovš prav, obenem pa ugotovila, da »so glede na to, da se areal kaže širši od tistega, kot ga je prevideval Ramovš, vzroki in mehanizem tega pojava sedaj manj jasni in jih bodo morali slovenski dialektologi bolje osvetliti« (Sivic-Dular 1996: 447). Bolj kot na občnoimenskem področju je bilo glasovne razvoje v > g (in tudi b > g) mogoče zasledovati v slovenski toponimiji (Torkar 2015). Nekateri od teh razvojev so sicer posledica medjezikovne (slovensko-nem-ške) glasovne substitucije ali prilikovanja, nekateri pa ne sodijo v omenjeni kategoriji in doslej še niso bili zadovoljivo pojasnjeni. Tudi za krajevno ime Gorjansko se je sprva zdelo, da ga je glede na zgodnje zapise z vzglasnim v- mogoče rekonstruirati kot *Borjansko, saj so imena na b-, npr. Bled, Bohinj, Besnica, Bistrica, med 11. in 13. stoletjem pogosto zapisovali z vzglasnim v-. Toda celovitejši pogled na celotno problematiko je pokazal, da je najverjetnejša rekonstrukcija vendarle *Dvorjansko. *Dvorjan-sko so romanski pisarji v 13. in 14. stoletju zapisovali de Voriansco (*Vorjansko) zaradi napačne dekompozicije. V glasovni sklop dv- so zaradi olajšanja izgovarjave vrinili vokal e, s čimer so povzročili napačno razumevanje vzglasnega de- kot romanskega predloga s pomenom 'iz'. Po premeni dv > dg v živem jeziku sredi 14. stoletja je d zlahka odpadel tudi v slovenščini in dobili smo imensko obliko Gorjansko. Imeno Pri ugotavljanju izvora lastnih imen se imenoslovec praviloma najprej ozre po historičnih zapisih in po imenskih oblikah (posebnostih v pregibanju, pridevniški obliki in stanov-niškem imenu, tj. imenu za prebivalce ustreznega naselja). Kraja Imeno pri Podčetrtku in sosednja Imenska Gorca sta v krajevnem imeniku Štajerske (Orts-Repertorium 1872: 116) zapisana kot Imeno (nem. Stadeldorf) in Imeni verh (nem. Stadelberg), v Schmutzovem krajevnem leksikonu Štajerske (Schmutz 1822-1823/IV: 44) Jemenim in Je-manskagorza, na zemljevidu franciscejskega katastra 1825 (Spletni vir 1) samo z nemškim imenom Stadlerndorf in Stadlernberg (k. o.2 Imeno), na jožefinskem vojaškem zemljevidu okrog leta 1780 pa Jamlanska Wesz in Jamlan-ska Goricza (Jožefinski 1995-2001/V: 373). Najstarejši zapis sega v leto 1404, ko so Imeno zapisali Inferiori Stadlern (17 kmetij) in Superiori Stadlern (8 kmetij) (Blaznik 1986-1989/I: 297). Ime se sklanja: v Imenem, iz Imenega, pridevnik je imenski, starejša oblika je imljanski, prebivalci pa so Imljanci (Misja 2014). Za Imensko Gorco zgodovinar Pavle Bla-znik navaja tudi ljudsko obliko Imlanše (Blaznik 1986-1989/I: 297). Germanist Jakob Kelemina (1933: 62), ki enako kot pozneje slavist France Bezlaj ni še imel na voljo historičnih zapisov iz leta 1780 (Jožefinski 1995-2001), izhaja iz občnega imena imenje h glagolu imeti. Štajersko nemško besedo Stadel Kelemina interpretira kot 'kašča', 'poslopje, kjer je graščak zbiral dajatve svojih podložnikov'. Bezlaj (1970: 74, ponatis 2003: 436; 1976: 210) izvaja Imeno s svojilnim obrazilom -bn~b iz občnega imena *imenim, neznanega pomena. Etimolog Marko Snoj (2009: 169) z rezervo dopušča Bezlajevo razlago, ime pa označuje kot nejasno, saj ne upošteva povednih zapisov iz leta 1780. Toda oba zapisa toponima Imeno iz leta 1780 nam jasno razkrivata starejšo slovensko podobo in omogočata rekonstrukcijo *Jamljane, kar je stanovniško ime, izpeljano iz občnega imena jama ('prebivalci ob jami ali jamah'). Pri tem občnem imenu je najverjetneje treba izhajati iz pomena 'shramba', saj Pleteršnik (1894-1895: 357) navaja izraz jamnica 'v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani'. Iz oblike *Jamljane je s preglasom nastala oblika *Imlene, nato *Imene in slednjič na pridevniški model naslonjeno Imeno. Nemško ime Stadlern izhaja iz srednjevisokonemškega Stadel, kar danes pomeni 'skedenj' in na prvi pogled nima zveze s slovenskim imenom Imeno, dejansko pa je Stadel očitno nemški srednjeveški ustreznik za slovensko jama 'shramba v obliki v zemljo izkopane jame z vrati'. Pridevniška izpeljanka imljanski in stanovniška oblika Im-ljanci sta zaradi manjše pogostnosti rabe še ohranili nepre-glašenost v naglašenem drugem zlogu in celo -l-. Z besedotvornega vidika je Imeno mogoče primerjati s krajevnim imenom Podgračeno (1780 Podgratsch) v občini Brežice, ki se je razvilo iz prvotne oblike *Podgradčane ('prebivalci pod gradcem'). Tudi ime Zvirče v občini Tržič z variantno rodilniško obliko Zvirčanega (poleg regularne oblike Zvirčan) odraža prehod v pridevniško razumevanje prvotne imenovalniške oblike *Zverčane. 2 Katastrska občina. Razglabljanja Silvo Torkar* Sklep V pričujočem prispevku je v nasprotju z dosedanjimi etimološkimi izpeljavami iz občnega imena gorjani podana nova etimologija krajevnega imena Gorjansko, ki temelji na drugačni interpretaciji starejših historičnih zapisov in upoštevanju nekaterih doslej nezadostno pojasnjenih glasovnih premen v slovenski toponimiji. Rekonstruira se prvotna oblika *Dvorjansko, ki je izpeljana iz stanovniškega imena *Dvorjane. Krajevno ime Imeno se na podlagi historičnega zapisa Ja-mlanska Wesz na jožefinskih vojaških zemljevidih okrog leta 1780 ter narečnih oblik Imljanci za prebivalce oziroma imljanski za pridevniško izpeljanko etimologizira kot *Jamljane. To je stanovniško ime, izpeljano iz občnega imena jama: 'prebivalci ob jami ali jamah'. Z jamo je očitno mišljena shramba v obliki v zemljo izkopane jame z vrati, kar so nemški pisarji prevedli z besedo Stadel. Literatura in viri BEZLAJ, France: Slovenski imenotvorni proces. Jezik in slovstvo 10 (4/5), 1965, 113-118 [ponatis v: Metka Furlan (ur.), Zbranije-zikoslovni spisi I. Ljubljana: Založba ZRC, 2003, 289-294]. BEZLAJ, France: Slovensko Dežno, Zid in sorodno. Onomastica Jugoslavica 2, 1970, 64-77 [ponatis v: Metka Furlan (ur.), Zbrani jezikoslovni spisi I. Ljubljana: Založba ZRC, 2003, 428-440]. BLAZNIK, Pavle: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500,1—III: Historična topografija Slovenije II. Maribor: Založba Obzorja, 1986-1989. FURLAN, Metka: Novi etimološki slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. JOŽEFINSKI: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804): Opisi, I-VII. Ljubljana: ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije, 1995-2001. KELEMINA, Jakob: Pravne starine slovenske v filološki luči. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 14, 1933, 52-94. KOTNIK, Bertrand: Nekaj zgodovine starejših hiš v Vogrčah (Rinkenberg) in na sosednji Dobrovi. V: Osem stoletij Vogrč. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva družba, 1995, 45-60. KOTNIK, Bertrand: Zgodovina hiš južne Koroške, 6. knjiga: Župnija Šmihel pri Pliberku. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva družba, 1999. MERKU, Paolo: II "Libro di perticationi" del Notaro Giusto Ravizza (1525): il testo e l 'analisi dei nomi personali, di istituzi-oni e di luoghi. Trst: Devin, 1994. MERKU, Pavle: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu. Uredila Metka Furlan in Silvo Torkar. Ljubljana: Založba ZRC, 2006. ORTS-REPERTORIUM: Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark: Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. December 1869. Gradec: Central-Commission, 1872. PLETERŠNIK, Maks: Slovensko-nemški slovar, I-II. Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895. RAMOVŠ, Fran: Historična gramatika slovenskega jezika, II: Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924. SCHMUTZ, Carl: Historisch Topographisches Lexikon von Ste-yermark: T. I—IV. Gradec: Auf Kosten der Verfasser, 1822-1823. SNOJ, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan in Založba ZRC, 2009. ŠIVIC-DULAR, Alenka: Slovensko gorica/zorica 'dvorišče', '(vaški) trg', 'ograda'. Slavistična revija 44 (4), 1996, 437-449. ŠTREKELJ, Karel: Historična slovnica slovenskega jezika. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1922. TORKAR, Silvo: Bapnamt ^opM c nepexogoM v > g u b > g. B: ^mHonuH^BUcmuKa. OHOMacmuKa. ^muMono^ua,. MaTepuanti III MexgyHapogHofi HayHHofi KOH^epeH^^^, EKaTepuHÖypr, 7-11 ceHT»6p» 2015 r. EKaTepuHÖypr: H3gaTentcTBo ypantcKoro yHUBepcuTeTa, 2015, 279-282. Spletni vir Spletni vir 1: Podatkovna zbirka ARS: Franciscejski kataster za Štajersko 1825; http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=217795, 31. 03. 2016. Ustni vir MISJA, Peter, 5. 11. 2014. 99 CO o Q LU CO Razglabljanja Silvo Torkar* Slovene place names: Gorjansko and Imeno Due to their seeming transparency and also to insufficient knowledge of certain voice alternations, many Slovene place names have not been subjected to a serious etymological analysis. One of them is Gorjansko, the birthplace of the linguist, folklorist, and literary historian Karel Strekelj. Another such name is Imeno, one of the place names for which linguists have not yet succeeded in providing a clear and credible explanation because they failed to take into account certain historical records and folk terms for place name derivatives. Contrary to previous etymological explanations of the place name Gorjansko, which was explained with etymological derivatives from the common noun gorjani, this text provides a new etymology based on a different interpretation of older historical records and with regard to the yet insufficiently clarified voice alternation v > g in Slovene toponymy. It reconstructs the original form *Dvorjansko, which is derived from the demonym *Dvorjane. Based on the Jamlanska Wesz historical record in Josephine military maps from around 1780 as well as dialectal forms Imljanci for inhabitants and imljanski for the adjectival derivative, the place name Imeno may be etymologized as *Jamljane. This is a demonym derived from the common noun jama: "those living next to a cave or caves". The term jama obviously denotes a large excavated hole, furnished with doors and used for storage, which German Medieval scribes translated as Stadel. 100 CO o Q LU CO