objekti tehnologije oprema s li IUDI0 KBERNI VIZUELNE KOMUNIKACIJI: grafično oblihtvcinjc obliki tvunjc pri islora DTP s,-ms td: 0631851-181, fax: 06) 851-684 o CEPLAK ^^J ČIŠČENJE IN TRGOVINA številka 19, cena 50 tolarjev velenje, 14. maja 1992 d.o.o., tel.: 854 - 203 KAM Z JEDRSKIMI ODPADKI Tako se najbrž ne sprašujejo le Zeleni, ampak kar vsi. STRAN 3 IN SE JE LOGARSKA PREBUDILA Vsi v dolini trdo delajo, da bi poletno sezono pričakali pripravljeni. STRAN 8 k. TRADICIJA OSTAJA TRADICIJA V Šmartnem ob Paki obujajo (eni redkih, če ne edini v Sloveniji) stari običaj »jajčen jo«. STRAN 16 občinske skupščine Za torek, 19. maja je sklicano zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Osrednja tema bo zagotovo predlog proračuna občine Velenje za letošnje leto. Ob tem bodo poslanci pregledali tudi kako so se troši-la proračunska sredstva po odloku o začasnem financiranju javne porabe v letu 1992. Ljubno ob Savinji Sonaravnost kot vzorec V ponedeljek dopoldne so Ljubno ob Savinji obiskali podpredsednik slovenskega parlamenta in podpredsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik, namestnik republiškega ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mitja Bricelj s sodelavci, predstavniki vodnogospodarskega inštituta Slovenije, celjskega Nivoja in drugi gostje. Na dnevnem redu pa imajo še odlok o zaključnem računu proračuna za lansko leto s pregledom ugotovitev Službe družbenega knjigovodstva. Poslanci pa bodo tokrat govorili še o programu sVIada stavbnih zemljišč, predlogih komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, imenovali naj bi sekretarja sekretariata za varstvo okolja, sprejeli stališča do pričetka aktivnosti za sanacijo zraka v Topolšici, poslušali informacijo o poslovanju Komunalnega podjetja v lanskem letu, poročilo komisije, ki je proučila problematiko toplotnega omrežja Pohrast-nik — cona E, vročevoda Metleče—Šoštanj in vročevoda Šoštanj—Velenje. Obiskali so gradbišče na Savinji kjer avstrijski vodarji s svojimi sredstvi, svojim delom in na svoj način urejajo brežine. Gre za sonaravni način urejanja in zavarovanja brežin in vodotokov, ki je okolju prijazno, uporabljeni materiali niso tujek, trajnost pa krepko presega pet desetletij. Resnici na ljubo — takšen način smo poznali v vsej naši zgodovini, pa ga pred kakšnimi tremi desetletji pričeli opuščati in ga nadomeščati z nesmotrnimi in nezaželjenimi posegi. Zdaj SZAUEC ^S^tel.: 063/ 713-222 Večer šansonov Svetlane Makarovič Danes, 14. maja. bo v Velenju SVETLANIN DAN. Svetlana bo nastopila za vse generacije. Zaključna prireditev bo ob 20.00 v knjižnici Velenje, kjer bo nastopila kot pevka šansonov ter povedala to in ono iz^ svojega bogatega umetniškega življenja. nam ga predstavljajo avstrijski vodarji in urejanje Savinje na Ljubnem naj bi bilo »vrtec« za slovenska vodnogospodarska podjetja, kot so poudarili na kasnejši konferenci za novinarje. Povedali so še, da bodo gostje iz Avstrije do srede junija na ta način uredili 600 metrov obeh bregov Savinje v vrednosti milijon šilingov, ki so jih kot pomoč po poplavah prispevali vodarji in deželna vlada Koroške. S sodelovanjem bodo nadaljevali jeseni, saj bo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo za te namene prispevalo še milijon in pol šilingov. V nadaljevanju konference so govorniki obširno spregovorili še o pripravi zakonskih in drugih dokumentov, ki naj bi končno uredili urejanje vodotokov, življenja v vodi in ob njej. Gre enostavno za to, da človeka na primeren način zavarujemo pred uničujočim delovanjem vode, vodotoke pa pred nesmotrnimi posegi človeka. OP) Gostje so si z zanimanjem ogledali način dela avstrijskih vodarjev SDP VELENJE 854-381 Število beguncev v občinah Velenje in Mozirje w Ze preseglo število 2000 Na velenjski občinski organizaciji Rdečega križa zmajujejo z glavo, saj ne vedo, kam bi lahko še namestili in kako pomagali beguncem iz Bosne in Hercegovine. Število tistih, ki so pred vojnimi grozodejstvi pribežali k nam, je ta ponedeljek že preseglo 2100, v torek dopoldan pa jih je bilo zapisanih v posebnem seznamu okroe 2010. Pomoč, ki prihaja, ne zadošča za pokritje vseh potreb. Tako jim še vedno primanjkuje nepokvarljive hrane, hrane in obleke ter vse za nego dojenčka, posteljnine« jogijev. Le obleke za odrasle imajo dovolj in zato prosijo občane, da tega blaga ne prinašajo več. Zbirni center v Rdeči dvorani v Velenju je odprt vsak delovnik od 8. do 12. ure, vsako sredo pa tudi od 17.30 do 19. ure. Pomoč še vedno prihaja S prihodom beguncev iz BiH seje v akcijo zbiranja pomoči vključila tudi mozirska župnijska Karitas. V sodelovanju z Osnovno organizacijo Rdečega križa Mozirje je minuli torek organizirala zbiralno akcijo. Kot zanimivost naj povemo, da so ljudje hrano ter ostala osnovna živila, pa tudi priboljške za otroke, do-važali celo s traktorji in tovornjaki. Zapišemo lahko, da je akcija pomoči popolnoma uspela. V akcijo so se vključile tudi ostale OORK in Karitas v dolini. Pomoč se vedno prihaja. Veliko jo je ravno iz področij, ki so bila v predlanskoletnih poplavah močno prizadeta. Po dosedanjih podatkih je v zbirnem prehodnem centru na Golteh nastanjen 101 begunec. Največ je otrok, 60, 36 žensk in 5 moških. Večjih težav ni, manjše pa sproti rešujejo. (mmp, tap) ELAN Foitova 4 Vse za šport in prosti čas Adriatic zavarovalna družba d.d. PONOVNO NUDI ZA VSA ZAVAROVANJA 10% popust v času od 14. 5.-14. 6. 1992. Pooblaščena agencija AGENZA cenjene stranke obvešča, da posluje od 14. 5. dalje v prostorih Rudarske 1 (Hotel Paka) Inf.: Tel. (063) 851-972 najavno oddajo V soboto, 16, maja, ob 20. v večnamenski dvorani i VAS VABI mm ran mm, mm mm in «e mu n mm 5S0MJI: TEŠ, »M, Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Elektronika, Veplas, Tiskarna, Zeleni Velenja, Turistično društvo Vinska gora Za 29,5 % višje cene komunalnih storitev Na ponedeljkovi seji so člani velenjskega izvršnega sveta med točkami obsežnega dnevnega reda obravnavali tudi predlog upravnega odbora javnega Komunalnega podjetja Velenje o dvigu cen komunalnih dobrin. Potrdili so predlog, ki prinaša 29,5 odstotno podražitev za mesec maj, svoje pa bo sedaj reklo še republiško Ministrstvo za trgovino vlade Republike Slovenije. Če bo tudi to soglašalo, bodo od 1. maja dalje cene toplotne oskrbe višje za 28,3 odstotke, oskrba z vodo bo dražja za 46, odvajanje in čiščenje odplak za 15 in odvoz odpadkov za 15 odstotkov. Kot smo slišali, kljub izjemnemu povečanju to še vedno ne bodo ekonomske cene komunalnih dobrin, ampak bo z njimi izvajalec kril le stroške enostavne preprodukcije. V primerjavi z drugimi slovenskimi občinami je velenjska glede tega še vedno na repu lestvice, (tp) Preložili imenovanje direktorja Vse je že kazalo, da bo od tega ponedeljka znano, kdo bo opravljal najodgovornejšo nalogo v javnem Komunalnem podjetju Velenje. Posebna komisija je med prispelimi štirimi vlogami na razpis izbrala dosedanjega v. d. Jožeta Melanška, z njim je nato soglašal še upravni odbor omenjenega podjetja. Toda, obrazložitev za imenovanje (kandidat naj bi se s svojimi sposobnostmi dokazal prav v najtežjih časih bivšega Vekosa) pa na ponedeljkovi seji ni popolnoma prepričala vseh članov velenjskega izvršnega sveta, da bi mu dali podporo. Menili so, da gre za izjemno občutljivo in pomembno vprašanje. Zaradi pomanjkanja informacij o poteku postopka, o preostalih kandidatih so imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Velenje preložili na naslednjo sejo izvršnega sveta. Ta naj bi bila v ponedeljek, 18. maja. (tp) Odločbe od dohodnine od junija dalje Ljubljana — Prijave o dohodnini, ki so jih državljani Slovenije oddali do konca marca (bilo jih je več kot milijon), zdaj računalniško obdelujejo. Prve odločbe bodo začeli pošiljati konec junija. Največ odločb pa bodo izdali v avgustu, septembru in oktobru. Zakon o dohodnini namreč predvideva, da morajo uprave za prihodke poslati zadnje odločbe do konca meseca oktobra. Imenovali (končno) vodjo inšpektorata Občinske inšpekcijske službe so bile v zadnjem času ničkoliko-krat deležne očitkov o njihovem slabem delu. Kolikšen delež »krivde« nosi pri tem neimenovanje vodje inšpektorata v sestavi Sekretariata za občo upravo, bo pokazal čas. Kajti od tega ponedeljka dalje prevzema to dolžnost Zlatko Mraz, elektroenergetski inšpektor. Z njegovim imenovanjem so soglašali na ponedeljkovi seji tudi člani velenjskega izvršnega sveta. To dolžnost pa naj bi opravljal štiri leta. (tp) 0 ekološki sanaciji Ja, najbrž sanjam Župnik iz neke vasi blizu naših krajev je vernike, ki so ob nedeljah hodili k maši, rad nagrajeval tako, da jim je posojal raznovrstne knjige iz svoje kar bogate literarne zbirke. Farani kajpak niso segali le po nabožnih naslovih, saj je bila ponudba znatno pestrejša. In tako se je zgodilo, da so bile humoreske mojstra Frana Milčin-skega najpopularnejše čtivo. Ko jih je kmet iz zaselka blizu farnega središča neke nedelje očitno zadovoljen vračal, ga je župnik vprašal, če so tudi njega zabavale, kot mnoge ostale. »Ja, zelo,« je odgovoril. »To je prva knjiga, ki sem jo dobil pri vas. Če mi ne bi neprestano prihajalo v zavest, da je nabožna, bi se ob njej na ves glas smejal.« Ta znana, skorajda že po-narodela anekdota je tudi meni udarila v zavest, ko sem minule dni poslušal zna- menitega Miroslava Lazan-skega, »naj« vojaškega žur-nalista, publicista in analitika na Balkanu, prvega jugo Ramba, ki do potankosti in še globlje obvlada vse kar diši po vojaščini in ki je potemtakem prvi poklican, da neukemu ljudstvu na območju v črepinje sesute bivše Jugoslavije na levo in desno stresa lekcije iz rokava ponošene uniforme. In jo je stresel. Takšno, da se človek, presu-njen nad genialnostjo njegovih umotvorov upravičeno vpraša: moj Miroslav, je po vsem, kar si že pogruntal, sploh mogoče, da vedno znova vlečeš na svetlo vse težje dokaze ostrine svojega bojevniškega uma ? Če ne bi vedel, da misli zares, bi se na ves glas smejal. Miroslav je ob dogodkih v BiH, v dolgih nočeh, ki jih v bruhajočem tanku bržčas ni mogel udobno prespati, po- tuhtal, da ga je jugovojska z Izetbegovičem krepko polomila. Pa ne, ker ga je ugrabila, marveč zato, ker se je za ta pučistični podvig odločila prepozno. A ne samo to! Ju-govojščaki bi po njegovi bistroumni sodbi ljudem na tem delu Balkana, Evropi in vsemu svetu prihranili vse tegobe, če bi pravočasno dali na hladno kar vse politike po vrsti. Razen enega seveda, ki zna edini vladati, kot mu veleva ljudski glas, čeravno ne sliši dobro. Takole torej! Vodilnim politikom lisice na roke, v temnico z njimi na kruh in vodo. povodce pa v trde roke pobesnelih vitezov okrvavljenih šarž. Ti bodo že vedeli kaj in kako z nevedno rajo. Vsaj do naslednjega puča. ko bo za-žejalo mlado častniško garnituro. Le kje si bil doslej, moj Miroslav? Pa saj še ni prepozno. Kot si se svojčas znal intimno sprehajati s Ka-dijevičem, stori zdaj še z Živo t o Paničem. Saj ni treba, da se ravno objemata, priporočaj pa mu vendarle. Nežno in tiho na uho. Saj si kaliber. Ko tole pišem, slišim, da se Evropa le prebuja. Meni pa se zdi. da še zmeraj sanjam . . . Vinko Vasle se je poslovil, upajmo začasno Bralci in bralke Našega časa sta gotovo z zanimanjem prebirali Emono Expres izpod peresa Vinka Vasleta. Žal, njegove pikre in priljubljene rubrike poslej na drugi strani ne bo več. S podpisom individualne kolektivne pogodbe na Delu je Vinku Vasletu prepovedano pisati za druge časopise. Od vas se poslavlja s prisrčnimi pozdravi in v prepričanju, da je slovo kljub vsemu samo začasno. Ce.0s/ ^ —p,* SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE H 4. M 5.5. CD 6.5. 1B 7. 5. iS 8. 5. □□ 9. 5. ■i 10. 5. DNEVNE KONCENTRACIJE od 4. 5. do 10. 5. 1992 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) Pred izgradnjo CATV v Šoštanju Organizirajo informativne dneve Čeprav je te dni v Šoštanju akcija za izgradnjo CATV — sem sodi tudi podpisovanje pogodb — že v polnem razmahu, pa si člani gradbenega odbora prizadevajo postoriti še to in ono. Predvsem bi radi o tej mestni pridobitvi in o svojem delu pri njej seznanili čim večji krog Šoštanjčanov. V ta namen pripravljajo za prihodnji teden, od ponedeljka, 18. do petka, 22. maja še dodatne informativne dneve; krajanom bodo na voljo med 18. in 20. uro v prostorih Krajevne skupnosti v Šoštanju. Sicer pa naj dodamo, da se je za priključek CATV doslej v Šoštanju odločilo in podpisalo ustrezno pogodbo že 186 posameznikov, podjetij in ustanov. Člani gradbenega odbora računajo, da bodo vse priprave na izgradnjo lahko zaključili v skladu s predvidevanji: konec maja letos. LB SPLOŠNA BANKA Velenje d.d. BORZA vrednostnih papirjev Vse kaže, da bo zakon o lastninjenju vendarle dobil svojo končno obliko, zato si v današnjem prispevku oglejmo, kaj je delniška družba in kaj so delnice. Kratka opredelitev delniške družbe je, da je to kapitalska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na dele — delnice. Lastniki delnic imajo dve vrsti pravic: premoženjsko pravico in člansko pravico. Premoženjska pravica pomeni pravico do deleža pri dobičku (dividenda), članska pravica pa predstavlja pravico upravljanja družbe, ki je odvisna od obsega vloženega kapitala. Tako pridemo do delitve delnic na redne in prednostne. Redna delnica daje lastniku pravico do dividen-de, kot tudi pravico do upravljanja družbe. Običajno ena delnica omogoča en glas pri odločanju. Prednostna delnica njenemu lastniku nudi le dividendo, ne pa tudi pravico odločanja, njen lastnik pa ima v primeru stečaja družbe prednost pri poravnavi pred lastnikom redne delnice. Delnica ne prinaša samo dividende in pravice do upravljanja, temveč tudi kapitalski dobiček v primeru, da pride do razlike med nakupno in prodajno ceno. Kapitalski zaslužki so visoki takrat, ko cene delnic podjetja močno rastejo, saj investitorji pričakujejo visoke dividende. Prav tovrsten donos je * predmet zanimanja špekulantov. Iz vsega povedanega sledi, da ima delnica tri različne vrednosti: nominalno, bilančno ali knjižno in tržno vrednost. Nominalna vrednost delnice je tista vrednost, po kateri so delničarji vplačali ustanovni delež. Seštevek nominalnih vrednosti vseh delnic predstavlja ustanovni kapital družbe. Bilančno vrednost delnice dobimo tako, da povečamo njeno nominalno vrednost za višino rezerv družbe, ki odpadejo na eno delnico. Najpomembnejša vrednost delnice je njena tržna vrednost, ki jo določa trg. Bistven dejavnik, ki vpliva na njeno višino, je vsekakor profit družbe. LB Splošna banka Velenje, d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (854-251) int. 285 (855-964) H 4. 6. 133 a. s. CZ) 9. 6. cm e. s. K, A B Aj NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJO OD 01 .5.1992 VLOGE, NA VPOGLED HRANILNE VLOGE 3,OS % TEKOČI RAČUNI OBČANOV 3,OS % ŽIRO RAČUNI OBČANOV 3,OS % VARČEVALNA KNJIŽICA 5,10 % VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC od 2.000 do 10.000 od 10.000 do 50.000 nad 50.000 VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE od 2.000 do 10.000 od 10.000 do 50.000 nad 50.000 5,44 % 5,54 % 5,63 % 5,54 % 5,63 % 5,73 % DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 6,74 < ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI! VVOLFCOMMERCE sklad vzajemne pomoči občanov in podjetij iz Slovenije vam nudi brezobrestni kredit. Informacije in sklepanje pogodb: vsak dan od 16. —20. ure. Zastopnik za Velenje in okolico: Marjeta Udvinčič, Ul. Janka Ul-riha 12, Pesje-Velenje, tel.: (063) 858-159. SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.G. MERILNE POSTAJE VILA penzion vila berbetsieiti V VELENJU je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi Vabimo vas, cia preživite prijetne trenutke v naši restavraciji ob izvrstnihJedeh. Pripravili vam bomo vrsto odličnih Jedi, tudi za zahtevnejši okus. Še posebej vabirmčfouie(X} kluba na Izvrstne coctaHe. Pričakujemo vas vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 10. do 23. ure, v baru pa do druge ure gutraj. Veseli bomo, če nas boste poklicali po telefonu 853-828 ali 856-348. Rezervacije so zaželjene. KOHOTfl) DJ£Ena vesti< ponudbo. Zase in za dom celjskih planincev to lahko obljubim, s trdim delom bomo to dosegli, takšnega gostinca me ljudje poznajo in takšen bom ostal,« je pribil Franc Lončarič. POTA NEKDANJE SLAVE Še nekoliko nižje, v srcu doline, je pomlad s pomirjujočim zelenilom travnikov in prvim cvet-njem zajela dolino in jo ozaljša-la, vztrajno se dviguje v strmine nad njo, in tu se tudi dogajajo pomembrie stvari. V veliki meri so povezane s Plesnikovimi. Domačijo temeljito obnavljajo in pri tem sledijo njenemu nekdanjemu slovesu, poleg nje že stoji nov sodoben objekt, zaenkrat (znotraj) še nedokončan, s Plesnikovimi je povezan tudi nakup Izletnikovega planinskega doma. Letos bo zaprt in že letos ga ne bo več. Temeljita obnova je nujna in podrli ga bodo skoraj do temeljev. Če bo papirna volja hitro dobljena, bo povsem nov objekt visoke kategorije prve goste sprejel že na začetku prihodnje letne sezone. To je prvi razlog, da letos ne bo nudil niti gostinskih uslug, drugi je v tem, da si nova lastnica z začasnim in zasilnim obratovanjem ne želi že na začetku »obdržati« že kar zloglasnega slovesa tega objekta iz prejšnjih let. Darko Plesnik je najbolj poklican, da o tem pove nekaj več. »Marsikateri gost se sprašuje kje so turistične kmetije s svojimi dobrotami. Z našo vred so štiri in trenutno nobena v celoti ni usposobljena za turistično ponudbo. Preko ZKZ sem dobil nepovratna sredstva, ki so v znesku celotne naložbe malenkost, že lani junija sem zaprosil za kredit za nerazvite, pa vloge še do danes niso obravnavali. Naredim pač toliko, kolikor dobim od gozda in živinoreje, vendar to ne zadošča. Vseeno trenutno opravljamo zaključna dela in upam, da letošnja sezona vendarle ne bo v celoti izgubljena. >Izletnikov domkvaril pogled< na planine. Sedaj je končno zopet >naš<, vendar sam nakup ne pomeni skoraj ničesar, potrebna je popolna obnova. Idejni načrti se pripravljajo, upamo, da bodo pravočasno nared, da bo povsem nov objekt do zime pod stireho, kar 5o~OTTTu-gočilo notranja dela pozimi in odprtje objetka visoke kategorije do prihodnje letne sezone. Druga sestra je ob domačiji že pred časom zgradila nov objekt, lanske in delno letošnje razmere pri nas pa so povzročile zastoj pri nadaljnjih delih, zlasti pri notranji opremi. Upam, da se bo tudi to kmalu uredilo.« PRAVA POMOČ SO -GOSTJE Zs konec se ustavimo še pri vstopu v dolino, pri Žoharjevih, ki nudijo vse, kar dobro urejena kmetija lahko ponudi, pa se pri tem Zdravko Brunet vseeno malo ujezi, ko posamezni gostje zahtevajo lignje, škampe in podobno in se potem še razburjajo, ko jih ne dobijo. Pa poustimo to, Zdravko je ponudil kratko, a jasno izjavo: »Kaj naj bi sploh še povedal? Več kot 40 let smo poslušali obljube in od >družbe< nič dobili. Pač, trume nedeljskih izletnikov so s sabo privlekle vse in vso svinjarijo tu tudi pustile. Domačini smo sedaj stvar vzeli v svoje roke, dolino želimo očistiti in urediti, jo ohraniti kakršna je bila. Ni se treba drugim bati, da s prispevkom želimo >bogatiti<, da z njim celo želimo izključiti javnost. Vsi ste povabljeni, pomagajte s svojo prisotnostjo in vsebino.« (jp) Arhitekturna pripoved Velenja Še ne dolgo tega v Šaleški dolini ni bilo mesta Velenja. Na začetku 20. stoletja je v tem ravninskem dnu bilo samo majhno mesto Šoštanj, naselje Škale in več majhnih vasic. Prostor so suvereno obvladovali simboli preteklosti: Velenjski grad. Šaleška razvalina, več graščin ... In če si uspemo pred oči pričarati še puhtečo lokomotivo, ki je tekla skozi celo dolino is smeri Celja proti Koroški, ni težko videti idilično podobo tega kraja. Kotiček, kakršnih je v tistem času bilo po Sloveniji verjetno precej, a vendar že zaradi številnih majhnih krajevnih znamenitosti, tej dolini ni bilo odrekati svojstve-nosti. Čeprav je dolina svoje kdo ve koliko let staro skrivnost prvič razkrila že v sredini osemnajstega stoletja, se od lignita, kot je rekel Anton Seher slikovito, vse do druge svetovne vojne ni dalo ne živeti ne umreti. Nova že tretja država na tem prostoru, socialistična Jugoslavija, pa nenadoma oznani potrebo tudi po lignitu. Okoli leta petdeset začne arhitekt Viljem Strmecki graditi stanovanjsko rudarsko naselje. Izbiro lokacije sta pogojevala bližina izkopnih jaškov in kriterij, da pod zemljo ni ležišč premoga. Šlo je za tipično delavsko gradnjo; za hiše brez kakršnegakoli okrasja, lahko bi rekli za ceneno gradnjo. Vendar je treba opozoriti, da si v tistem obdobju arhitekti niso šteli v čast hiš le krasiti, ustvarjati vse občudojočo le- poto. Bolj so verjeli v svojo vlogo soustvarjalca posodobitve človeškega življenja. Okrasja, štukatur in prestižnih materialov res ni bilo, vendar so vsi bivalni prostori obrnjeni na jug, vsa stanovanja so imela vse potrebne sobe in kamre za sodobno in zdravo življenje. Strmecki in vsi drugi načrtovalci Novega Velenja so oblikovali svoje hiše predvsem z materiali, ki zdržijo dolgo. Vsaka hiša je imela okrog sebe veliko zelene površine, možnost vrta. Silni novi izračuni, številna tehtanja o novodobnem rjavem zlatu povzročijo načrt za povsem novo mesto. Za mesto s svojo upravo, svojim mestnim življenjem in s svojimi funkcijami. Bil je to velik izziv za vse načrtovalce. Njegovo smer sta začrtala predvsem dva moža. Arhitekt Janez Trenz, ki je razkril svoje znanje in nazore z generalnim urbanističnim idejinim načrtom leta 1956 in Nestl Zgank, ki je s svojo silno voljo aktiviral množice in imel ambicijo zahtevni projekt peljati naprej. Konec šestdesetih let je bilo že marsikaj za videti. Arhitekt Trenz je dobil za svoje delo nagrado Prešernovega sklada. Na izračunu načrtovanega izkopa premoga je določil mestni ustroj za 30 000 ljudi. Razmišljal je o prometni povezavi Velenja z drugimi regionalnimi centri. Mesto je razdeli! na cone, stanovanjske, družbene in upravne centre, ter vse skupaj funkcionalno prepre- aei s cesiami. Rudarji so dobili dom kulture, trgovine, prostore druženja. Velenje je imelo mladinski klub. Povsod po mestu so izbrano sadili najrazličnejše drevesne vrste in rožne grme. Velenje je vedno bolj postajalo vzorec mesta s posebnim poudarkom na bivalnem standardu ljudi. Velenje se je vzpostavilo kot povsem novo, sodobno mesto, ki je bilo oblikovano po takrat splošno uveljavljenih sodobnih in naprednih merilih. Podzgodba tega uspeha pa so bile številne tragedije, ki jih prej Šaleška donina ni poznala v svojem stoletnem razvoju. Razlastitve, potop celega naselja, degra-diranje Šoštanja, do številnih človeških stisk ob izseljevanju iz hiš svojih dedov in razgradnjo gospodarstev, ki so jih vzpostavljali rodovi. Žrtve, ki jih argument napredka vse preveč rad presliJi (se nadaljuje) Edi Vučina in \andt Korpnik Paradižnik Sredina meseca maja je nekakšnem mejnik za vrti-čkarja. Po starih izročilih in nenazadnje tudi po dejanskem dogajanju, je to čas, ko preneha nevarnost pozebe ali povedano drugače, čas, ko lahko brez bojazni sadimo tudi rastline, ki so občutljivejše na nizke temperature. Tako bomo v tem času sadili predvsem paradižnik, papriko, vse kapusnice in dišavnice. Pa poglejmo nekaj nasvetov, ki nam bodo dobrodošli za boljši pridelek. Več o tem v prispevku, sodelavca, Staneta Vanovška. Paradižnik je enoletna rastlina, ki izhaja iz toplih krajev srednje Amerike. Za svojo rast potrebuje globoka, bogato založena tla. Za humus ni preveč zahteven, zelo pa nam bo hvaležen za dognojevanje z NPK, še posebej, če bo razmerje v prid fosforja in kalija (gardin), saj paradižnik iz tal izčrpa veliko kalija, kar mu daje posebno dober okus, fosfor pa pospešuje zgodnost in nastavljanje ter dozorevanje plodov. Paradižnik rabi tudi veliko svetlobe, sicer so rastline pretegnjene in dajejo majhen in nekvaliteten pridelek. Vlaga je eden od odločilnih elementov pri vzgoji paradižnika. Koreninski sistem je zelo zanimiv, saj je večino korenin Pri nas imamo malega hrčka prikupno in radovedno živalco. Podnevi dremlje v kotičku svoje kletke, ko pa pride noč, oživi. Je pravi strokovnjak za pobege, če se le da, jo z veseljem pobriše in potem ponoči »preišče« celo stanovanje. Kljub temi se nikoli ne ......ecf r...... v oškoduje. Mecf nočnimi pohodi mu v orientaciji pomagajo občutljive brčice podobno kot pri mucu in mu služijo kot nekakšen radar, ki ga vodi skozi temo. Ste že kdaj pomislili, da imamo tudi ljudje vgrajen podoben radar, ki prestreza in vrača naše odnose do sveta, zlasti do soljudi. V vsakdanjem komuniciranju namreč nenehno dobivamo povratne informacije od drugih ljucjj, s katerimi smo v stiku in se po teh informacijah tudi ravnamo. Zal pa se tega občutljivega ravnanja premalo zavedamo in ga tudi premalo upoštevamo. Si lahko predstavljate, kako zgubljen se počuti pilot na dolgem nočnem poletu, če mu nenadoma ocfpove radar? Precej ljudi poznam in vi najbrž tudi, ki jih že malenkostna opomba vrže iz tira. Zakaj? Ker niso pravilno odmevali. »Danes pa slabo izgledaš. Kako temne kolobarje imaš pod očmi.« Take in podobne pripombe soseda, ki pač ni vedel, s čim bi pričel pogovor, so že marsikoga naredile v namišljenega bolnika, hipohondra, ki je takšni pripombi dobesedno verjel in ni znal kljubovalno reči: »Ne bo držalo, nič mi ni!« Zgodi se, da nam kdo škodoželjno pripomni: »ta in ta te pa ne mara« kar nas še zdaleč ne bi smelo spraviti v slabo voljo, sai si ni težko razložiti morebitno nevoščljivost pri sobesedniku, obenem pa lahko takšen odmev sprejmemo kot opozorilo, da moramo bolj paziti na dobre donose. Ljudje smo navadno žrtve lastnih napačnih misli o samem sebi ino svojem mestu v družbi. Obešamo se na predsodke ali pa na previscpke načrte, ki jih nikoli ne skušamo niti prav utemeljiti niti zavreči. Ce je temu res tako, se moramo v prvi vrsti jeziti nase in tem napačnim mislim napraviti konec. Le pravšnja jeza in ogorčenje moreta v nas premagati napačne predstave, zgrešeno usmerjenost in neumne razvade. volja«. Dobival je same slabe ocene. Nekega dne pa je naključji hotelo, da noben v razredu ni znal rešiti naloge, ki jo je učitelj na pisal na tablo. Alfred se je zjezil, skočil pokonci in rekel, da ima rešitev. Vsi so se mu smejali, on pa je jezen skočil k tabli in napisal rešitev. Od takrat naprej je bil najboljši matematik v razredu. Starejši ljudje takšnemu obnašanju pravijo »sveta jeza«. Taka sveta jeza je pograbila mojega prijatelja, ki se je konec tedna odpravil v odročen vikend pa je pozabil doma cigarete — bil je namreč obseden z njimi. Sredi vročega dne je potem tekel do oddaljene trafike, na pol pota, ko je bilze ves upehan, pa se mu je na mah posvetilo, kako je pravzaprav neumen, da si zaradi te kadilske razvade dela toliko odvečnih težav, kar ga samo ponižuje. Razjezil se je nad lastno nespametjo, se sredi pota obrnil brez cigaret in — nikoli več ni kadil. Ljudje imamo žal vse preveč navado, da sami sebe podcenjujemo m precenjujemo težave okrog sebe. Tako se s svojimi lastnimi mislimi nepotrebno sami onemogočamo in hromimo svoje moči. V enaki meri se lahko tudi precenjujemo in zidamo gradove v oblakih, kar je podobna nespamet. Se tudi vam zdi, daje pametno in modro le, kadar na dosedanjih uspehih gojimo vzpodbudne misli o sebi, o svojih zmožnostih :— —:u~J—*-' ----- vstran s svojega duhovne ko, kakor spoditi črne obl_____... in si lahko nadejamo lepših dni. Občina Velenje Spomladansko čiščenje okolja Cisto okolje ni ravno naša vrlina, pa si to hočemo priznati ali ne. Če4>i bilo kako drugače, potem ne bi bilo treba Sekretariatoma za varstvo okolja in javne gospodarske zadeve pripravljati vsako leto očiščevalnih akcij. Letošnja je trajala dober mesec dni (od 23. do 30. aprila), vanjo pa so se — po oceni organizatorjev — dokaj množično vključili vsi, ki sta jih povabila k sodelovanju (Komunalno podjetje Velenje, Nivo Celje, ribiški družini Velenja in Šoštanja, Raf-ting klub, taborniki, ESO, turistično društvo Šmartno ob Paki, društva v občini in še kdo). Čistili so bregove reke Pake in jezer, divja odlagališča v svojem kraju, dvorišča,... Zadnje dejanje letošnje pomladanske očiščevalne akcije pa je čiščenje potočka Trebuše, kjer opravlja šest delavcev javna dela. Trajala bodo približno mesec dni. In splošna ocena akcije? Uspela. V mestih in izvenmestnih krajevnih skupnostih se je nabralo za 116 kontejnerjev nesnage. Nekateri med njimi so bili bolj, drugi malo manj polni. Organizatorja sta prepričana, da bi bili rezultati spomladanskega čiščenja v občini še veliko boljši, če jima ne bi zagodla dež in sneg. (tp) na površju, nekaj pa jih požene tudi do enega metra globoko. Za to vzdržujemo enakomerno vlažnost prsti. Nekoliko več vlage ali vode rabi paradižnik pred cvetenjem, ko nastavlja plodove, in po obiranju. Zalivamo ga pri tleh in ne po listih. V času cvetenja in dozorevanja plodove zalivamo zmerno ali pa sploh ne. Kaj rado se nam zgodi, da po daljši suši, ko obilno zalivamo, plodovi pokajo. To se zgodi tudi, če je prevelika razlika v temperaturi med dnevom in nočjo (v jeseni). Paradižnikova rastlina požene po steblu t.i. adventivne korenine, zato ga ob sajenju sadimo globje ali pa ga kar po-grobamo v jarek. S tem bo koreninski sistem bogatejši, rastlina bo bujnejše rasti, pridelek pa obilnejši. Med rastjo redno odstranjujemo zaustnike. Če so pogoji ugodni, kar pomeni, da je lega prisojna z dovolj vlage, lahko vzgojimo dvodebelno rastlino, tako, da pustimo prvi zaustnik, da zraste v steblo. Paradižnik rabi tudi oporo. V ta namen uporabimo primeren količek ali oporo napravimo z žičnico. Ko rastlina nastavi 4—5 cvetnih grozdov vrh odreže-mo in sicer dva lista nad zadnjim cvetnim nastavkom. S tem pospešimo razvoj že nastavljenih plodov in preprečimo zasnovo novih plodov, ki ne bi dozoreli. Nekateri strokovnjaki priporočajo obiranje listov ob zorenju, tako da odstranimo vse liste, ki rastejo pod plodovi. To nadaljujemo tudi pri drugem in tretjem cvetnem grozdu. S tem postopkom pospešimo dozorevanje, saj rastline dobijo več zraka in svetlobe, zmanjša pa se tudi nevarnost napada glivičnih bolezni. Proti boleznim in škodljivcem se borimo z ustreznimi pripravki. Še posebej naj omenim, da so zelo dobrodošli pripravki na osnovi bakra. Več o zaščiti vrtnin bom spregovoril v času, ko se te nadloge prično pojavljati. Tako, za danes smo se pomudili pri paradižniku nekoliko dlje, zato pa prihodnjič še kaj več o ostalih rastlinah.« ■ imMMM KUHARSKI NASVET kmetijski kombinat ptuj P o. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Krap z rizem Potrebujemo: 2 kg težkega krapa, sol, 4—5 čebul, 2 sveži zeleni papriki, 2 žlici olja, 1 žličko drobno sesekljanega peterši-lja, za noževo konico mletega popra, 250 g riža, malo rdeče paprike. PRIPRAVA: Krapa očistimo, mu odstranimo drobovje, ga operemo in narežemo na enake kose. Vsak kos posebej posolimo in zložimo v posodo, v kateri naj riba stoji 15—20 minut. Medtem očistimo čebulo, jo operemo in drobno sesekljamo. Prav tako operemo papriko, odstranimo semenje in jo drobno narežemo. Segrejemo olje, dodamo pripravljeno čebulo in papriko in ju popražimo. Ko se oboje zmehča, dodamo sesekljan peteršilj in mleti poper. Vse dobro premešamo in dušimo, dokler čebula ne zarumeni. Takrat dodamo prebran in opran riž, ga nekaj minut dušimo, nato po okusu solimo, premešamo in vse skupaj stresemo v primerno ognjevarno posodo ali emajliran pekač in z žlico enakomerno zgladimo. Na riž položimo pripravljene kose krapa in nalijemo toliko vode, da je riba pokrita. Pečemo v prej ogreti pečici. Ko riba zarumeni, prelijemo vsak kos z oljem z riža, jih potresemo z malo rdeče paprike in pečemo naprej. Ko je riba pečena, jo ponudimo kar v posodi, v kateri smo jo pripravili. Popravek Bežen klepet z znanko »Ne bom učila lačnih otrok!« Bil je lep sončen dan in edea redkih prostih trenutkov sva s sodelavko porabili za nabiranje idej za pisanje člankov, opazovanje ljudi okoli sebe,... Mrki, zaskrbljeni obrazi mimoidočih, cene v izložbenih oknih so naju »prisilili«, da sva razmišljali o vsa- Ob ugotavljanju, kako vse težje obvladljiva postaja življenjska stiska, nama s slabo napolnjenimi nakupovalnimi vrečkami v i znanka. Kar malce neverjetno se ji zdi, i, kako to, da je tako dolgo ni videla pri -r.....»-----Njena obrazna mimika je tudi nam dala jasen odgovor. Kakršna pac je - brez dlake na jeziku - je svoj bes nad življenjskimi razmerami v nadaljevanju pokomentirala: »Povej mi. kako naša snažilka z 9 tisočaki zmore stakniti konec s koncem meseca? 32 let že učim in kar sem doživela pred nedavnim je sodu izbilo dno. Nikoli se ni dogajalo, da bi bili otroci veseli. če kdo v razedu manjka. Sedaj so, ampak zaradi tega, ker ostane kos kruha, lonček mleka, kave. skratka obrok malice več. Ne, lačnih otrok ne bom učila.« In kaj je preostalo nama? Zamislili sva se nad kruto resničnostjo, se poslovili in odhiteli dalje v negotovo prihodnost, ki ji — če si še tako prizadevava — ne bova " i. Se bo nad tem kako daleč smo prišli zamislil Se n tisti, ki krojijo našo usodo? (tp) Wm V gradbeni prilogi v Našem času 30. 4. je bilo pomotoma objavljeno, da predhodno informacijo o zazidljivosti zemljišča dobite na Zavodu za urbanizem in da izdela lokacijske osnove oziroma lokacijsko dokumentacijo Zavod za urbanizem, vse to ureja Uprava za urejanje okolja pri Skupščini občine Velenje. Rozina »KSC« in »IC« Kot smo optometrično napovedali, se opravljanje izpitov za pridobitev vozniških dovoljenj na Prešernovi cesti ni obneslo (tudi zaradi neposrečene lokacije) (pri Elektrotehni) skozi famozno velenjsko križišče, zaradi katerega že prenekaterega Velenjčana ali »Okoličana« boli glava. Ce je tudi cena najemnine vplivala na selitev, prav. Prostori nad KSC, kjer izpitni center SO Velenje za vozniške izpite (IC) uraduje zdaj, so gotovo cenejši (strogi center mesta), predvsem pa je od tu prikladnejši vstop v prelestno cestno omrežje Velenja. Pa še nekaj gre vkup. »IC« in rezina »KSC«! Poslovanje tega Pakinega lokala bo naenkrat precej renta-bilnejše, saj je znano, da nekateri pred izpiti zvrnejo »enega za korajžo«, po izpitu pa »še enega iz razočaranja« ali pa celo »tri na veselje«. Rozina KSC se seveda prileze. Družbena parkirišča v službi podjetnikov Žemljice in vonj po bencinu ... to je ena izmed specialitet velenjske prehrambene ponudbe. Kombinacij na ta način ne manjka. Ne manjka pa tudi primerov, ko dobijo obrtniki ali poslovneži dovoljenje za obrtova-nje lokalov (delavnic, birojev, salonov, bifejev,...) ne da bi investirali tolarček v komunalno (cestno) ureditev. Dvorišče, ki je bilo prej namenjeno stanovalcem, občanom za parkiranje po urbanistični zasnovi ali celo poslovnim lokalom »z zgodovino«, naenkrat služijo novim programom in lastnikom. Primer: Parkirišča za avto šole, za pekarne, kavarne, in druge »pisarne denarne«. Lastninjenje po novem. Več kot zgrabiš, več boš imel! Avtorally po Foitovi in Partizanski Velenjčani in turisti se res lahko čudimo nenehnim inovacijam prometnih strokovnjakov (beri = šoštarjem). ki urejajo in določajo prometni režim na Foitovi in Partizanski cesti. Zdaj je »trenutno« varianta »letna bob steza«, ki jo obvladujejo fantje od »rally moto teama«. Še letos pričakujemo kakšne spremembe, saj režim na tej cestni »tripe-resnici« še nikoli ni zdržal več kot pol leta. »Mater ti,... kako pa voziš...?« Križišče Foitove in Ceste Talcev — Stari trg: »Cccciiiiiuuuuuciccicooouuu.....bum .... bum ... .bum!.....« Trije stolčeni avtomobili. Kandidatka v pravilno ustavljenem avtomobilu avto šole TRAFIC d.o.o. pri semaforu je skoraj »mrtva« (od strahu). Iz skrajšanih avtomobilov počasi, skrušeno lezejo nesrečniki. Nihče ne ve, zakaj gre. Nekdo iztisne, »mater ti, ... kako pa voziš...« pa sploh ne ve, komu bi to naslovil. Vsi se nato začnejo ozirati po vozišču in nekakšnih puščicah. Novo začrtani pasovi so za nekatere past. Ni razvrstilnih prometnih znakov. Najbrž tudi prevelika hitrost. Škode v sto tisoč. Kdo je zdaj kriv?! Ne poznam sodišča, ki bi bilo kos (ne)znanim povzročiteljem prometnih pasti po našem mestu. Poznam pa žrtve. Bo vendar nekdo med njimi postal tožitelj?! Krajevna skupnost Nazarje Predsednika niso izvolili Volitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti Nazarje minuli petek zvečer niso uspele. Zbora krajanov se je namreč udeležilo daleč premalo prebivalcev te krajevne skupnosti (od blizu 2.000 jih je bilo le 39). Po dokaj razvneti razpravi so sprejeli sklep, da bodo predsednika izvolili na tajnih volitvah, ki bodo 28. junija, (jp) Odslej konjereja Pred nami je ustanovitev konjeniškega kluba, saj na Rudniku že imajo prvih pet ljutomerskih kasačev. Bili so last Marka Slaviča iz Ključarev-cev pri Ljutomeru, slovenska vzreja torej. Za konje bo tudi »pri nas« dobro poskrbljeno, saj so nastanjeni v rudniškem hlevu. Pa tudi velike površine so kot nalašč za jahalne poti. V dolžini približno 4 km so tako dani idealni pogoji za zametke in vzrejo kasaških konj. (lo) Po igriščih in dvoranah Nespametno dobivajo kartone Nogometaši Rudarja so potrdili letošnje pravilo, da igrajo zelo spremenljivo, ali po pregovoru, da za dežjem posije sonce. Po dveh slabih nogometnih predstavah, ko so iztržili le točko, so v 34. kolu (niso še počivali) spet zaigrali dobro in premagali Zagorjane z 2:0. Zadetka sta dosegla Goršek v 24. in Muslimovič v 75. minuti. Velenjčani so imeli še nekaj lepih priložnosti, da zatresejo nasprotnikovo mrežo, a je bil v 40. minuti Oblak po solo akciji zaradi prehitre žoge prepočasen; v drugem polčasu so gledalci znova videli izreden strel Kariča, njegovo močno žogo je gostujoči vratar komajda odbil v kot, blizu zadetka pa je bil tudi Muslimovič, ko je z nekaj metrov z glavo poslal žogo v levo vratnico. V teh naših kratkih poročilih navadno sojenj ne omenjamo, tokrat pa moramo zapisati, da tako odločnega sojenja še dolgo nismo videli na igrišču ob Jezeru, obenem pa so tudi igralci s svojim obnašanjem športno igro — prispevali, da tako malo prekrškov kot v nedeljo redkokdaj vidimo na kakšnem nogometnem srečanju. A vseeno — tudi na takšni tekmi sta porumenela (zasluženo) Golač in Karič. Očitno je, da nekateri velenjski nogometaši preveč lahkomiselno dobivajo kartone, s tem pa seveda povzročajo trenerju težave pri sestavi ekipe, saj ima Rudar (pre)malo kakovostnih igralcev. Naj spomnimo, Karič je komajda odslužil kazen parnih kartonov, Golač pa si je v tem prvenstvu tudi (rdečih) nekaj nabral v tem prvenstvu tudi že nabral kar precej nedelj počitka. Po tem kolu so Velenjčani enajsti, v naslednjem pa bodo gostovali v Naklem pri Živilih. Šah Dvanajst točk naskoka Nogometaši ERE Šmartno nadaljujejo z odlično igro na področju MNZ Celje kjer so do konca še tri kola. V minulem so kar s 7:0 na domačem igrišču premagali Kovinarja iz Štor in imajo sedaj celih dvanajst točk prednosti, seveda pa gledalce zanima, če bodo tako uspešni tudi v kvalifikacijah. Tenis Vzporedno ob 3. mednarodnem teniškem turnirju »Slovenia open 92« v Domžalah se je odvijal tudi mednarodni turnir pionirjev in pionirk kategorije 12 in 14 let, katerega so se udeležili tudi pionirji ŠTK Velenje. Najboljši uspeh sta beležili enajstletna Katarina Srebotnik, ki se je v kategoriji 12 let uvrstila v polfinale, Glušičeva pa v četrtfinale. Srebotni-kova je nastopala še v kategoriji 14 let, kjer seje uvrstila med šestnajsteri-co. Pri pionirjih se je v svoji kategoriji 12 let dobro odrezal tudi Crešnik z uvrstitvijo med prvih osem ter pozneje v kategoriji 14 let, ko si je iz kvalifikacij 64 nastopajočih priboril vstopnico za glavni turnir in tam izgubil v prvem kolu. Alojz Benetek Pentatlom Zgornja Savinjska dolina S pomladjo prihaja tudi čas športne aktivnosti in z njo povezanih športnih prireditev. V času, ko se vsi zavedamo pomembnosti našega telesnega in duševnega zdravja, so te še Kako pomembne. V pomladno obarvani Zgornji Savinjski dolini letos že drugič vabimo na prireditev PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 92. Za tem nekoliko čudnim imenom se skriva zelo zahtevno športnorekreativno tekmovanje, ki se je v svetu že dodobra uveljavilo, zajema pa pet disciplin: cestno kolesarjenje, gorsko kolesarjenje, kajakastvo, gorski tek in jadralno padalstvo. Tekmovanje opravi ekipa petih tekmovalcev, oa katerih vsak opravi eno etapo. Tekmovanje je stafetno (predaja se štartna številka), zmagala pa bo ekipa, ki bo prva opravila celotno progo. Prireditev Pentatlon Zgornja Savinjska dolina se bo začela v soboto, 6. junija, v popoldanskem času. Nastopila bo vrsta naših kulturno zabavnih anima-torjev, vmes in še pozno v noč pa bodo za glasbo poskrbeli priznani zabavni ansambli. Istočasno bo v hotelu na Golteh potekala novinarska konferenca, na kateri bo poleg novinarjev sodelovalo tudi veliko športnih strokovnjakov. V nedeljo, 7. junija, pa bo šlo zares. Skupinski start bo v Mozirju ob 8. uri zjutraj. Prvi bodo tekmovanje pričeli cestni kolesarji. Pri odcepu za Matkov kot se prične druga etapa, 29 km dolga pot, ki jo bodo morali opraviti tekmovalci z gorskimi kolesi. Vzpenjali se bodo po cesti proti Pavličevemu sedlu in nato po panoramski cesti do sv. Duha in naprej do Solčave. Po glavni cesti Doao nadaljevali do starta tretje etape v Lučah. Tekmovalci bodo morali najprej preplavati ali prebresti Savinio, nato pa opraviti dolg in zahteven spust (13 km) vse do Šport centra Prodnik. Le najnevarnejši del — katarakt — bodo zaradi varnosti obšli. Pri Prodniku se začne četrta, mogoče najzahtevnejša etapa — gorski tek (dolžina 10 km, l v i i i i i i i i i L ŠPORT AS TRGOVINA NAJVEČJA IZBIRA TENIS LOPARJEV, ŽOGIC IN OSTALE TENIŠKE OPREME PO NAJUGODNEJŠIH CENAH. PREPRIČAJTE SE SAMI! VSE ZA VAS V TRGOVINI ŠPORT AS. ODPRTO: od ponedeljka do petka od 9.—12. in 15.—19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. V soboto, 9. maja je bilo v Mariboru 2. delavsko moštveno šahovsko prvenstvo republike Slovenije za leto 1992. Nastopilo je 47 ekip iz cele Slovenije. Odlično se je odrezala ekipa RLV, saj je ubranila lanski naslov državnega prvaka. Za ekipo RLV so nastopili: Radiša Rajkovič, Marko Kur-tovič. Drago Kristan, Milan Matko in Cvar Štefan, ki je bil hkrati tudi vodja ekipe. Vrstni red: I. RLV Velenje 17 točk (155 bucholc točk), 2. Carinarnica Maribor 17 (153), 3. Palis'ander Ljubljana 17(151), 4. Ingrad Celje 15 (154), 5. TE Trbovlje 15 (148)... V nedeljo, 10. maja, je bilo v Sevnici I. državno prvenstvo republike Slovenije v šahu za mlajše dečke. Udeležili so se ga tudi naši predstavniki. Nastopilo je 60 šahistov. Odlično se je odrezal Vlado Mijatovič (OŠ Livada), ki je osvojil 7. mesto. Solidno so se odrezali tudi ostali: 25. mesto je osvojil Sašo Dimič OŠ Anton Aškerc, 46. in 47. mesto pa sta si delila Marko Nastran OŠ Gustav Šilih in Peter Ko-drun OŠ Ravne pri Šoštanju. Vsako sredo ob 17.00 je v prostorih ŠŠD nagradni turnir za pokal Gorenja. Rezultati 12. turnirja: 1. Božo Štrucl (Celje) 11,5, 2. Karli Janežič (Lava) 10, 3. Marko Kurtovič (Ljubno) 9,5, 4. Milan Matko (Velenje) 9,5, 5. Milan Goršek 8,5 točk ... V četrtek, 7. maja, je bil redni mesečni turnir za prehodni pokal ŠŠD. Vrstni red: I. Drago Kristan 10,5, 2. Mi- lan Goršek 9,5, 3. Boris Brešar 9, 4. Milan Matko 8, 5. Andrej Novak 8 . . . Danes, v četrtek, 14. maja, ob 17.00 v prostorih ŠŠD bo regijsko hitropo-tezno prvenstvo v šahu za leto 1992. Pravico udeležbe imajo vsi šahisti celjske regije. Andrej Novak Velenjčani niso uspeli V Trbovljah in Hrpeljah sta bila v soboto in nedeljo zanimiva, predvsem pa razburljiva rokometna turnirja za uvrstitev v polfinale slovenskega rokometnega pokala. V Hrpeljah so za presenečenje v slabem pomenu besede poskrbeli letošnji viceprvaki, igralci Kolinske Slovana, ki so osvojili šele četrto, zadnje mesto za Jadranom, Pomurko in Novo Opremo. Presenetljiv je bil tudi vrstni red v Trbovljah kjer je zmagal domači Om-nikum Rudar, drugi so bili državni prvaki, igralci Pivovarne Laško, tretji Trgovina SP0RT AS clckmoNsko napen/anje topARJEV TEM iS, SQUAStf, bAdMINTON Velenjčani, četrti pa igralci Infotrade iz Preddvora. Povedati velja, da so domačini premagali Celjane, in izgubili z Velenjčani, ki so premagali še Infotrade, v krogu treh ekip s po 4 točkami pa so velenjski rokometaši potegnili krajši konec in se niso uvrstili naprej. Rezultati: Omnikum Rudar:Vele-nje 18:20(10:9), Omnikum Rudar:In-fotrade 34:19 (20:11), Pivovarna Laško: Velenje 19:15 (11:10), Pivovarna Laško:Infotrade 36:15 (20:7), Vele-nje:Infotrade 38:23 (19:12), Omnikum Rudar:Pivovarna Laško 20:15 (11:7). Atletske novice Po uvodnih atletskih mitingih na začetku sezone so atleti pričeli s prvenstvenim delom tekmovanja. V nedeljo je bilo tako na vrsti ekipno slovensko prvenstvo za mladinske kategorije, ki je veljalo tudi kot izbirno za zastopstvo Slovenije na ekipnem prvenstvu Evrope. Velenjske mladinke so nastopile s kompletno ekipo, mladinci pa le kot posamezniki. Ekipa je osvojila 6. mesto, vendar je za tretjimi Mariborčankami zaostala zelo malo. Med mladinci velja omeniti Štora in Brajerja, ki kljub svoji mladosti v svojih kategorijah že mešata štrene najboljšim v absolutni mladinski konku- Mladinke — krogla: 2. Koča (I 1.56); disk: 4. Koča (34.64); 400 m: 3. Steblovnik (58.14); 1.500 m: 3. Pražnikar (5.15.44); 4x400 m: 3. Velenje (Steblovnik, Lah, Petkovič, Bizjak); mladinci — 100 m: 3. Štor (11.52); 200 m: 2. Štor (23.45); 400 m: 4. Meh (52.60), 5. Štrancar (52.70); 800 m: 2. Brajer (2.01.61). B. Š. Jadranje na deski Nedavna mednarodna regata v jadranju na deski v Pulju je štela tudi za slovenski pokal. Ker se zaradi pomanjkanja sredstev Aleš Ževart ni mogel udeležiti svetovnega prvenstva v španskem Cadizu, so se v velenjskem klubu vodnih športov odločili, da ekipa nastopi na regati v Pulju. Nastopili so Aleš Ževart, Uroš Meža, Jaka Pristovšek in Bojan Silovšek, ki mu je z veliko razumevanja nastop omogočilo poveljstvo TO Slovenije, saj je sicer na rednem izobraževanju v učnem centru v Ljubljani. V razredu fun board je v slalomu nastopilo 39 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. V zelo močnem vetru (8 boforov ali 75 km/h) je Aleš skupno osvojil 11., Uroš 12., Jaka in Bojan pa sta delila 17. mesto. Samo v tekmovanju za slovenski pokal sta Aleš in Uroš osvojila 3. in 4. mesto. S. H. Pod nebo z jadralnim letalom 1050 m višinske razlike). Tekmovalci bodo morali priteči do kmetije Tiršek in po gozdni poti do kmetije Podlesnik. Tam jih čaka hud vzpon na Stare Stene na Golteh in po prekrasnih livadah Golt do Morave, kjer bodo že čakali tekmovalci za zadnio, najatraktivnejšo etapo. Jadralni padalci se bodo s padali povzpeli na Boskovec, vzleteli in prvič ristali pri kmetiji Gostečnik nad mihelom. Padalo bodo zložili in se peš odpravili nazaj na vzletno mesto na Boskovcu in odjadrali vse do Mozirja. Dolžina poleta ie skupno 11,2 km, jadralni padalci pa bodo premagali 1120 m višinske razlike. Jadralni padalci bodo zaključili tekmovanje z atraktivnim pristankom na nogometnem stadionu pri Savinjskem Gaju, kar bo vsekakor navzočim v splošno veselje. Ševeda smo ves čas mislili na številne spremljevalce in gledalce. Ti bodo lahko celotno tekmovanje spremljali preko ekrana kar v Mozirju samem. S pomočjo radioamaterjev in radijskih zvez se bo prenašalo vzdušje s tekmovalnih prog. Ves čas se bo nekaj dogajalo, tako da navzočim sploh ne bo dolgčas. Igrali bodo zabavni ansambli, za popestritev dneva bodo skrbeli zabavni animatorji, plesne skupine, Glavni namen te prireditve je oživiti športnorekreativno dejavnost v Zgornji Savinjski dolini, pritegniti čimvečje število tekmovalcev iz cele Slovenije in tujine, in gledalcev, ki bodo resnično imeli kaj videti ter predstaviti čimveč naravnih in kulturnih lepot Zgornje Savinjske doline. Lanskoletnega Pentatlona se je udeležilo presenetljivo veliko število tekmovalcev (40 ekip, 160 tekmovalcev) s številnim spremstvom in gledalci, letos pa pričakujemo še večji odziv, tudi iz tujine. Prijavile so se že ekipe iz Nemčije, Avstrije in Švice. V tujini takšna tekmovanja že nekaj let potekajo, njihove izkušnje pa kažejo na dobro bodočnost tovrstnih prireditev. M. L., P. C. Zavidam ti, ptica, tvoj let r višave, kjer ni meja. Nina Osredkar j Letenje, davna človekova želja, je bilo dolgo le predmet bajk in legend. Po izumu letala pa domena redkih izbrancev. Večina »navadnih smrtnikov« se je le hrepeneče ozirala proti nebu z občutki, ki jih lepo ponazarja uvodni verz. Razmah letenja z jadralnimi letali in zmajarstvo sta uresničila željo po letenju mnogim. Najbolj pa se je ta možnost širšemu krogu navdušencev ponudila z razvojem jadralnega padala. Za njegovo zibelko velja Francija, kjer so leta 1978 trije pogumni fantje prvič poizkusili leteti s padalom z vrha hriba. Danes leti v Evropi že več kot 100000 pilotov. Jadralno padalo tako kot jadralno letalo in zmaj, leti po principu vzgona. Njegova kupola je sešita tako, da ima napolnjena z zrakom, obliko letalskega krila in se tako tudi obnaša. V primerjavi s krili jadralnih letal, so kupole jadralnih padal pravi »debeluhi«, ki se zaradi tega razlikujejo tudi po letalnih sposobnostih. Obstajajo pa razlike tudi med samimi jadralnimi padali. Enostavnejši profili šolskih padal so počasnejši, dajejo manj vzgona, zato pa večjo stabilnost in varnost. Modernejša padala imajo bolj dognane profile, ki omogočajo boljše letenje, ravnanje z njimi pa je zahtevnejše. Poleg samega jadralnega padala sodi med osnovno opremo še sedež na katerega se le to vpne. Med zaščitno opremo pa sodijo rezer- vno padalo, čelada, primerna obleka z rokavicami in visoki čevlji. K varnosti in uspešnejšemu letanju pa prispevajo še različni instrumenti kot so variometer, vi-šinometer, merilec hitrosti, pa tudi radijska postaja. Ob vsej opremi je najpomembnejši dejavnik varnega letenja seveda človek. Kljub navidezni enostavnosti, le- vrste. Pilot jadralnega padala mora upoštevati vse zakonitosti letenja. Te veljajo tako za tiste, ki letijo skrbno zaprti v kabino, kot za pripete pod kupolo jadralnega padala. Tudi pilot jadralnega padala krmari svoje »plovilo« med pastmi, ki jih pripravlja narava v svo- tenje z jadralnim padalom zahteva kar precej znanja s področja zakonitosti letenja in meteorologije. Največkrat pa je najtežje premagati veliko željo po letenju in zaradi neprimernih vremenskih razmer hrib zapustiti s padalom v nahrbtniku. V takšnih trenutkih pomaga spoznanje, da gora ostane, vreme se menja, človekovo življenje pa je takšna dragocenost, da se z njim ne obrestuje izzivati narave. Tisti, ki letijo z motornimi in jadralnimi letali, nam odrekajo pravico do naziva pilot, zato se mi zdi vredno opozoriti na nekaj dejstev in dosežkov, ki jadralne padalce prav gotovo uvrščajo v njihove ji »vremenski kuhinji«. Ker pa je priprava, s katero poleti v višave med različna termična gibanja, krhka kot čolnič na morju, je za njeno obvladovanje potrebno vložiti veliko poguma in spretnosti. Ob primernih vremenskih razmerah pa se da tudi z jadralnim padalom doseči lepe razdalje in višine. Tako svetovni rekord v preletu že znaša preko 200 km, dosežena višina pa 4000 m. Dosežki res zaostajajo za zmogljivejšimi »sorodniki«, kljub temu pa zbujajo občudovanje vseh, ki so kdaj poleteli na ta način. Z lepimi podvigi se lahko pohvali tudi slovensko jadralno pa- dalstvo, katerega začetki segajo v leto 1984. Takrat je Darko Svetina prvič poletel z Dobrče. Leta 1987 sta Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič opravila polet z vrha Trisula v Himalaji (7130 m) in pristala 3200 m nižje. Ta polet je še vedno svetovni ženski višinski rekord. V letu 1991 pa je Domen Slana prvi pri nas preletel več kot 50 km. Sedanji rekord že presega 65 km. Prirejenih je bilo več tekmovanj. Slovenska reprezentanca, v kateri je bil tudi Marko Malovrh, iz Velenja, se je septembra 1991 udeležila svetovnega prvenstva v Franciji. Osvojila je odlično deseto mesto. V Sloveniji tudi letos poteka sklop tekmovanj imenovan Liga jadralnih padalcev. Našo regijo z vidnimi uvrstitvarmi zastopa »tipa Kluba jadralnih padalcev Velenje. V drugi polovici junija bo v Sloveniji evropsko prvenstvo. Na prelepih poligonih planin okrog Predvora pri Kranju se bodo zbrali vrhunski mojstri tega športa. Dogodek bo prav gotovo paša za oči in praznik za vse, ki na tak način prijateljujemo z naravo. Če se vam bo zato v prihodnosti pogled ustavil na nebu in boste tam opazili koga izmed pisane druščine jadralnih padalcev, vedite, da vam velja naš pozdrav. Če pa bi si radi prelepe kotičke naše dežele ogledali na naš način, dobrodošli v svetu jadralnih padalcev. Okusili boste tiste trenutke, ko je tudi preprostemu človeku mogoče doseči nemogoče. Utrgati košček neba zase in podoživeti svoje sanje. Marko Jevšenak Klub jadralnih padalcev Velenje o JE; ČE VE HHBi »Sls Najpogostejše poškodbe rekreativcev Pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti, velja tudi za področje rekreacije. Kolikor sekvenc lahko potegnemo iz nje koristnih za naše zdravje in dobro počutje, toliko nosi s sabo tudi pasti, ki se kažejo predvsem v obliki poškodb. Vsaka oblika rekreakti-vne dejavnosti predstavlja drugo rizično skupino. Zato ne moremo drugače, kot da si pogledamo nekaj rekreativnih panog, ki so pri nas najpogostejše. Tenis V tej, vse bolj popularni šport-no-rekreativni zvrsti je opaziti relativno največ poškodb mišičnih tkiv predvsem zaradi naprezanj — posebno še, ko se igranja lotijo ljudje, ki so že v starejših letih. Najbolj izpostavljeni so gležnji, poškodbe laktov, ramen in zapestij. Kolesarstvo S pomladjo so se na naših cestah pojavili prvi kolesarji. Če izvzamemo prometne nesreče z vsemi, včasih usodnimi posledicami, je največ poškodb pri padcih v obliki odrgnin; zaradi specifične drže na kolesu pa velja omeniti preobremenitve lumbal-nega mišičja in bolečine v križu, predvsem zaradi neustrezne višine sedala. Kolektivni športi S kolektivnimi športi kot so nogomet, košarka, rokomet ali odbojka se ukvarja nekoliko manj rekreativcev in zato več aktivnih športnikov, zato na tem mestu teh priljubljenih panog in poškodb v zvezi z njimi ne bom omenjal. Tek in hoja Tek in hoja sta nedvomno najbolj množični in dostopni rekreativni panogi, saj se z njima bavi iz leta v leto več ljudi. Tudi tukaj ne gre čisto brez tveganj. Posebno še pri začetnikih so dokaj pogoste poškodbe gležnjev, ahilove tetive in vnetje pokostnice. V zimskem času pogosto prihaja do vnetij sapnika in bronhijev. Veliko bolj zahrbtne in nevarnejše so poškodbe, ki pridejo z leti ali desetletji redne vadbe in se nanašajo predvsem na obrabo sklepov, povečanje srčne mišice (tako imenovano športno srce), motnje v krvnem pritisku ipd. Zato je še kako važna preprečitev teh neprijetnih poškodb dokler je čas — to pa je že na samem začetku rekreativne vadbe. Poglejmo si nekaj najpogostejših napak, ki jih ponavadi nevede počno rekreativni športniki: Neprimerna obutev Vedeti moramo, da univerzalnih športnih čevljev oziroma copat, ki bi bili primerni za vse športe ni. K sreči so dandanes trgovine s športno obutvijo dokaj dobro založene in za vsak okus se kaj najde, kljub zasoljenim cenam. Vrhunski copati za tenis so n.p., popolnoma neprimerni za tek na dolge proge ali obratno. Vsaka športna zvrst potrebuje posebno obutev, žal pa ponavadi pri nakupu nismo dovolj pazljivi na kvaliteto. Tukaj se često ujamemo. Zgodilo se mi je, da sem preizkušal nove tekaške copate, ki so jim peli hvalo v vseh medijih. Po nekaj tednih sta me začeli neznosno boleti koleni, tako da sem moral obiskati ortopeda. Svetoval mi je zamenjavo obutve in — težave so prenehale čez noč. Asfaltna nevarnost Najslabša izbira je, kadar se odločimo za hojo ali tek po asfaltu ali betonu. Tudi najslabši makadam je lahko boljši od asfalta. Zaradi enostranskih obremenitev stopal namreč pogosto prihaja do stres faktur, bolečin v kolenih, kolkih in križu. Povečano srce Omenil sem že pojav »športnega srca«, ki se lanko pojavi pri večini športno-rekreativnih panog. ponavadi šele z leti redne vadbe. Simptomi so zelo podobni »razširjenemu srcu« in na prvi pogled so celo zdravniki v zadregi Ilo se odločajo za diagnozo. Pri športnem srcu lahko na račun večje kapacitete pride do motenj zaradi premajhne moči srca in s tem v zvezi do poslabšane prekrvavitve. Neredna vadba Večina rekreativcev pri nas je »sezoncev«. N.p. pozimi pridno smučajo, potem pa celo leto pav-zirajo do naslednje zime. Po dob-no je s kolesarji, plavalci; kajaka-ši, planinci... Res*je, da poleti ne moremo smučati (razen na ledenikih), lahko pa to obdobje počnemo kaj drugega in prvi sneg nas nato ne preseneti brez kondicije, če pa je kondicija dobra, je ponavadi tudi poškodb manj. . . Še nekaj se mi zdi važno pri preprečevanju nezgod pri vseh rekreativnih zvrsteh: to je pravilno ogrevanje na začetku vadbe. Kot avto slabo »vleče« dokler je motor mrzel, je tudi naše telo v začetku naprezanja veliko bolj občutljivo za poškodbe kot potem, ko je že ogreto. V iskrenem upanju, da vam z naštevanjem nekaterih najpogostejših poškodb nisem zmanjšal volje in veselja do rekreacije, vam želim veliko zadovoljstva v gibanju in — čim manj poškodb. Stane Koselj OVEN od 21. marca do 21. aprila Še nekaj vam naklonjenih dni vas čaka, potem pa se boste spet soočili s kruto resnico, ki tu in tam udari na piano. Tokrat bo šlo za večje finančne probleme, ki jih niste pričakovali, možno pa je, da jih bo povzročil vaš avto. Če si boste denar izposojali, naredite to pri uradni instituciji in ne pri sorodnikih, da vam ne bo še bolj žal. Sicer pa se boste dobro počutili takoj, ko ne boste več v službi, doma pa bo spet nekaj dni lepo. BIK od 21. aprila do 2Q. maja Veliko boste razmišljali in na koncu popustili kar nekaj svojim načelom. Da ste storili prav, vam bo tisti, ki ste mu to namenili, kar kmalu pokazal. Zato boste v prihodnjih dneh gledali zaljubljeno in se tako tudi obnašali. Partner vam bo vašo pozornost in nežnost vračal z dvojno mero, ki jo boste vsrkavali, kot pravo opojnost. Preko konca tedna se boste nekajkrat znašli v večji družbi, celo zaplesali boste. Pazite pri rekreaciji, manjka vam kondicije in previdnosti! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Da vam vedno vse ne more iti po sreči, ste že ničkoliko-krat ugotovili. Zato ste se z nastalim problemom spoprijeli tako, kot je treba. Rezultati bodo vidni kaj kmalu, mogoče že ta teden. Partner bo vaše težave sicer razumel, vendar ne do take mere, da bi šlo vse gladko. Kljub vašim stiskam mu boste morali kar nekajkrat pokazati, koliko vam pomeni, sicer bo kriza nastala še na tem področju. Odpišite na pismo, ki ste ga prejeli pred časom! RAK od 22. junija od 22. julija Sploh se ne boste več menili za ljubosumne izpade vaše sodelavke. Počasi jo boste popolnoma odmislili in se posvetili le sebi in svojim problemom. Teh pa v zadnjem času ni ravno veliko, če pa so že, so bolj lahke narave. Veliko časa boste preživeli v naravi, ki vam bo pomagala najti notranje ravnovesje. Partner vam bo ves čas stal ob strani in vas že kar razvajal. Da vam nežnost in pozornost odgovarjata, pa boste morali pokazati tudi vi. Še nekaj neprijetnih izdatkov bo, na katere niste računali. LEV od 23. julija do 23. avgusta Čeprav ste sami s sabo povsem zadovoljni, pa tisti, ki morajo živeti z vami niso. Vedno bolj diktatorsko se obnašate do njih, kot da vam je okolica kriva za vse, kar vam ne gre tako, kot si želite. Če se ne boste vsaj malo spremenili, se bodo pa vaši domači. Kadar se bo le dalo, boste poskušali ubežati realnosti in početi reči, ki so le trenutne pozabe. Kaj kmalu pa vam bo presedlo tudi to in že ob koncu tedna se boste oprijeli koristnega dela. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Vedno bo/j zaljubljeno boste gledali, veliko sanjarili, pa b olj malo naredili. Ker je ozračje popolnoma naelektreno z pozitivnimi naboji, nikar ne oklevajte predolgo. Sicer se vam zna zgoditi, da se vam bo priložnost izmuznila skozi prste. Tudi vaša simpatija je bolj neodločne narave, pa še košarice se boji. Pravzaprav sta si zelo podobna, nekdo pa bo moral narediti prvi korak. Priložnost za to bo že jutri, če ne boste zbrali poguma sami, si pomagajte s prijateljevo pomočjo. Nekaj težav z zdravjem! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Vse preveč mešate štrene, da se ne bi naenkrat naredil klopčič, ki ga bo težko razvozlati. Vozljalo pa. se bo v naslednjih dneh bolj, kot ste pričakovali. Najprej se boste dobro počutili v veseli družbi, potem pa se krepko zamislili ob reakciji dobre znanke. Čeprav bodo pohvale deževale od vseh strani, jih ne boste znali prav užiti. Zapletlo se bo pri denarju, ki ga bo kot vedno premalo, za uresničitev vseh vaših skritih želja. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Dnevi se vam bodo zdeli prekratki za uresničitev vseh vaših načrtov, ki jih bo naenkrat tako veliko, da ne boste vedeli, kje pričeti. Prišlo bo tudi do manjših zapletov, ki jih bo povzročila rahla površnost pri izvajanju teh del. Vse pa se bo dalo rešiti na zelo neboleč način. Zadnje čase vse premalo časa posvečate prehrani, zato boste to že kmalu čutili. Stare zdravstvene težave bodo trajale kar nekaj časa, prav gotovo pa ves ta teden. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Če je še pred mesecem dni kazalo, da vam gre v življenju vse kot po maslu, sedaj ni več tako. Bilo bi že prav čudno, če bi se vam sreča vlekla tako dolgo, saj niste rojeni prav pod srečno zvezdo. Težave se bodo stopnjevale, vi pa se boste potegnili vase, kar bo povzročilo pri partnerju še večjo krizo. Sicer niste ravno tolažnik, vendar se boste morali vzeti v roke in mu pomagati. V tej krizi se bosta ponovno zbližala, tako, da bo po svoje tudi dobra. KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Še naprej boste igrali dobro zamišljeno igro in še vedno vas bo spregledal le redko kdo. Zato boste v delu uživali, še bolj pa v svoji premetenosti. Govorili boste v službi bolj malo, kar pa boste povedali bo ostro in za marsikoga tudi boleče. Zato si boste nehote nakopali nekaj sovražnikov, vendar ne bodo ravno nevarni. Ob koncu tedna se boste dobro zabavali, posledice vesele noči pa zdravili še vsaj dva dni. Križ vam bo še vedno povzročal preglavice. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Večino tedna se boste ukvarjali z namišljenimi težavami, ki jih bo povzročilo vaše neozdravljivo ljubosumje. V glavi se vam bodo rojevali neverjetni scenariji, ki vam bodo vzeli veliko energije in tudi časa. Zaradi vsega tega namreč ne boste imeli volje, da bi se posvetili bolj pomembnim, resničnim problemom. Ti pa se bodo kopičili. Partner bo podivjal, ko boste razkrili le del vaših sumov, zato se vzemite v roke. Preveč jeste! RIBI od 19. februarja do 20. marca Svet se vam je postavil na glavo, saj ste doživeli kar nekaj nepričakovanih šokov. Stvari izgledajo veliko bolj zakompli-cirane, kot se bo izkazalo na koncu. Po svoje je to tudi dobro, saj vas bo situacija prisilila, da boste pričeli migati in skrbeti tudi za resnejše stvari. Čeprav hodite po tanki vrvi, ne boste padli z nje. Partner vam ne bo znal pomagati, zato se na njegovo pomoč ne zanašajte preveč. Spremenite frizuro, ker vam bo tudi tako majhna sprememba pomagala! Kozmetični nasveti Nadležne dlačice (2) dipl. kozm. Metka Mujadžič Kaligaro Tel.: 856-837 Dlačice lahko začnete odstranjevati, ko postanejo vidne in moteče. Posebno opazne so na nogah, zato ne odlašajte z odstranjevanjem, kajti sezona kratkih kril je pred vrati. Tako, danes vas bom seznanila še z ostalimi tehnikami odstranjevanja dlačic. APARATI ZA DEPILA-CIJO so dokaj učinkoviti. S pomočjo »Spirale« ali gumijastega pripravka, ki se premika z veliko hitrostjo, na mehaničen način odstranjuje dlačice. V primeru, da imate dlačice precej dolge, vam prehodno priporočam odstranjevanje z depilacijsko kremo, saj bi bilo odstranjevanje z aparatom precej boleče. Zato je bolje, da vam dlačice ponovno zrastejo, vendar ne več kot 0,5 cm. Nato pa jih lahko začnete redno odstranjevati s tem aparatom za depilacijo. V primerjavi z britjem dlačic ali z odstranjevanjem z depilacijsko kremo, je ta način učinkovit, saj se vam bodo dlačice počasneje pojavile na površini kože. Po končanem postopku nanesite na predel kože, kjer ste vršili depilacijo antiseptični to-nik (losion) ali mleko. De-pilacija ni priporočljiva za odstranjevnje dlačic na občutljivih delih telesa (npr. obraz, pod pazduhami . . .) ODSTRANJEVANJE DLAČIC Z VOSKOM - Kot verjetno že veste, poznamo na našem tržišču hladni in topli vosek. Hladni vosek se nanša na kožo direktno iz škatlice. Koža naj bo suha, nato nanesimo vosek, ter nanj nalepimo priložene trakove iz platna ali plastificirane. Trak mo- ramo potem sunkovito potegniti v nasprotni smeri rasti dlak. Topli vosek moramo pred uporabo segreti (na pari ali v posebni posodi, kar je odvisno od pripravka). Primerno ohlajenega si potem nanesimo na kožo. V primeru nepazljivosti, lahko dobite celo opekline. Topli vosek je redkejši, bolj se prilega dlačicam in je zato zelo učinkovit. Ne glede na to, ali odstranjujemo dlačice s toplim ali hladnim voskom, je treba pripomniti, da s tem načinom uničimo tudi koren dlačice. Če vztrajamo pri tem postopku, lahko dlačice čez čas tudi popolnoma uničimo. moda Pikantni dodatki Če se preko zime in hladnejših dni ne trudimo veliko z modnimi dodatki, ker se najn zdi, da so neopazni, bomo že ob prvih sončnih dnevih pričeli brskati po omarah. Tiste, ki sledijo modnim tokovom, že vedo, kaj vse bodo potrebovale v letošnjem poletju, da bodo še poudarile svoj izgled. Čisto na kratko ponovimo to tudi mi! Obvezna so sončna očala, ki niso le zaščita pred močnim soncem, ampak tudi učinkovit modni dodatek. Letošnji modeli so večinoma »mačjih« oblik, kar je posle- dica šestdesetih v modi tega poletja. Nekaj je tudi okroglih oblik, vendar tu okvirji niso tanki, ampak poudarjeni. Prevladovali bodo temni okvirji, predvsem črni, kar nekaj pa bo živih — živo zelenih, oranžnih, rdečih, rumenih . . . Ker so sončna očala že nekaj časa v modi, vam morda sploh ne bo potrebno kupovati novih, ali pa le še kakšen kos, ki ga boste potrebovali za svojstvene kombinacije. o torbicah sem pisala že pred časom, zato danes le na kratko. Tudi tu se ponavlja stil šestdesetih, veliko je majhnih, živih barv. Veliko je tudi umetnih materialov, saj so žive torbice ponavadi modne le kratek čas; te pa so tudi cenejše. Pripraviti pa bo treba tudi kopalke. Tudi v letošnjem poletju bodo prevladovale enodelne, pravilo pa ne bodo. Dvodelne niso več tako nizke, kot nekaj prejšnjih se- zon. le izrezi ob bokih so se povišali... Na sliki vidite tošnjih modelov še nekaj le-sandalov. Frizer svetuje Kako niansirati lase i o šš x Z z'I moralnega slaloma< med vratci etike in družbene morale«, ste zapisali in da nisem mogla »izdaviti, da so bili organizator Okrogle mize o narkomaniji Krščanski demokrati Velenja ...« Javnost je bila pred dogodkom dobro obveščena, kdo organizira okroglo mizo, radijske vesti, ki so bile v bistvu povabilo in je bilo to v njih poudarjeno, so bile moje delo. Nič nimam proti tej stranki, kakor tudi proti nobeni drugi, sama pa sem (in bom) strankarsko neopredeljena. Morda se boste spomnili, da sem gostoma zastavila vprašanje o vlogi medijev pri problemu narkomanije. Odgovorila sta mi tako, da sta samo potrdila moje stališče do tega problema — vse prevečkrat te teme izpadejo kot iskanje senzacij, ki bodo pripomo- gle le k prodaji časopisa, naredijo pa lahko več škode, kot dobrega. Zato sem (ob pomanjkanju časopisnega prostora za daljši zapis o okrogli mizi in ker smo tej temi v eni od lanskih številk posvetili celo stran), dogodek opisala povsem poročevalsko, kot ste pravilno ugotovili. Veste, tudi po tej okrogli mizi se ne bo nič spremenilo. Tisti, ki so se je udeležili, so verjetno po njej še veliko razmišljali, ustavilo pa se bo drugje... Sem še dokaj mlada, zato sama zelo močno čutim pomanjkanje vrednot in skoraj brezihoden položaj, ki ga mladim ponuja ta družba. Ko hočejo srednješolci pokazati, kaj vse zmorejo, znajo in ustvarjajo, za to ni posluha in zanimanja (primer Gimnazijade, ki je šla vse preveč mimo Velenjčanov . ..). Ko organizirajo Dan mladih in kulture, je težko najti sponzorje ... Ko pa se začno opijati in zakajati, se čudimo. Pa sploh ni čudno, verjemite. Od naše demokratične pomladi dalje je vse še slabše. In medtem, ko se stranke prepirajo med sabo, ko iščejo vsaka zase najugodnejši položaj, se mladina uničuje in se bo. Vse do tistega dne, ko ji bo ta družba pričela verjeti in ji omogočila kakršnokoli perspektivo. Zato ni toliko važno, kdo je okroglo mizo organiziral, važno je, kdo se bo problema lotil s konkretnimi akcijami! S spoštovanjem! Bojana Špegel Vabilo SKORAJ PET LET JE PRETEKLO OD EKOLOŠKEGA PROTESTNEGA SHODA IN DOGOVOROV V OBČINSKI IN REPUBLIŠKI SKUPŠČINI O PRIORITETI EKOLOŠKE SANACIJE V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ. ROK SANACIJE, KI JE BIL TAKRAT DOLOČEN, POTEČE 1. 1. 1993. Sedaj pa že vemo, da popolnega odžvepljevanja v TEŠ do tega roka ne bo. V letošnjem letu je nastal celo popoln zastoj, ker se republiška vlada še ni odločila za jamstvo kreditom, ki bi jih potrebovali za izgradnjo čistilnih naprav. Tako se pred nami odpirajo številne dileme in vprašanja: — prizadevali smo si za zvišanje ekološkega dinarja in to delno v republiški skupščini tudi uspeli. Ne vemo pa ali je ob sedanji inflaciji in vseh spremembah na denarnem področju bil dvig ekološkega dinarja dovolj visok, da bi ta sredstva vsaj delno pokrila stroške ekoloških sanacij na termoelektrarnah, — naša občinska skupščina je sprejela sklep, da bo zahtevala I. I. 1993 zmanjšanje proizvodnje električne energije, tako da bi njena proizvodnja povzročala le 10% količino žveplovega dioksida glede na količino v letu 1980, če čistilne naprave za popolno odžvepljevanje takrat še ne bodo delovale. Kaj pomeni to za našo dolino, za delavce v RLV in TEŠ in za vse ostalo gospodarstvo, ki je odvisno od teh dveh velikih podjetij. Ali ni morda bolj smiselno sprejeti nek trden dogovor in postaviti nek nov skrajni rok sanacije TEŠ, — prav tako potrebujemo zagotovila, da bo sanacija TEŠ izvršena pred zaprtjem Jedrske elektrarne Krško, saj bo naša elektrarna gotovo prevzela do-beršen delež proizvodnje električne energije. Če pa pregledamo realizacije zahtev, katerim osnove so bile postavljene na ekološkem protestnem shodu, ugotovimo, da se še vedno omenjata dve lokaciji jedrskega odlagališča v neposredni bližini Velenja. Zato šaleško ekološko društvo organizira v soboto, 16. 5. 1992, kratek shod ob 9. uri pred občinsko stavbo in posvet ob 10. uri v skupščinski dvorani Skupščine občine Velenje. Na posvet bomo povabili predstavnike vseh odgovornih institucij in organizacij, ki nam bodo predstavili vzroke za zamujanje in neupoštevanje dogovo- Shodu in posvetu se pridružuje Koroška iniciativa za zaprtje JE K, kjer bo predstavila argumente za svojo zahtevo. VABIMO VAS, DA SE SHODA IN POSVETA UDELEŽITE! ŠALEŠKO EKOLOŠKO DRUŠTVO Neumnostim še ni videti kraja V 16. št. NČ je v.d. vodje PE Toplovod, sicer bolj poznan kot projektant zgrešene investicije zaključne faze vročevoda v Šoštanju in še nekaterih, seznanil vesoljno velenjsko javnost, da so predstavniki Toplovoda skupaj z nekaterimi eminentnimi institucijami 18. aprila 1992 izmerili prenosne zmogljivosti toplovodnega sistema Šaleške doline. Naročnik omenjenih meritev je bilo nedvomno Komunalno podjetje, plačniki pa ponovno mi, uporabniki ogrevalnega sistema. Celotna zadeva bi bila lahko v določenih okoliščinah morda celo koristna, če se ne bi ponovno izkazalo, da »strokovnjaki« Komunalnega podjetja za področje Toplovoda sploh ne vedo, kaj delajo in zakaj zapravljajo denar uporabnikov. Najmanj dva razloga sta, ki še kako aktualizirata slednji trditvi, še bolj pa naslov: 1. Prenosne zmogljivosti toplovodnega ogrevalnega sistema Šaleške doline so projektirane in izvedene najmanj za 191,5 MW, sedanje proizvodne kapacitete TEŠ pa znašajo le 163 MW. Z opravljenimi meritvami je bilo tako moč ugotoviti zgolj delno, znano obremenitev omrežja glede na proizvodno moč TEŠ, nikakor pa ne tudi zmogljivost toplovodnega sistema Šaleške doline, ki je bistveno večja. 2. Meritve »zmogljivosti« toplovodnega sistema so bile izvršene pri temperaturi vode 60° C, čeprav je splošno znano, da poteka dejanska distribucija toplotne energije pri 160° C. Že bežno poznavanje termodinamike nam zadošča, da lahko razlikujemo gostoto vode pri 60° C, ki znaša 984 kg/m3 in gostoto vode v vro-čevodnem omrežju pri 160° C, ki znaša 908 kg/m\ Dejanske razmere v ogrevalnem sistemu so tako najmanj za kvocient omenjenih gostot slabše, kot so jih pokazale meritve. Komu lahko koristijo takšne ponesrečene »poletne« meritve znjogljivosti ogrevalnega sistema, ki jih v razvitem svetu izvajajo v ekstremnih zimskih pogojih, ve najbrž edino v.d. vodje PE Toplovod sam. V kolikor so povezane z njegovim zgrešenim projektom v Šoštanju v smislu zavajanja javnosti, je potrebno vedeti, da lahko pomenijo zgolj še eno tehnično in poslovno popolnoma napačno potezo brezglavega vodstva Komunalnega podjetja, kajti sporne investicije ni mogoče opravičiti v tehnološkem smislu niti z nekdaj v prihodnosti morda realiziranim enovitim nižjetemperaturnim ogrevalnim sistemom. Zanimivo bi bilo izvedeti le še ceno za »izmerjene prenosne zmogljivosti toplovodnega sistema Šaleške doline«, za katero smo bili uporabniki ponovno brezvestno olajšani. Miran Gmajner ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD RDEČA DVORANA Šaleška 3, Velenje oddaja v najem BIFE S TERASO na letnem bazenu v Velenju Čas najema junij, julij, avgust 1992 Ponudbe pošljite na naslov zavoda, najkasneje (do 25. 5. 1992. Dodatne informacije dobite po tel. na št. 855-741. VELENJE • • • največjo izbiro motorističnih čelad VEPLAS - NOLAN gorskih koles opreme za surfanje • • • dodatno motoristično in kolesarsko opremo servisiranje čelad • • * ugodne cene, obročno odplačevanje Informacije: VEPLAS, Štrbenkova 1, VELENJE tel.: 063/ 858-713 delovni čas: od 8. do 16. ure mwinwyiflflflfl«MMMwuuuiMM»wwwww^ ......... ČETRTEK 1M Mili 10.15 Pedenjžep. 10.45 Stare japonske pravljice: Deček Breskolln. 11.00 Šolska TV, ponovitev. 11.30 Slovenci v zamejstvu, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.00 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Program za otroke: Ebu drame za otroke: Tou-mas. 17.35 Živ žav. 18.28 Že veste ..., svetovaino-izobraževaina oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Košnikova gostilna, ponovitev. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Mali koncert: Novi ljubljanski trio. 23.35 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, 3/22; The justice ga-me, angl. nadaljevanka, 7/7; Šingen, japonska nadaljevanka, 9/12. šoli: Premog. 10.15 Španščina. 10.30 Moji, tvoji, najini, ameriška filmska komedija, 1986 (Lucille Bali, Henry Fonda). 12.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Urad urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski vvestern. 14.50 Psi. najboljši prijatelji: Komedijanti. 15.00 Otroški spored. 15.05 Moppet Babies, risanka. 15.30 Am, dam, des: Zveri in krotilci. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Felicita na tihih tačkah, nadaljevanka. 16.30 Uspešnice. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi, v službi občanov. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Udo Jurgens, odlomki s turneje 1992. 21.25 Ptice tr-novke, 4. in zadnji del ameriške nadaljevanke (Richard Chamberlain, Rac-hel Ward). 23.55 Čigavo je mesto?, ameriški kriminalni film, 1963 (Edward Robinson, Joan Blondel, Humphrey Bogart). 1.15 Čas v sliki. 1.20 Tisoč mojstrovin. & tj 15.50 Sova, ponovitev: Krila, ameriška nanizanka, 15/15; The justice game, angleška nadaljevanka, 6/7; Ves svet je oder, angl. dokumentarna serija, 11/13. 18.00 Regionalni programi — Koper. Slovenska kronika. 19.00 Vi-deolestvica. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Kviz. 20.30 Po sledeh napredka. 21.30 Umetniški večer. 21.30 Georg Orvvel, angleški dokumentarni film. 23.30 Živalska farma, angleški animirani film. 1.05 Yutel, eksperimentalni program. SATELITSKA. TV| SAT 1 9.00 Super babica, serija za otroke, ponovitev (3/13). 9.30 Smogovci, seri-1 ja za otroke, ponovitev (8/23). 10.00 Poročila. 10.05 Glasbena emisija po izbiri gledalca. 11.35 Princ iz Bel Aira, humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Bombarder, dokumentarna serija, ponovitev (3/12). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, serija za otroke ^83/5). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Znanost in mi. 17.30 Gremo dalje. 18.25 Santa Barbara, serijski film. 19 15 Risanke. 19.27 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.10 3 2 1, kviz (15/21). 21.15 Tuji klub. 22.45 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 23.50 Poročila v nemškem jeziku. 23.55 Poročila v angl. jeziku. 0.00 Horoskop. 0.05 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Narodna glasba. 10.20 Srce na nabodalu, ponovitev veseloigre. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Tenis, prenos iz Rima. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Temna stran pravice, serija (Ramy Zada). 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor! 22.15 Spiegel TV. 23.00 Tenis, povzetek iz Rima. 23.15 Bye, Bye, Vietnam (The Lost Platoon), vietnamski, 1988 (Richard Donald Pleasance). 0.55 Akutno, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik tak. 1 .00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13 20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 21, Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Grad, kriminalka, 1987 (Linda Puri). 23.50 Poročila. 0.00 Airvvolf. 0.55 Boj proti mafiji. 1.45 Cona somraka. 2.10 Na zahodu nič novega, film. 9.55 Čira, čara, angl. nanizanka (3/6). 10.20 Jelenček, serija HTV (11/13). 10.50 Po sledeh napredka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.20 Umetniški večer, ponovitev. 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev. 17.00 Dnevnik 2. 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Forum. 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angl. nadaljevanka (1/8). 21.25 Pogledi. 22.15 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Sova: Pri Huxtablovih, 42. epizoda amer. nanizanke; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 1/10; Podzemlje, francoski film. 15.50 Sova, ponovitev; Dragi John, amer. nanizanka, 3/22; The justice game, angl. nadaljevanka, 7/7; Šingen. japonska nadaljevanka, 9/12. 18.00 Regionalni programi — Maribor. Slovenska kronika. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Kviz. 20.30 Večerni gost. 21.20 Dobrodošli. 21.50 Umetniški eksperimentalni program studio City. 22.50 Videonoč. 1.50 yu-tel. 9.00 Serija za otroke ponovitev (3/5). 9.30 Zgodba z dveh strani, serija za otroke (4/4). 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Glasbena oddaja. 11.35 On in ona. humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.50 Edvvard VII. serijski film, ponovitev (3/13). 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, Joe in Rdeči Sokol, serija za otroke (4/5). 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Alpe-Donava-Jadran. 17.30 Gremo dalje. 18.30 Santa Barbara, serijaki film. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj .. 19.30 Dnevnik 2. 20.10 Vi in vaš video. 21.15 Spekter. 22.15 Ekran brez okvira 23.25 Dnevnik 2. 23.45 Poročila v angl jeziku. 23.50 Slika na sliko. 00.35 Horoskop. 00.40 Norosti buržoazije, bri-tansko-francoski igrani film. 02.15 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: -Izbira poklica po maturi. 10.15 TV v šoli: Fotografija. 10.30 Ptice trnovke, ponovitev 4. dela in zadnjega ameriške nadaljevanke. 12.55 Tirolska železnica. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi, v službi občanov. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Valley, serijski vvestern. 14.50 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika risanka. 15.30 Am, dam, des: Cirkuški klovni. 15.55 Strelovod. 16.05 Felicita na tihih točkah, zadnji del nadaljevanke. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestik 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 19.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stari, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Sladoled na palčki, izraelska komedija, 1980. 23.00 Večerni šport. 23.20 Junior Bonner, ameriški film, 1971 (Steve McOueen, Ida Lupino). 0.55 Čas v sliki. 1.00 Tisoč mojstrovin. mmmmmA n UTtUTSrA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Temna plat pravice, ponovitev. 10.00 Ulrich Meyer: Ugovor. 10.55 Schreinemakers v živo, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Tenis, prenos iz Rima. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Smaragdni gozd, britanski film, 1985 (Po-vvers Boothe, Meg Foster). 22.20 In zjutraj vas peljem v pekel, vojni, 1968 (Frederick Stafford, Curd Juergens). 0.15 Poročila. 0.25 Tenis, povzetek. 0.40 Magdalena, erotični, 1974 (Dag-mar Hedrich). RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogati in lepi. 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 21, Jump Street. 16.40 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Ptiči, grozljivka, 1963 (Rod Taylor, Tip-pi Hedrenj. 22.25 — Ibiza, erotični, 1980. 23.55 Tutti Fruti. 0.55 Goli mrtvec, kriminalka. 1967 8.10 Angleščina, Follovv me, ponovitev 49. lekcije. 8.35 Radovedni Taček: Pravljica. 8.55 Lonček kuhaj: piškoti iz ovsenih kosmičev. 9X)5 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, ponovitev. 14.00 Večerni gost, ponovitev. 16.00 Tednik, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Mali lord, ameriški film (čb). 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Utrip. 20.30 Tuji shovv. 21.35 Zlata leta, ameriška nadaljevanka (1/8). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 23.00 Sova: Murphy Brovvn, 24. epizoda ameriške nanizanke; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 2/10; Kljubovanje, ameriški film; Nočne ure, 9. epizoda amer. va-rietejskega programa. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablo-vih, 42. epizoda ameriške nanizanke; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 1/10. 17.30 Svetovalna oddaja. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Videomeh, 69. oddaja. 19.00 Kremenčkovi, 11. epizoda ameriške risane serije. 19.30 Dnevnik RTV Srbija. 20.15 Klasika. 20.30 Bratranci in sestrične, francoski film. 22.00 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske. 23.00 Yutel, eksperimentalni program. 11.05 Izbrano med tednom. 13.30 J. Gotovac: Morana, opera (82/3). 14.00 Poročila. 14.05 Vincent and Me, kanadski film. 15.45 Dopolnitev. 16.00 Poročila. 16.05 Turbo limach shovv. 17.15 Hrvaška knjiga. 18.00 Poročila. 18.05 Skrivnosti Judith Kranz, serijski film (81/32). 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj. .. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Nitti, ameriški igrani film. 21.50 Usode. 22.20 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Horoskop. 23.50 Poročila v angl. jeziku. 23.55 Poročila. Filmska noč. 00.00 Rojeni ubijalci, ameriški igrani film. 02.00 Kot v dobrih starih časih, ameriški igrani film. 9 00 Čas v sliki. 9 05 Simpsonovi. serijska risanka 9 30 Angleščina 10 00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Stekleni copatek, ameriški muzikal, 1955 (Leslie Caron, Michel VVilding). 12.30 Hello, Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Oče in mati ter devet otrok, nemška čb filmska komedija, 1958 (Heinz Er-hard. Camilla Spira). 15.05 Burleska (čb). 15.20 Modne minute. 15.25 Verski prazniki; Budinovo rojstvo. 15.30 Otroški spored. 15.35 Boule in Bili, risanka. 15.40 Novice iz račje doline, risanke. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli: Lov na kače. 17.30 Oddaja o okolju. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Pomenek. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Shovv Rudija Carrella. 21.50 Zlata dekleta, serija. 22.15 Mož z brazgotino, ameriška grozljivka, 1983. 0.55 Čas v sliki. 1.00 Maska Fu Mančuja, ameriški čb grozljika, 1932 (Boris Karloff). 2.05 Poročila. 2.10 Ex libris. SATELITSKA TV| SAT 1 6.00 Otroški spored: Halo Bobby, Batman, Zorro, Stan in Olio. 10.00 Očarljiva Jeannie. 10.25 Portret Hildegarde Knef. 10.55 Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Sanjsko potovanje: Kreta. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.00 Tenis, prenos polfinala iz Rima. 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Obraz v senci, kriminalka, 1969 (Klaus Kinski, Margaret Lee). 21.45 Poročila. 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Erotične sanje, erotični, 1973 (Karin Boettcher). 0.40 Magdalena, erotični, ponovitev. 2.05 Erotične sanje, ponovitev. RTL PLUS 20.10 V zemlji orlov, dokumentarna serija (83/8). 21.00 Zgodba z naslovne strani. 21.35 Cosby shovv. 22.05 Hrvaška nogometna liga. 23.10 Klic v noči, serijski film. 23.50 Hit depo. 8.00 Za otroke. 9.15 Klack. 10.05 New kids on the block. 10.35 Peter Pan. 11.00 Captain America, Rude Dog. 12.35 Michel Vailant. 13.05 Želve. 13.30 Ameriški gladijatorji. 14.35 Adam 12. 15.00 Nazaj v preteklost. 15.55 Knight Riders. 16 50 A-team. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.10 Polna hiša. 20.15 Postati oče, veseloigra. 22.10 Kako, prosim? 23.00 Poročni urad, erotični, 1972. 0.25 Ibiza, ponovitev. 1.50 Magazin za moške. ""innnnm¥wwmmilnih minil................................................ I\ \M \l Sliv I 9.15 Cyrano de Bergerac, predstava mladinskega gledališča, 1/5. 9.40 Bela vrana. 10.00 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (10/10). 10.50 TV mernik, ponovitev. 11.05 Forum, ponovitev. 11.20 Utrip, ponovitev. 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.20 Dobrodošli, ponovitev. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Polž. 17.30 J. Bevc: Ko bo pomlad, pazi na otroka (2/6). 18.10 Obzorja duha, ponovitev. 18.45 Divji svet živali, angl. poljudnoznanstvena serija (5/9). 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka (7/14). 21.00 Svet na zaslonu. 21.40 Dnevnik 3, Šport. 22.05 H. Berger—N. Grosse: Nikoli v življenju, nemška drama. 23.30 Kronika icsid. 0.00 Sova: Vietnam, avstralska nadaljevanka, 4/10; Zvezdne steze, 20. epizoda ameriške nadaljevanke. I> \l i M SI I \ / Opomba: lmola-F-1, prenos ob 14.45. 13.20 Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, 24. epizoda ameriške nanizanke. Vietnam, avstralska nadaljevanka (2/10). 14.45 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik HTV. 20.30 Galaktična Odiseja, japonska serija (6/9). 21.20 Aleksa Santič, koprodukcija TVSA in TVS (2/8). 22.10 Športni pregled. 22.40 Peter Božič: Barakarji, izvirna TV igra. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pozor, kultura 9.30 Kulturni zajtrk 10.15 Očarljivi svet meteoritov, dokumentarni film v dveh delih, 1. del: Grožnja iz vesolja. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Srce in gobček, kriminalna serija. 13.35 Važno je imenovati se Er-nest, angleška filmska komedija, 1952 (Michael Redgrave, Margaret Ruther-ford). 15.05 Metulj, kratek čb nemški film, 1938. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.05 Octo-pus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Skrivnost delfinov, dokumentarni film v osmih delih. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Trojica in štiri pesti, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.20 Nocojšnji spored. 19.30 Cas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Moselbruck, serija o nemški vinogradniški družini. 21.05 Ameriške sanje, dokumentarni film o ameriški glabi v Štirih delih, 1. del: Izgubljena nedolžnost. 21.50 Budizem. 21.55 Gledališka mešanica, kabaret. 22.40 Zarzuela, oddaja o španski glasbi. 23.40 Moderna dunajska glasba, Schnittke: Bodite trezni in bdite, kantata. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Tisoč mojstrovin. I«— SATELITSKA TV CH0V fl 7.55 Horoskop, ponovitev. 8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar. 8 15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 Smogovci, serija za otroke, ponovitev (8/23). 9.30 Zgodbe o lisici, risanka (9 in 10/13). 10.00 Poročila. 10.05 Shovv otroškega zbora Zvezdice. 11.00 Farmakologija, kanadski poljudnoznanstveni film. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 V nedeljo. 17.00 Fire-povver, britanski igrani film. 18.45 Dopolnitev. 18.50 Tom in Jerry kot fantiča, risanka (5/26). 19.15 Tv fortuna. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Tv vinjeta. 20.10 Sedma noč. 21.40 Glasba. 21.45 Dnevnik-2. 22.05 Šport. 22.20 T. Smirnova izvaja sonato Frane Parača in igra sonato Šostakoviča. 23.00 Tv tednik. 23.30 Glasba. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 0.00 Poročila. SAT 1 6.00 Otroški spored: Neon Rider, Gri-su, Zaljubljen v čarovnico, Zorro, Drops. 11.00 Svetovni pokal v standardnih plesih. 12.40 Kino. 13.05 Družina Addams 13.35 Tenis, prenos iz Rima, nato TV-stava. 17.15 Android, pustolovski, 1982 (Klaus Kinski, Brie Hovvard). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dekliška leta neke kraljice, romantični, 1954 (Romy Schneider). 22.10 Pogovor v stolpu. 23.30 Poročila. 23.40 Hoganovi heroji, serija. 0.10 Spiegel TV. RTL PLUS 8.00 Ža otroke. 9.30 Dve kameli na enem konju, komedija, 1979 (Piere Richard). 11.15 Tednik. 12.05 Biblijski kviz. 12.35 Major Dad. 13.05 Moj oče zunajzemljan. 13.30 Formula ena, prenos in razglasitev zmagovalca. 16.00 Hektor, pustolovski, 1975 (Bud Spen-cer, Andrea Ferreol). 17.45 Dr. West-phal. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Sicilija. 20.15 Shovvmaster, zabavna oddaja. 21.50 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.55 Playboy Late Night. ■23.25 Ljubezenske ure. 23.55 Formula ena, povzetek. 1.15 Puščavska srca (Desert Hearts), drama, 1985 (Helen Shaver). IX Milili I 9.15 Cyrano de Bergerac, predstava mladinskega gledališča, 1/5. 9.40 Bela vrana. 10.00 R Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke (10/10). 10.50 TV mernik, ponovitev. 11.05 Forum, ponovitev. 11.20 Utrip, ponovitev. 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.20 Dobrodošli, ponovitev. 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 Radovedni Taček: Polž. 17.30 J. Bevc: Ko bo pomlad, pazi na otroka (2/6). 18.10 Obzorja duha, ponovitev. 18.45 Divji svet živali, angl. poljudnoznanstvena serija (5/9). 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka (7/14). 21.00 Svet na zaslonu. 21.40 Dnevnik 3, Šport. 22.05 H. Berger—N. Grosse: Nikoli v življenju, nemška drama. 23.30 Kronika icsid. 0.00 Sova: Vietnam, avstralska nadaljevanka, 4/10; Zvezdne steze, 20. epizoda ameriške nadaljevanke. 15.55 Sova, ponovitev. Ameriške video smešnice, 5. epizoda ameriškega va-rietejskega programa. Vietnam, avstralska nadaljevanka (3/10). 17.30 Športni dogodek, ponovitev. 18.00 Regionalni programi. Slovenska kronika. 18.10 Festival Daljnega Vzhoda, ponovitev avstralske dokum. serije, 5/6. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Serijski film. 20.30 Gospodarska oddaja. 2100 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Bogata in tuja, angleški film (čb). 22.45 Umetniški program. 23.15 Yutel, eksperimentalni program. 9.30 Šilpenik 91: Razstava antičnih igračk. 9.45 Deček Skok, serija za otroke (7/7). 10.05 Tv šola. Predmetni pouk. Program za učence 1. in 2. razreda. 11.35 Cosby shovv, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serijski film. 15.05 Malavizija, serija za otroke (2/12). 17.30 Gremo dalje, ponovitev. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risani film. 19.27 Nocoj.. . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 N. Fabrie: Vaja življenja (2/3). 20.55 Gabrijeline noči, italijanski igrani film. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila, v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, serijska kriminalka. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej, 10.00 TV v šoli: Na odru. 10.15 TV v šoli: Energija. '10.30 Oče, mati in devet orok, nemška čb komedija 1958. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Plovba po Riu Balsas. 13.40 Živalski magazin. 14.10 Big Valley, serijski vvestern. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am. dam, des: Šale s črko U. 15.55 Kaj in kako. 16.05 Športna abeceda: Baseball. 16.30 Vif Zack. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.33 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Miami Vice, kriminalna serija. 22.10 V senci zlate palme, poročilo s filmskega festivala v Cannesu. 22.55 Sanje o nežnosti, francoski film, 1983 (Miou-Miou, Isabelle Huppert). 0.40 Čas v sliki. 0.45 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV 9.00 Program za otroke: Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska TV. 10.00 Boj za obstanek: Pravičen delež za vse. 10.25 Angleščina, Follovv me, 51. lekcija. 10.45 Kemija: Od rude do surovega železa. 11.00 Sedma steza, ponovitev. 11.30 Svetovalna oddaja, ponovitev. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev. 12.00 Poročila. 15.25 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Bogata in tuja, ponovitev angleškega filma (čb) 17.00 Dnevnik. 17.10 Program za otroke. 17.10 Lonček kuhaj: Sadna.torta. 17.25 Plamenica, angl. slov. češka, koprodukcija, 2/6. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Odprta knjiga. 21.35 Grad na soncu, francoska nadaljevanka (4/6). 22.25 Dnevnik 3, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Kronika icsid. 23.25 Sova: Življenje po Henryju, angleška nanizanka, 5/6; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 5/10; Glasbeni utrinek: Maurice Ravel: Pavana za umrlo kra-Ijično. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Drops. 9.30 Srce ja adut. 10.00 Dekliška leta neke kraljice, ponovitev filma 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, sin z otoka, serija. 21.15 El Hakim, romantični, 1957 (O. W. Fisher, Nadja Tiler). 23.15 Magazin. 0.00 Poročila. 0.10 Kanal 4. 1.05 MacGyver. 9 00 Čas v sliki. 9.05 Srce in gobček, zadnji del kriminalne serije. 9.30 Angleščina. 10.00 TV v šoli: Na odru. 10.15 TV v šoli: Vinogradništvo. 10.30 Šola za tatove, italijanska komedija, 1986. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13 10 Mi. 13.35 Urad, urad. serija. 14.00 Big Valley, serijski vvestern. 14.50 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des: Šale s črko T. 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Otok zadnjih morskih razbojnikov, avstralska otroška serija v štirih delih. 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestik. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Barva prihodnosti. 18.30 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Havajski otoki, dokumentarni film. 21.00 TV živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Plavalni bazen, francoska srhljivka, 1986 (Romy Schneider, Jane Birkin, Alain Delon). 23 05 Težavno dihanje, avstrijski film, 1984. 0.35 Čas v sliki. 0 40 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TVj l\ M < M si i> /■ SAT 1 15.00 Svet na zaslonu, ponovitev. 15.40 Sova, ponovitev; Vietnam, avstralska nadaljevanka (4/10); Zvezdne steze, ameriška nanizanka, 20. epizoda. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi-Koper. Slovenska kronika. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.00 Serijski film. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, ponovitev. 0.10 Yutel, eksperimentalni program. RTL PLUS 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.10 Lassie. 11.35 Tik, tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12 50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14 55 Šef. 15.45 21, Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Hitra igra. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.10 Explo-siv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Umor je njen hoby, serija. 21.15 Poročiti se je prepovedano, domovinski, 1956 (Helga Frank). 22.55 Kulturni magazin 23.25 Magazin za moške. 0.00 Airwolf. 0.55 Svetleči asfalt, akcijski, 1957. 1.45 Cona somraka. 2.05 Levi iz Petersburga, pustolovski, 1972 (Mark Damon). 9.00 Silas, serija za otroke, ponovitev (2/12) 9.30 Mali svet 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli. Predmetni pouk. Program za učence od 5. do 8 razreda. 11.05 Jutrofon. 11.35 Popolni tujci, humoristična serija, ponovitev 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, nadaljevanje. 17.00 Tega ne bom več delal, izobraževalna oddaja. 17.30 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.30 Santa Barbara, serijski film. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna serija (4/5). 21.00 V velikem planu. ^ 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 'Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Poročila. 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Dr. Kulani, pon. 10.05 El Hakim, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Barakuda, akcijska grozljivka, 1977 (Wayne David Cravvford, Jason Evers). 23.00 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 23.00 Poročila. 23.40 Smileyevi ljudje, 5. del (Alec Guiness). 0.40 Na begu. 1.35 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 9.00 lak-šno je življenje. 9.50 Bogat in lep 10.15 Dr. Welby. 11.05 Lassie 11.30 Tik tak 12.00 Družinski dvoboj 12.30 Opoldanski magazin. 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15.45 21. Jump Street. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18 00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin 19.40 Dobri časi, slabi časi (7). 20.15 Columbo: Plazeči strup, kriminalka, 19Š9 22.05 Explo-siv, politični magazin. 23.00 TV-vroči-ca 0.10 Airvvolf. "ttnnnTTTm n i.........................................................................uiiimmiuiHHHHHHMHnrTOrvvvvv^^MMHHHH^ SPEDA illcli \l < VI SI J \ | 8.55 Program za otroke. 8.55 Krava v cirkusu, plesni forum iz Celja. 9.35 C. Avellne: O levu, ki je Imel samo jagode rad. 9.50 Peter Božič, Barakarjl, ponovitev izvirne igre. 11.00 Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (4/6). 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.00 Gal-katična Odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije (6/9). 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk, kontaktna oddaja za otroke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Freud gre od doma, Švedski film. 22.15 Dnevnik 3, Šport. 22.40 Kanadska poljudnoznanstvena serija (6/26). 23.15 Sova: Going pla-ces, ameriška nanizanka, 1/9; Vietnam, avstralska nadaljevanka, 6/10; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 12/13. Opomba: Wimbley-PEP, nogomet, finale ob 20.15—22.15; posebni ŠP pregled. 15.40 Osmi dan, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev: Življenje po Henryju, angleška nanizanka (5/6); Vietnam, avstralska nadaljevanka (5/10); Glasbeni utrinki: Maurice Ravel: Pavana za umrlo kraljično. 18.00 Regionalni programi — Maribor. Slovenska kronika. 19.00 Psiho. 19 30 Dnevnik ORF. 20.00 Kviz. 20.30 Športna sreda. 22.30 Vezi-lo VVolfu. 23.30 Eksperimentalni program. imm m mmmmm&m 9.00 Batman, serija za otroke, ponovitev (29/34). 9.25 Risanke. 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli. Predmetni pouk. Program za učence 3. in 4. razreda. 11 05 Jutrofon 11.35 Kavarna Na zdravje, humoristična serija, ponovitev. 12.00 Točno opoldne. Poročila. 13.00 Slika na sliko. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Šolski program. 15.35 Super babica, serija za otroke (4/13). 16.00 Poročila. 17.00 Vojni invalidi, dokumentarna serija. 17.30 Gremo dalje, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara, serijski film-19.15 Risanka. 19.27 Nocoj . . . 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Štela, hrvaški igrani film. 22.00 Hrvaški feniks. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku. 23.55 Horoskop. 00.00 Poročila 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, nova serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Obdelava stekla. 10.15 TV v šoli: Gradimo hišo. 10.30 Cesta črnskih koč, francoski film, 1983. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Barva prihodnosti. 13.35 Urad, urad, serija. 14.00 Big Velley, serijski we-stern. 14.50 Ugledne dame prosijo k mizi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Grajski duh, lutke. 15.55 Helmi, otroški prometni klub. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Otok zadnjih morskih razbojnikov, avstralska otroška serija. 16.30 Mini klub. 16.35 Teletekst. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Barva prihodnosti. 18.00 Trojica s štirimi pestmi, serija. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Sissi, avstrijski film, 1955 (Romy Schneider, Karlheinz Bohm). 21.55 Pogledi od strani. 22.05 Model in vohljač, serija. 22.55 Vrat na nos, ameriška komedija, 1979. 0.30 FBI, kriminalna serija. 1.15 Čas v sliki. 1.20 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Sanjsko potovanje: Krta. 9.30 Narodna glaba. 10.20 Barakuda, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker (Richard Grieco). 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Pesem donskih kozakov, romantični, 1956 (Paul Hoerbiger, Sabine Beth-mann). 22.05 Akutno, analize, afere. 22.35 Schreinemakers v živo. 23.35 Poročila. 23.45 Pozabljena dolina, fantazijski. 1970 (Michael Caine, Omar Sharif, Florinda Bolkan). 1.50 Pet pred dvanajsto. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro. Nemčija 9.00 Takšno je življenje. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby. 11.05 Lassie 11.35 Tik tak. 12.00 Družinski dvoboj. 12 30 Opoldanski magazin 12.50 Grozno prijazna družina. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef 15 45 21, Jump Street 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 v živo 18.45 Poročila. 19 10 Explosiv. magazin. 19 40 Dobri časi. slabi časi 20 15 Narodna glasba. 21.15 Policijski asi v akciji 22.15 Stern. TV 23.00 Priložnost za l|ubezen 23 35 Benny Hill. 0 00 Airvvolf 0.55 Svetleči asfalt, ponovitev filma. IMflflM«WwWWW Kulturni center Ivan Napotnik Ml MLADINSKI ABONMA Dodatna predstava za mladinski abonma bo v četrtek, 14. maja, ob 12.30, v dvorani doma kulture Velenje. Za srednje šolce bo nastopila SVETLANA MAKAROVlC s svojim avtorskim programom. Učenci dvignejo dosedanje izkaznice v tajništvu Gimnazije. GARDALAND Se vedno sprejemamo prijave za dvodnevno potovanje v pravljično deželo Gardaland, ki bo 22. in 23. maja. Cena 150 DEM, za otroke, 135 DEM, za člane lutkovnega abonmaja 115 DEM. Odhod ob 7.00 izpred Rdeče dvorane. VERONA Še vedno sprejemamo prijave za obisk opere Aida in La Boheme v Veroni, dne 23. julija oz. 23. avgusta 1992. Pohitite! Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje RAZPISUJE zbiranje pobud za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje v letu 1992. I. Razpisni pogoji so opredeljeni v Odloku o priznanjih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/91) II. Razpisujemo zbiranje pobud za naslednja priznanja občine Velenje: 1. NAZIV ČASTNI OBČAN 2. GRB OBČINE VELENJE 3. PLAKETA OBČINE VELENJE III. Kriteriji za podelitev priznanj iz Odloka o priznanjih so naslednji: 1. PROGLASITEV ZA ČASTNEGA OBČANA Za častnega občana je lahko proglašen posameznik, ki je izredno zaslužen za razvoj občine in njeno uveljavitev v državnih in mednarodnih merilih. Ta naziv se podeljuje tudi občanom za posebej vidne, družbeno priznane dosežke v vseh področjih človekove ustvarjalnosti. Proglasitev za častnega občana obsega listino o proglasitvi in denarno nagrado v višini deset povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. Naziv častni občan se podeljuje praviloma za življenjsko delo občanom starejšim od 50 let. 2. GRB OBČINE VELENJE Grb občine Velenje se podeljuje za pomembne dosežke pri razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter lokalne samouprave v občini. Priznanje grb občine Velenje obsega pozlačen grb občine, listino o podelitvi in denarno nagrado v višini pet povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji v preteklih treh mesecih. V tekočem letu se lahko podelijo največ trije grbi. 3. PLAKETA OBČINE VELENJE Plaketa občine Velenje se podeljuje domačim in drugim občanom ter njihovim združenjem za posamezne vidne dosežke in dejanja s področja njihovega delovanja. IV. Pobude za podelitev priznanj in nagrad lahko dajejo posamezni občani ali njihova združenja, organi in organizacije, morajo pa biti pisna in ustrezno utemeljena. V. Pobude za podelitev priznanj in nagrad za leto 1992 sprejema komisija do 1. junija 1992. Pobude naslovite na Komisijo za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje, Titov trg 1, 63320 Velenje. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik V Žalcu festival akustične glasbe '92 Občinski odbor Mladih liberalnih demokratov organizira 19. in 20. junija FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE '92. Podobni festivali so bili v Žalcu že pred leti, zato gre za neko vrsto obujanja tradicije. Prvi dan festivala, v petek 19. .junija, bo potekal na prostem, nastopili pa bodo v našem okolju že znani avtorji. Glavni del festivala bo po- tekal v soboto zvečer v dvorani Hmezad, kjer se bodo predstavili različni glasbeniki s približno pol ure dolgim repertoarjem po lastni izbiri. Vsi, ki bi želeli sodelovati na tem festivalu se lahko prijavite na naslov: OO LDS Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 63310 Žalec, vendar morate izpolnjevati naslednje pogoje: 1.) Izvajalec (skupina) igra akustično glasbo; 2.) Kaseta z glasbo izvajalca (skupine): 3.) Fotografija; 4.) Točen naslov izvajalca (skupine). Organizacijski odbor pri OO MLD Žalec bo tri dni po preteku roka za prijavo objavil nastopajoče na Festivalu. Rok za prijavo poteče 1. junija 1992. V spomin Tomu Hudoletnjaku Zdaj, ko se je utrnil dan je sedem križev, ki si jih nosil z lahkoto mladeniča, pritisnilo na vse nas. Zdaj je čas, ko se zavemo vsaksebe, naše majhnosti in minljivosti. Ustavimo se, za hipec in pomislimo, da je velika gora storjenega dela mogoče postala prevelika. Prehoditi jo bo treba, zaradi tebe TOMO, zaradi nas vseh, ki hočemo nadaljevati tvoje delo. Vse svoje znanje, sile, voljo in ljubezen, mladost in modrost si strnil v vzgojo družine, v vzgojo za zdravo življenje in v svet solidarnosti. Kos si bil nenehnim izzivom dela in ogromnim naporom za izpolnjevanje plemenitih nagnjenj. Pomagati človeku, pomagati ljudem! Reševal si življenja kot zdravstveni vzgojitelj, reševal si ljudi iz plamenov, učil si mlade voznike ravnanja na cesti, pri delu, posvetil si se prizadetim, invalidnim osebam. Nosil si v srcu najlepše kar človeka lahko ima. Ljubezen do bližnjega, prijatelja, soseda. Če si zapustil tvoje najdražje v družini, zapustil si jim ljubezen, modrost in prijeten dom. Če si se poslovil od krvodajalcev in krvi potrebnih bolnikov, si tisočkrat spet zaživel. Gasilci ti bodo za vsak strumen pozdrav hvaležni in vsakdo, ki si mu pomagal iz nesreče k nasmehu, ti bo pesti držal. Tomo, bil si velik človek, humanist in klen poba, kakršnih skoraj ni. Bil si steber Organizacije Rdečega Križa in s tem znamenjem si se poslovil. S svojim življenskim delom si napravil prostor mnogim, dajal si jim voljo do življenja, živel si za njih. Čas ti je bil skopo odmerjen, premalo si ga užil. Na vrsti smo mi, da pokažemo, kako velik učitelj si bil. Iz vsega spoštovanja bo zrasel bolj zdravi rod, ki se bo ponašal s teboj, dragi Tomo. Počivaj v svobodni slovenski zemlji. Organizacija Rdečega križa in prijatelji »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. • Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3. za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. P UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 14. MAJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 15. MAJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Vaše čestitke in pozdravi. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 16. MAJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 17. MAJA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič Trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50, 17.00 Skrajšan posnetek javne radijske oddaje Trič trač). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 18. MAJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 19. MAJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 20. MAJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. I 1*Mn|Q| 1111 KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 17. 5. ob 18. in 20. uri - Sreda, 20. 5. ob 18. in 20. uri PREDMESTNI KOMANDOS - ameriška akcijska komedija. Režija: Burt Kennedy V gl. vlogi: HULK HOGAN, Shelly Duvall, Christopher Lloyd Vesoljski bojevnik se pred zasledovalci zateče na Zemljo. Pozvoni pred neko hišo in se predstavi kot francoski turist. Ko oče ugotovi njegovo identiteto, se začne komični obračun. Prvi filmski nastop prvaka v wrest!ingu, Hulka Hogana. Ponedeljek, 18. 5. ob 20. uri v Filmskem gledališču KRALJEVI RIBIC - ameriška komedija. Režija: Terry Gilliam (Smisel življenja Monty Pythona) Vloge: Robin Williams, Jeff Bridges, Mercedes Ruehk (Oscar '92 za stransko vlogo) Newyorški potepuh, nekdanji profesor zgodovine, se po družinski tragediji druži samo s potepuhi in živi na ulici. New York je sedaj zanj le mesto kjer se spopadajo srednjeveški vitezi in demoni. Toda nekdo iz sveta bogatih in slavnih se čuti odgovornega zanj, zakaj in kako se bosta povezali njuni življenji? KINO ŠOŠTANJ Sobota, 16. 5. ob 17. uri PREDMESTNI KOMANDOS — ameriška akcijska komedija. V gl. vlogi: HULK HOGAN Ponedeljek, 18. 5. ob 17. uri KRALJEVI RIBIC - ameriška komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. 5. ob 20. uri PREDMESTNI KOMANDOS - ameriška akcijska komedija. V gl. vi.: Hulk Hogan Torek, 19. 5. ob 20. uri KRALJEVI RIBIČ — ameriška komedija. OTROCI! KINO VELENJE ORGANIZIRA ZA VAS V NEDELJO 24 5 FILMSKI MARATON. PREDSTAVE BODO OB 10. URI DOPOLDAN TER OB 14., 16. IN 18. URI. OGLEDALI SI BOSTE LAHKO FILME: MOJA PUNCA, SNEGUUČICA IN BINGO! V DOMU KULTURE VAS BODO ZABAVALI FILMI, PRED DOMOM KULTURE PA BO TUDI VESELO! Tradicionalni pevski koncert To soboto, 16. maja, bo v glasbeni šoli Velenje tradicionalni pevski koncert. Nastopila bosta mešani pevski zbor Stane Sever iz Škal in moški pevski zbor Kajuh, ki bosta prepevala slovenske narodne in umetniške pesmi. V soboto se nam torej obeta zanimiva prireditev in obilo pevskega užitka. Koncert se bo pričel ob 19.30. (bm) Vikijevi večeri V spomin na dolgoletnega mentorja šaleških tamburašev Viktorja Hladina organizira KUD Lipa Konovo v soboto, 16. maja 2. Vikijeve večere. Prireditev postaja tradicionalna revija aktivnih tamburaških orkestrov Šaleške doline. Zaigrali bodo starejši in mlajši orkester iz Konovega, tamburaška skupina SFS Koleda jn kot posebni gostje odlična skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki. Vikijevi večeri se bodo začeli ob 19. uri, po uradnem programu pa bodo tamburaši zaigrali tudi za ples. Vabljeni vsi ljubitelji zvoka tamburaških strun! D. M. tel. 853 451,855 450 fax 851 990 ifizZm ocjtcii, ocjtas, cz nal aai TENIS IGRIŠČE V ŠOŠTANJU! Rezervacije po © 882-758. ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE in vse vrste žaluzij, izdelujem in montiram, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. © 063-24-296. DESET BETONSKIH CEVI, dolžina 1 m in 050, prodam. Franc Pergamož, Cesta talcev 19, Velenje. KUHINJSKE ELEMENTE, žensko in moško kolo, knjižno omaro, prodam. © 856-127 po 15. uri. KOZE MOLZNICE Z MLADIČI ALI BREZ, prodam. Vlado Weis Braslovče, © 721-292. PRAŠIČA 120 kg težkega prodam. Rudolf Plešnik, Lipje 33 a, Velenje. FIČKA, letnik 1982 in kompresor 120 L, prodam. © 882-442. KVALITETEN ETISON POCENI PRODAM. 4,5 X 3,5 m, © 881-005 Šoštanj. SKORAJ NOVO POČITNIŠKO PRIKOLICO Brako 2 plus 2 ležišča, prodam. © 857-125. LETO DNI STARO STRIŽNO KOSILNICO Batuje BSK 3, ugodno prodam. Informacije po © 857-688. IŠČEM DOBRO FRIZERKO za samostojno delo. © 856-756. RAČUNALNIK COMMODO- RE 64 s kasetnikom in ročko, synteseizer Casio CT-615 (5 oktav, velike tipke) z usmernikom, otroški komplet, posteljo z jogi-jem, mizo in pisalno mizo, ki je vse v enem kosu prodam (190 x 80) informacije po © 850-510. GARSONJERO NA KRAIGHERJEVI z opremljeno kuhinjo in kopalnico, CATV, toplovod, centralna, prodam. © 853-621 od 7. do 15. ure, Matej. ADRIA PRIKOLICO ugodno prodam. © 856-047. TRISOBNO STANOVANJE MENJAM ZA DVE MANJŠI. © 850-091. USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko in računalništvo. © 857-257. KUPIM POCENI, ŠE UPORABEN HLADILNIK. © 853 432 zvečer. OKROGLO MIZO S ŠESTIMI STOLI, prodam. Pokličite 858-577 po 18. uri. TOMOS COLIBRY, nov, ugod no prodam. Informacije po © 854-905. SOLARNI KOLEKTOR PRODAM. © 892-185. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, zelo ugodno prodam, (firma Hauck) © 853-313. V VELENJU PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE 58 m' pritličje. © 857-707. VINO BIZEUSKO, belo rdeče, prodam. © 857-140, Požek, Ljubljanska 16, Velenje. LOKAL VELIKOSTI 80 m1 v Velenju Šalek, oddam. Informacije po © 25-333. POMIVALNI STROJ 20.000 bojler 80 I 5000, štedilnik (4 elektrika, 2 plin) 10.000 ugodno prodam. © 0602-42-349. SKORAJ NOVO NAPRAVO ZA FITNESS in uteži, zelo ugodno prodam. © 832-418. ZA OBČASNO POMOČ NA DOMU iščem mlajšega upokojenca. © 882-176 popoldne. Odšel si, vendar misel bo ostala, misel nate, s soncem obsijan spomin — v očeh pa solza vztrepetala, solza, ki je večna, polna bolečin. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in opa Janka Oštirja 1919 — 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in sveče ter izraženo sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Polesu in dr. Rijevcu ter ostalemu zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu RLV APS Velenje, ZŠAM Velenje ERI Ko-plas, KS Desni breg, godbi, govornikom in pevcem ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Uršula, hči Gabi in sin Štefan z družinama ZAHVALA tiho je odšla od nas Angela Glušič 23. 2. 1900 - 1. 5. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilcem, govorniku gospodu Francu Borovniku, gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI URARSTVO GRABNER IZ ŠOŠTANJA, obvešča cenjene stranke, daje poslovalnica preseljena v nove prostore v Velenje, na Tomšičevo 20, pri Bifeju Sumi. Se priporočamo na novem naslovu! Delovni čas od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da podjetje novi dom, ki se ukvarja s posredovanjem pri prometu nepremičnin (nakup in prodaja stanovanj), stanovanjskih hiš parcel itd . . ., posluje v ponedeljkih in torkih od 8. do 13. ure in ob sredah od 8. do 16. ure, v poslovnih prostorih na trgu Mladosti 6, v Velenju, © 856-899. Obvestilo CSŠ Velenje objavlja prodajo odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: 1. Osnovna sredstva: domsko pohištvo, loščilci, 2 pisalna stroja, 3 razmnoževalni stroji, 5 delovnih miz in varilni aparat 2. Drobni inventar: jogi vložki Prodaja bo 21. in 22. 5. 1992 od 10. do 12. ure v Domu učencev in šoli — stavba B. Prometni davek plača kupec. Podrobnejše informacije in cene na tel. št. 853-181. AKVIZITERJI POZOR! Nudimo zelo visok honorar za prodajo kvalitetnih proizvodov za izvoz (gospodinjski pripomočki iz plastike). Informacije na tel. 063 856-913 (med 10. in 12. uro) vsak delovnik razen sobote. U TOPLOTNA TEHNIKA TONF doo Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. D.O.O. SATEX MARIBOR vam nudi satelitske antene na 8 ali 13 obrokov. Ugodne cene. © 851-930. OBČINA VELENJE Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 14. maja — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Rus, nočni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek. Petek, 15. maja — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič. Soboto, 16. maja in nedeljo, 17. maja — dnevni dr. Rus, nočni dr. Pirtovšek. Ponedeljek, 18. maja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Natek, nočni dr. Janežič in dr. Lazar. Zobozdravstvo: V nedeljo, 17. maja — dr. Ran-ko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE + GORENJE POINT + organiziramo 30-urni, začetni tečaj RAČUNALNIŠTVA od 19. do 23. maja 92. Informacije in prijave: ® 854-539 Veterinarska postaja Šoštanj: Od 15. maja do 22. maja — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704. OBČINA MOZIRJE: Do 17. maja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. 18. maja do 24. maja — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubi-ja, tel.: 831-219. OBČINA VELENJE ZDRAVSTVENI DOM: ZDRAVNIKI: Četrtek, 14. maja — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Rus, nočni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek Petek, 15. maja — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 16. maja in nedeljo, 17. maja — dnevni dr. Rus, nočni dr. Pirtovšek Ponedeljek, 18. maja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Natek, nočni dr. Janežič indr. Lazar Zobozdravstvo: V nedeljo, 17. maja — dr. Ran-ko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. inl3. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 15. maja do 22. maja — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704. Občina Mozirje: Do 17. maja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. 18. maja do 24. maja — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubi-ja, tel.: 831-219. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi -— med nami si. ZAHVALA 4. maja 1992 je mnogo prerano umrl naš dragi Tomo Hudoletnjak 1921 - 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi, mu nesebično pomagali, poklonili toliko prelepega cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Prisrčna zahvala govornikom, ki so obudili njegov lik dobre volje, pevcem ter častni straži. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi mame, stare mame, sestre in tete Marije Stakne iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje in nam ob izgubi naše mame kakorkoli pomagali. Iskrena hvala dr. Menihu za zdravljenje, KS Topolšica ter zdravilišču Topolšica uu uorenje servis, ZB Topolšica, pevcem, govornikom za ganljive besede ter gospodu duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Slavko z družino, sestri Milka in Fanika ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Tiho je odšla od nas naša ljubljena mama, babica in prababica, sestra, teta in botra Jožefa Češnovar rojena VRABlC iz Skornega 27. 2. 1918 — 1, 5. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom sodelavcem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu in govornici za ganljivo slovo, gospodu duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerki Jožica, Marjana in sin Viktor z družinami ter vsi ostali sorodniki. Karlijevo kopo so si v minulih dneh z zanimanjem ogledovali starejši, predvsem pa učenci nekaterih velenjskih osnovnih šol. Karli jim je z zanimanjem razložil, kako nastane kopa, naredil pa je tudi čisto majhno kopo v prerezu, da so lahko videli, kako je kopa zgrajena oziroma, kakšna je njena notranjost ari časi se vračajo Tradicija ostaja tradicija Fantje in dekleta iz Šmartnega ob Paki ter njegove okolice se ne dajo. Naj si bodo časi in spremembe še takšni kot so, ostajajo tradiciji, šegam in navadam kraja zvesti. Tako je tudi s praznovanjem sv. Florjana (goduje 4. maja) — zavetnikom gasilcev, zaščitnikom jajc, kokoši in dobrih gospodinj. So eni redkih v Sloveniji, če ne kar edini, ki to še počno. Tudi na letošnje »pobiranje jajc« so se fantje vneto pripravljali in zadevo dobro izpeljali. Tako dobro, da jih je posnela ekipa Zdrava Televizije Slovenija. Kraj dogajanja je bila domačija Ceno-vih (Steblovnikovih) v Podgori. Čeprav se je tokrat vse skupaj dogajalo minuli petek popoldne (namesto v mraku, ponoči do zgodnjih jutranjih ur); predstavitev običaja ni bila nič manj zanimiva. In televizijska ekipa je kar težko vso dogajanje posnela in pripravila okrog štiri minute dolg prispevek. Za tiste, ki ne vedo, kako pobiranje jajc poteka, na kratko: na predvečer praznika sv. Florjana so se fantje zbrali, si razdelili delo ter se odpravili pobirati jajca. Tisti, ki so znali prepevati, so prepevali, ostali člani druščine pa kokodakali in kikiri-kali okrog vogalov domačij ter iskali jajca. Te so dekleta vedno skrila na najbolj nenavadna mesta (v koprive, na drevesa, v žlebove, cvetlične lonce) pač odvisno od domišljije deklet ali gospodinje pri hiši. Pri iskanju skritega »zaklada« se je vedno našel nekdo,.ki je vedel, v kateri kamri je dekle, na skrivaj zlezel k njej skozi okno in se skupini z raznimi izgovori pridružil nekaj hiš kasneje. Drugi pa so ta čas ob prisotnosti gospodarja in gospodinje (na posnetku) peli hvalo sv. Florjanu in jima zvesto obljubljali, da bodo »antali« kure, da jih lisice ne bodo odnesle. Tako od hiše do hiše. Pobiranje so po navadi zaključili pri enem od fantov, kjer so se po naporni noči tudi najedli pečenih jajc. Preostale so prodali, z izkupičkom pa pripravili čez kakšen teden ali štirinajst dni jajčerijo — nekakšno domačo veselico, na katero so povabili tudi dekleta iz vasi. Na njej so med drugim krstili tiste mlade fante, ki so to leto pr-' vič skupaj z njimi pobirali jajca. Tradicija običaja čaščenje sv. Florjana se uspešno prenaša iz roda v rod. In kot vse kaže, bodo fantje iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice sebi v zabavo in krajanom v veselje to počeli tudi v prihodnje. (tap) Poskus je uspel Vse lepši dnevi so pred nami, narava je vse bolj vabljiva; nič čudnega, saj se bo mesec maj te dni prevesil v drugo polovico. Vse več prostih dni bomo verjetno preživljali v naravi, zunaj dolgočasnih mestnih štirih sten, morda tudi na pikniku in si kdaj pa kdaj pripravili kakšno jed na žaru. Za to potrebujemo drva ali kakšno drugo gorivo, najraje pa sežemo po oglju. Starejši ljudje seveda vedo, verjetno pa mlajši ne toliko ali pa jih le malo ve, da oglje pridobivamo ali bolje kuhamo v kopah. Teh v zadnjem času mladi niso imeli priložnost videti veliko »v živo«, ker na ta način oglja skorajda nikjer več ne pridobivajo. Toda stari časi se vračajo, s tem tudi marsikatero nekdanje delo in pred dnevi je »zrastla« na Konovem tudi kopa, ki je ne le med mladimi, ampak tudi med starejšimi ljudmi vzbudila veliko zanimanja. Kopo je postavil kdo drug kot Karli Stropnik, ki ga mnogi poznamo kot zelo zavzetega oziroma prizadevnega krajana. Med radovedneže smo se uvrstili tudi mi. Ob kopi je bilo resnično zanimivo postati, marsikomu bi se prileglo ob toploti pivo, ki nam gaje gostoljubni Karli seveda ponudil, a smo ga zavrnili in raje poskusili dober star »lesnikovc«. »Zakaj sem naredil kopo? Tu sem imel velik kup drvi neuporabnih za kakšno žaganje ali kaj podobnega, poleg tega potrebujem oglje, saj imam majhno kovačnico, za hobi. Hkrati pa me je že dolgo mikalo, da se tudi sam prepričam, kako so v starih časih pridobivali oglje in seveda, da obujamo te stare običaje, če to lahko tako imenujem,« je začel pripovedovati. Kopo je želel narediti čim bolj strokovno, zato seje pozanimal pri nekaterih »starih majstrih« — kot je dejal- in dobil pri njih koristen nasvet, v roke pa je vzel tudi knjige s to temo, nato se je lotil dela.« Karlija smo obiskali prvi dan, ko je kopa gorela, seveda ne v pravem pomenu besede. »Danes je prvi dan, ko kopa gori,« je nadaljeval Karli. »Ko kopo zakuriš, je potrebnih šest do osem uri, da se kopa vžge; to seje tudi zgodilo. Ob šestnajstih popoldne (to je bilo v sredo prejšnji teden — op.p.) smo kopo zakurili, ob poldvanajstih, dvanajstih zvečer pa sem jo moral zapreti. Drva sedaj lepo oglenijo; če je vse v redu, bom videl, ko jo bom razdri. Kakorkoli že, »se je pošalil Karli,« če bo vse po sreči, bo dvesto do tristo kilomerov oglja, če ne pa- koš pepela.« V ponedeljek je Karli kopo razdri. Dnevi, ki jih je preživel ob njej, seveda skupaj z ostalimi člani družine, že zlasti očetom, ki je bil zadolžen za »gasitev morebitnega požara« ter nočna dežurstva niso bila zaman. »Poskus je uspel, volje ni izgubil«, je povedala v torek zjutraj Karlijeva žena Lojzika, ker pač Karlija nismo mogli dobiti. Torej bo na Konovem verjetno še oglenel les. S. Vovk Morilcu in roparjema preložili sojenje Roparja s črpalk na sodišču PO DVEH DNEH SO NA CELJSKI ENOTI TEMELJNEGA SODIŠČA CELJE SOJENJE PROTI ADELU OBALIJU IZ VELENJA IN ROBERTU ZRILIČU IZ KAMNIKA PRELOŽILI. Po morečih dneh od 11. do 19. junija lani, ko sta pod streli roparjev umrla dva delavca na bencinskih črpalkah, eden pa je bil hudo ranjen, in po dokaj spektakularnem prijetju osumljencev med zajtrkom 20. junija v velenjskem hotelu Paka, sta se oba osumljenca zdaj znašla že tudi pred sodiščem. Pretekli torek se je namreč na celjski enoti temeljnega sodišča Celje pričela obravnava proti Adelu Obaliju in Robertu Zriliču, ki ju obtožnica bremeni več težkih kaznivih dejanj: Obali je obtožen kaznivega dejanja umora (umoril naj bi bil dva delavca na bencinskih črpalkah, enega pa poskusil umoriti), oba sta obtožena, da sta v sostorilstvu zagrešila tri kazniva dejanja ropa, Zrilič sam pa naj bi zagrešil še kaznivo dejanje odvzema motornega vozila. Vsa ta dejanja naj bi bila zagrešila med 11. in 19. junijem lani, ko so trije ropi na slovenskih in hrvaški bencinski črpalki močno razburili našo javnost. 12. junija so zjutraj na bencinski črpalki v Šentrupertu v Savinjski dolini našli mrtvega delavca Igorja Pražnikarja: bil je ustreljen s pištolo, izginila pa je tudi torba z denarjem. Pet dni kasneje je po dokaj srečnem naključju preživel strelne rane delavec na bencinski črpalki v Rupi na Hrvaškem Anton Razbor. Tudi vanj je streljal ropar — delavec je dal pre-izkovalcem dokaj točen opis storilca: na osnovi opisa so tudi napravili fotorobot in pričeli iskati roparja. Toda preden so ga našli, je padla še ena nedolžna žrtev. Med roparskim napadom na bencinski črpalki v Trebnjem je napadalec ustrelil Franca Špilka. Ta rop z umorom se je pripetil 19. junija, že naslednje jutro pa so kriminalisti v velenjskem hotelu Paka aretirali osumljenca: ta dejanja naj bi bila zagrešila Adel Obali iz Velenja in Robert Zrilič iz Kamnika. Že prva zaslišanja so razjasnila poteke teh dejanj na črpalkah: moril naj bi bil Adel Obali, Zrilič pa naj bi ga le prevažal na roparske pohode in ga med »obiski« na črpalkah čakal v avtomobilu. Taki njuni izpovedi, kjer sta priznala očitana kazniva dejanja, so prebrali tudi v torek, ko se je pričela obravnava na sodišču. Na tej obravnavi se namreč Adel Obali ni hotel zagovarjati, ne on in ne njegova dva zagovornika pa nista imela pripomb na prečitana poročila. Zrilič pa je ponovno povedal, da je bil ves čas proti temu, da bi koga umorila. Zato naj bi bil Obaliju tudi svetoval, naj se pri ropu maskira, da ga ne bi prepoznali. Vendar se je očitno Obali odločil, da bo sledi zabrisal na drugačen način; na najbolj krut način, to je z umori. V vseh treh primerih je po prejetem denarju s pištolo streljal v delavce na črpalkah: dva sta strelnim ranam podlegla, delavec v Rupi je bil hudo ranjen. Na drugem dnevu obravnave so prišle na sodišče tudi nekatere priče, med drugimi tudi preživeli Anton Razpor iz Ru-pe, ki je tudi v dvorani prepoznal napadalca. Obtoženi Obali pa je zanikal, da bi Razporja že kdaj videl. Prav tako so ta dan zaslušali Leopolda- P., s katerim sta se Obali in Zrilič najprej dogovarjala o ropu na bencinski črpalki v Šentrupertu. O tem so razpravljali zato, ker so potrebovali denar za posle s preprodajo orožja. Obtožena, ki sta se zdaj znašla na celjskem sodišču, naj bi prav zaradi tega zagrešila že več drugih kaznivih dejanj, da bi prišla do denarja za posle z orožjem. Vendar so pričakovali, da bodo do večje vsote prišli z ropom na bencinski črpalki. Toda po prvem ogledu črpalke v Šentrupertu si je Leopold P. premislil in je od ropa odstopil. Dejal pa je še, da sta z Obalijem Zriliča le preizkušala, kaj vse si upa. Tokrat je sodna obravnava trajala le dva dni, potem pa so jo preložili. Ugodili so namreč zahtevi zagovornikov, da neposredno zaslišijo nekatere izvedence, pridobili pa naj bi še nekatera nova mnenja. Predvsem zagovornika Adela Obalija bi namreč rada čimbolje osvetljila osebnostno stanje obtoženca. Zato nista zadovoljna s tem, kar je doslej zapisal nevropsi-hiater dr. Jože Lokar. Pomembno je namreč, v kakšnem stanju naj bi bil obtoženi dejanja storil. Po dosedanjih spoznanjih naj bi bil Adel Obali v času storitve teh idejanj r>rT-"4 noma prišteven. Obramba pa med drugim terja, da izda mnenje o možnih posledicah bolezni iz Obalijevih otroških let še ustrezna komisija medicinske fakultete v Ljubljani; Adel Obali je namreč v tretjem letu starosti v Jemenu (kjer je tedaj bil) prebolel norice z vnetjem možgan, v dvanajstem pa mumps z meningitisom. Ugotovili naj bi, ali sta ti bolezni pustili posledice na njegovih možganih. Veliki senat celjskega sodišča, ki ga vodi siodnik Milko Škoberne, je obravnavo preložil za nedoločen čas. (k) - - modro bela kronika ZGODAJ STA ZAČELA Dokaj zgodaj sta si pred tednom dni poskušala polepšati dan M. M. in J. S. iz Šoštanja. Svoje težave sta poskušala »utopiti« s prepogostim izpraznjevanjem kozarcev v domu upokojencev v Šoštanju, pa jima to ni najbolje uspelo. K sodniku za prekrške ne bosta morala zaradi tega, ampak zaradi kršenja javnega reda in mira v lokalu. POSKRBEL ZA BOLJŠI PRIDELEK V noči iz 6. na 7. maj je nezaklenjeno leseno uto, last M. J. iz Raven pri Šoštanju, obiskal neznanec. To je lastnik ugotovil takrat, ko je iskal štiri vreče umetnega gnojila. Seveda je bil njegov trud zaman. ODPELJAL AVTOMOBILSKO PRIKOLICO V podzemnih garažah na Kardeljevem trgu v Velenju je O. S. hranil svojo avtomobilsko prikolico zelene barve. Očitno je privabila pozornost dolgoprstneža, saj jo je v dneh od 1. do 5. maja — tebi nič, meni nič — odpeljal. HUDA KRI V RAVNAH V gostišču Cigler v Ravnah pri Šoštanju je bilo prejšnji petek, nekaj čez 23. uro, kar vroče. V lokalu sta se namreč sprla in nato še stepla M. S. iz Topolšice ter P. S. iz Ga-berk. Ta je v pretepu prvega tudi lažje telesno poškodoval. OTROCI PRESTAVILI KRETNICO Prejšnji petek, tričetrt na osem zvečer, je pri premiku na železniški postaji v Velenju iztiril poln vagon. Ob zbiranju obvestil so velenjski policisti ugotovili, da so kretnico premaknili otroci. Glavni naj bi pri vsej stvari bil A. Č., z njim pa sta bila še H. Č. in S. A. nesreča je povzročila večjo materialno škodo. UKRADEL DENARNICO, PA SO GA PRIJELI V prostore ribiške koče v Šoštanju je prejšnji petek, malo pred 16. uro, prišel mladoletni N. J. iz Šoštanja. Izkoristil je odsotnost natakarice in iz torbice za točilno mizo odtujil denarnico. Ko je zapuščal lokal, ga je zalotil eden od zaposlenih in denarnico vrnil lastnici. DELOVNA NEZGODA S HUDO TELESNO POŠKODBO Nekaj minut pred 7. uro zjutraj se je pripetila v Gore-njevem obratu Zamrzovalna hladilna tehnika delovna nezgoda s hudo telesno poškodbo. Boško Arsenovič iz Velenja je delal na vakumir-nem stroju za oblikovanje celic enote Plastika. Pri tem mu je pomagal Stjepan Mrkonji. Zaradi okvare na stroju sta hotela pravilno nastaviti orodje, pri čemer pa nista upoštevala predpisov iz varstva pri delu. Pri ponovnem prei-skusu je prvemu stisnilo dlan leve roke in odpeljati so ga morali v celjsko bolnišnico. KOLESAR PRED AVTO Na lokalni cesti v Podkra-ju pa se je istega dne, ob 14.50 uri, pripetila prometna nezgoda, v kateri je eden od udeležencev zadobil hude telesne poškodbe. Voznica osebnega avtomobila Anka Srebotnik (40 let) iz Podkraja je vozila iz smeri Ljubljanske ceste proti Pod-kraju. V neposredni bližini stanovanjske hiše Podkraj 26 ji je z njene desne strani pripeljal na cesto kolesar otrok T. J. (9 let) iz Podkraja. Prišlo je do trčenja. Zaradi hudih poškodb so otroku nudili pomoč v celjski bolnišnici. SPET PO OZIMNICO V noči iz 7. na 8. maj je nekdo vlomil v klet A. T. na Kidričevi cesti v Velenju. Iz kleti pa je odnesel predvsem ozimnico. NABIRAL JE REZERVNE DELE Minulo soboto, okrog 19. ure, je prišel v ograjen pro- stor, kjer hrani javno Komunalno podjetje Velenje neregistrirana vozila s parkirišč in mestnih ulic, S. H. iz Šoštanja. Pri nabiranju rezervnih delov gaje opazil varnostnik, ki je poklical policaje, ti so mu nabrano blago zasegli in zanj napisali še ustrezno prijavo. BARVAL BO STENE IN LES Prejšnji vikend je obiskal prostore bazena na Kopališki cesti v Velenju nepovablje-nec. Pristopil je do letnega bifeja, ki ga sedaj uporablja lastnik za priročno skladišče, nasilno vstopil vanj in iz notranjosti odnesel po 25 kg akrilkolorja in prav toliko beltopa. VLOM V ŠOLO V šolo Mihe Pintarja Tole-da v Velenju je v noči iz 10. na 11. maj vstopil nekoliko nenavaden učenec. Da njegove namere niso bile poštene, dokazuje že čas nasilnega vstopa v zgradbo, nato pa še poskus vloma v studio, kjer hranijo tehnične predmete. To mu ni uspelo, povzročil je le manjšo materialno škodo. Še se bo moral učiti. K SODNIKU ZA PREKRŠKE V bližnji prihodnosti se bo srečal iz oči v oči s sodnikom za prekrške M. K. iz Bračiče-ve v Velenju. Srečanje so mu »uredili« velenjski policisti, ki so morali v zgodnjih jutranjih urah, pred dvema dnevoma, intervenirati v njegovem stanovanju. Preglasno je poslušal glasbo in s tem motil sosede pri nočnem počitku. ZAHTEVALA NARKOTIKE Vsaj trikrat v minulem tednu sta v dežurni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma kršila javni red in mir ter se nedostojno vedla I. G. in A. Č. iz Velenja. Od zaposlenih sta zahtevala narkoti-ke. Ker pa teh nista dobila, sta ovirala zaposlene pri delu. Z njima bo opravil najbrž nekoliko daljši pogovor sedaj še sodnik za prekrške. ■■■■■■■■■■■■■■ii^HHBHBHHHHHHB