tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Mladina v PSO pod enotnim vodstvom $ Dne 12. t. m. je bila v Ljubljani ustanovna konferenca organizacije Zveze mladine za PSO, na kateri so izvolili komite, ki naj vodi in usmerja delo mladine v prodajnem in servisnem sektorju našega podjetja. življenje in delo mladine v PSO še odvija v specifičnih okoliščinah, ki v določenih ozirih ne gredo v prid nemotenemu poteku dela takšne organizacije v'družbenem in ekonomskem pogledu. Začetne uspehe mladinske organizacije PSO, ki je bila prvotno vključena v aktiv tovarne elementov, so zavrli poznejši dogodki: formiranje velike ISKRE in reorganizacija poslovnih enot. Precej časa je minilo, da so se razmere Ustalile ih da se je našla oblika, ki naj zagotovi uspešen poseg mladine v dogajanja na področju prodaje ~ter servisne in montažne službe. Mladina pa je tudi sama kmalu prišla do spoznanja, da brez čvrste organizacije in enotnega vodstva ne more biti uspešnega dela mlade generacije, ki naj jutri prevzame celotno breme .proizvodnje in vodenja podjetja. Pobuda je prišla od dveh strani: od . strani političnih organizacij in od same mladine. Sklenili so, da znova oživijo mladinsko organizacijo in sicer ustrezno formacijskemu stanju v PSO — po ekonomskih enotah. Tako obstajajo že sedaj áktivi mladine v veleprodaji (skupno s finančnim sektorjem, filialo Ljubljana in odpremnim oddelkom), aktiv montaže ter servisne službe. Vsak od teh aktivov si je postavil lasten program in metodo dela, v skladu s specifičnostmi, ki vladajo v tem delu kolektiva. Aktivom je dana možnost široke pobtide v programiranju déla — vendar pa še je pokazalo potrebno zagotoviti enotne smernice pri izvajanju lastnega programa, ter sklepov kongresa Zveze mladine Slovenije. Zato je mladina izbrala iz svoje srede-poseben komite, ki ,naj povezuje delo aktivov in usmerja delo celotne organizacije. Raznoličnost dela in pogojev v posameznih ekonomskih enotah pa terja, še posebne Organizacij áske prijeme in učinkovit sistem, ki naj | zagotovi nemoteno izvajanje programa, v skladu s specifičnimi okoliščinami, ki vladajo v posameznih eko- nomskih enotah. V ta namen so aktivi izvolili še posebne koinisijeV ki delujejo v posameznih organizacijskih področjih, in sicer: komisijo za gospodarsko-ekonomska vprašanja, socialno-kadrovsko komisijo, komisijo za družabno življenje in šport ter komisijo za politično-ideološka vpra-nja. Na ta način je mladina PSO dobila vso možnost, da sama na ustrezen in demokratičen način rešuje vso problematiko, ki nastaja v njenih vrstah, da zaživi polno življenje in, da se sistematično pripravlja na vlogo, ki jo ji je namenila naša socialistična družba ter podjetje. Program dela mladine temelji na dveh osnovnih smernicah: izobraževanje v strokovnem in ideološko-po-litičnem pogledu ter tekmovanje za dvig produktivnosti dela v podjetju. Tako bodo imele komisije polne roke dela, vsak mladinec pa bo lahko našel priložnost, da se (Dalje na 6. strani) . Z mladinske konference Prodajno servisne organizacije ISKRa Izvozna dejavnost v januarju Po letošnjem planu bo naše podjetje'izvozilo za skupno' 3,361,000 dolarjev svojih izdelkov, kar je precej več od izvoznega plana v letu 1963. Toda v januarju smo našo izvozno obveznost slabo izpolnili, z drugimi besedami — izpolnili smo le 29,3% izvoznega plana, kar predstavlja vrednost 81.880,12 dolarjev. Glavni vzrok za tako nizko izpolnitev izvozne obveznosti v prvem letošnjem mesecu, je premajhna proizvodnja, predvsem selenskih plošč, elektromotorjev, stikalnih ur, avtomatskih telefonskih central in drugega. Seveda bo v naslednjih mesecih treba »krepko pljuniti v roke«, sicer sorazmerno zelo visokega izvoznega plana ne bomo izpolnili v Celoti. V ZDA in Italijo smo izvozili za 28.641 $ mikromotor-jev, v Sirijo za 14,370$ električnih števcev, |za 10.300$ ITV telefonskih aparatov v Turčijo in Iran, za 9.963 $ magnetov v Indijo, za 5.757 $ ATC v Turčijo, za 5.072 $ telefonskih aparatov ATA v Turčijo in Indijo ter za 1.306 $ ojačevalnih naprav v Avstrijo. Pregled naših tovarn, ki so oskrbele januarski izvoz: Elektromehanika Železniki Elementi Avtomatika SKUPAJ: S 51.972,68 21.640,70 1,013,75 252,99 81,880,12 Iž pregleda je razvidno, da ■Sta tudi letos, kot v- večini mesečev lanskega leta, najmočneje v izvozu zastopani tovarna elektromehanike v Kranju in tovarna elektromotorjev v Železnikih, delež ostalih tovarn pa je občutno manjši, vendar je pričakovati, da, se bo v naslednjih mesecih okrepil. Tudi slepi in drugi invalidi v sodobni proizvodnji lahko prispevajo svoj delež. Na Sliki: slepi Anton Gorenje na-tiskuje stranice na jedra relejev PRIPRAVE NA VOLITVE V marcu bodo volitve v organe upravljanja podjetja, proizvodnih in delovnih enot ter skupnih služb. Ker bo za delo v teh organih potrebno izbrati veliko število sposobnih proizvajalcev) se sindikalne organizacije že pripravljajo za široko politična akcijo, s katero naj bi čim širšemu krogu proizvajalcev vzbudile zanimanje za izbor najboljših kandidatov. Pripravam na volitve in volitvam samim bodo dale politično vsebino s tem, da bodo temeljito pripravile zbore proizvajalcev, na katerih bodo predlagani kandidati za organe upravljanja, kritično ocenjeno delo teh organov v pretekli mandatni dobi in nakazane naloge, ki jih imajo proizvodne enote in podjetje kot celota v prihodnosti. Vloge in odgovornost organov, upravljanja podjetja je velika in bo najbolj poudarjena s tem, da bodo predlagani kandidati najbolj sposobni neposredni proizvajalci, zlasti pa mladi intelektualni kadri, ki se bodo zavzemali jta skladen razvoj podjetja. Pri kandidatih za DS podjetja bo treba upoštevati njihovo dosedanje delo v" organih upravljanja proizvodnih enot in skupnih služb, zadržanje in sposobnost va delovnem mestu ter udejstvovanje v delu družbeno-političnih organizacij. Da bi bili organi upravljanja dejansko sposobni učinkovito odločati o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj podjetja, bo treba v prihodnje zagon toviti sistem trajnema ekonomskega in političnega izobraževanja proizvajalcev, ki bodo šli skozi organe upravljanja. V ta namen bodo sindikalne organizacije začele s sistematično kadrovsko evidenco o delu svojih članov v UO in DS. Novim članom delavskih svetov in upravnih odborov bodo s pomočjo strokovnih služb v podjetju zagotovile tisto minimalno izobrazbo, ki je potrebna za uspešno sodelovanje pri delu teh organov .upravljanja. Aktivno delo v organih upravljanja je najbolj učinkovita šola, ki vse večje število proizvajalcev vodi k spoznanju, da so naši uspehi ali neuspehi, ■odvisni od nas samih in bodo kot doslej tudi v prihodnje v veliki meri pogojeni s tem, kakšne orsane uoravliania si bomo Izvolili» s» 17 *<“» V » - V Črnomlju za praznik nova ATC Montažna to preizkuševalna ekipa tehnikov pri novi ATC v Črnomlju Pisma bralcev Zakaj tako? Dne 19. 11. 1964 je bila pri Prodajno servisni organizaciji PSO Ljubljana naročena kondenzatorska dekada za obrat Sežano. Naročeno dekado smo tudi sprejeli dne 3. 12. 1963. Pri komisijskem pregledu pa je bilo ugotovljeno, /da je kondenzatorsk! dekadi priložen garancijski list za uporovno dekado, kar pa ni vseeno. Glede na to, da garancijski list lahko izda samo za to določena oseba v proizvodnji oz. v končni kontroli, smo logično sklepali, da je najbolj primerno iskati rešitev v tovarni sami. Z dopisom 59-SPL/829-63, z" dne 4. 12. 1963, naslovljenim na Tovarno elektronskih merilnih instrumentov- v Horjulu smo dostavili garancijski list, ki je bil izdan za uporovno dekado, v zamenjavo za kondenzatorsko dekado. S prepričanjem, da bo to rešeno, smo čakali do 16.1. 1964. Istega dne smo stvar urgirali z našim dopisom 59-SPL/47-64, toda odgovora nismo prejeli. Dne 30.1.1964 smo ponovno urgirali z dopisom 59-SPL/92-64, a žal do danes, 17.2.1964, še nismo prejeli rešitve in ne odgovora. Čudimo se, da lahko obstaja v Iskri tako malomaren odnos do kupcev, da v dveh mesecih in pol še ni bilo časa za izdajo garancijskega lista kondenzatorske dekade ali vsaj za majhen dopis, če je ta zadeva predmet 'Prodaj-no-servisne organizacije. Koj Op. uredništva: Pričakujemo, da bo prizadeti prek časopisa »ISKRA« odgovoril, kje je vzrok za taka neodgovorno poslovanje. Te dni poteka 20 let, odkar je bilo v Črnomlju, središču takrat osvobojene Bele krajine, prvo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta — SNOS. Da dostojno proslave ta mejnik v narodnoosvobodilni borbi, so poklonili PTT kolektivi Slovenije namesto spomenika padlim kurirjem in vezistom Beli krajini novo avtomatsko telefonsko centralo. Pobuda je vredna izredne pohvale, saj je to področje zaradi svoje geografske lege na meji Hrvat-ske najbolj oddaljeno od središča Slovenije, oziroma njene metropole in tudi gospodarsko ter turistično razmeroma še slabo razvito. Z boljšimi telefonskimi zvezami in nasploh uslugami PTT se odpirajo predelu med Gorjanci in Kolpo lepše možnosti razvoja, hkrati pa bodo ti kraji tudi mnogo tesneje povezani med seboj in z drugimi v državi. Novo ATC v središču Bele krajine — Črnomlju smo izdelali pri nas. Tehniki našega montažnega sektorja so jo montirali v precej težkih pogojih v 'letu 1961 zgrajenem novem poslopju PTT. Centrala. ima začetno zmogljivost 209. in končno kapaciteto 700 naročniških priključkov, ter je vozliščnega tipa. Z glavno centralo v Novem mestu jo veže sedem medkrajevnih vodov, s korično centralo v Metliki, ki smo jo tudi pri nas izdelali in montirali, pa štirje vodi. Ves jSromet med med temi centralami vzpostavljajo naročniki sami, brez kakršnega koli-posredovanja. Glavni problem je sedaj še vedno v maloštevilnih medsebojnih zvezah te novomeške omrežne; skupine. Črnomelj in Novo mesto povezuje poleg fizičnega voda pet kanalna VF naprava, ki jo je začasno posodil Zavod za avtomatizacijo. Težave 'so torej iste kot pri večini novih ATC centralah: manjka medkrajevnih vodov. Poleg avtomatiziranega prometa ima nova ATC v Črnomlju še direktne zvezd' z javnimi poštnimi centralami v: Semiču, Adlešičih, Vinici, Dragatušu, Starem trgu, Gradacu in Suhorju. Le-te vzpostavljajo sedaj še ročno, a jih bodo pozneje avtomatizirali. Stikalni načrt nove ATC to seveda že predvideva. Zveze s tranzitno ATC v Ljubljani in odtod naprej, bodo za sedaj še nespremenjene: maloštevilne z ročnim posredovanjem. Ko bodo položili ves koaksialni kabel med Zagrebom in Ljubljano in postavili vmesne ojačevalnike, sd bo situacija na mah spremenila. Belokranjsko omrežno skupino bodo z novomeško vred priključili na kabel in tako bodo poslej naročniki, prek karakterističnih -številk'sami izbirali ,.zveze> število kanalov koaksilhega kabla je namreč veliko, da ne bo več čakanja za medkrajevne zveze. Marjan Kralj Naš statut Proizvodnja v januarju 1964 Tovarna Plan v 000 Izvr. v 000 % ELEKTROTEHNIKA 1JM4.323 931.762 89 INSTRUMENTI 85.108 69.176 81 AVTOELEKTRIKA 544350 390370 72 ELEKTROMOTORJI 105.900 100339 95 AVTOMATIKA 379304 480.820 126 ELEMENTI 312.032 289.752 92 ELEKTRON. NAPRAVE 39.766 37359 94 ELEKTRON. INSTR. 89380 93.903 107 APARATI 205.3« 155.679 75 KONDENZATORJI 144.034 167.601 116 POLPREVODNIKI 47.124 66.144 140 USMER. NAPRAVE 75.900 75.808 99 S KUPAJ 3,070316 2,858.873 93 K osnutku statuta želim podati nekaj naslednjih načelnih kot tudi konkretnih pripomb in predlogov: 1. V statutu naj bi se tudi odražala povezava komune s podjetjem, kar v predloženem -osnutku pogrešani. 2. V statutu naj bi človek videl tovarno, njeno perspektivo, skratka našo bodočnost; tega v osnutku'ne opažam. 3. Statut naj bi vsaj načelno obravnaval 42-urni delavnik. 4. V osnutku zasledim v poglavju »skrb za delavce«, zelo bomo obravnavanje te skrbi. a) Niti z besedico se ne omenja socialne službe, ki je. v ISKRI organizirana. Tu ne gre za potenciranje socialne službe kot take, nego socialne politike podjetja, ki je sestavni del gospodarske politike podjetja, ki jo sprejema oz. določa DS podjetja in jo omenjena služba samo izvaja. b) Pri vprašanju higiensko tehničnega varstva in sploh delovnih pogojev delavcev, naj bi statut gotove stvari konkretiziral to konkretno obravnaval. Tu naj ne bo samo načelne obravnave, saj gre vendar za varstvo delavcev, ki nam v podjetju ustvarjajo dohodek, in naj bi delali v dokaj zmernih pogojih. c) V 171. členu »pomoč podjetja pri reševanju stanovanjskih vprašanj«, se ne morem sprijazniti z besedo »pomagajo delavcem pri reševanju«, pač pa smatram, da morajo delavcem pomagati pri reševanju stanovanjskih vprašanj, in naj podjetja samo na podlagi ustvarjenega dohodka išče oblik in način reševanja stanovanjskega vprašanja za delavce. Isto velja za rekreacijo. ■ V statutu tudi pogrešam obravnave o zaščiti žena to mladine. Enako malo, ali pa sploh ne — se obravnavajo družbeno politične organizacije, posebno sindikat, ki naj (Dalje na 6. strani) Razgovor o počitniški skupnosti čeprav smo pravzaprav še sredi pravcate gime, ne bo škodilo, da spregovorimo o dejavnosti naše počitniške skupnosti ■' saj čas prehitro teče. In ker so se že pojavila določena vprašanja s strani bralcev »ISKRE,« je menda prav, da smo s tem v zvezi postavili nekaj vprašanj upravniku Počitniške skupnosti »ISKRE«, tov. Gabrijelu Benediku. Le-ta nam je v glavnem pojasnil stališča sveta PS, hkrati pa tudi nekatera svoja gledanja na posamezna vprašanja, ki jih objavljamo. Kako je s prodajo nekaterih naših počitniških domov po sklepu UO podjetja? Po sklepu UO podjetja naj bi odprodali naše domove v Ankaranu, Beli. Križ pri Portorožu in dom v Trenti. Kot kaže sta domova v Ankaranu in Beli Križ prodana to sicer prvi občinski skupščini Nova Gorica in drugi centrali Narodne banke v Ljubljani. Za dom v Trenti si za sedaj še nismo na jasnem, kajti vrsta argumentov govori za to, da. tega doma ne bi kazalo odprodati, prav tako pa so argumenti, ki kažejo, da bi ga le bilo umestno odprodati, zlasti še, ker je zanimanje ža ta dom. 'Morda bi našim bralcem lahko na kratko pojasnili, kako je z našimi domovi? Najbolje torej, da začnem kar po vrsti. V našem domu v Poreču bo letos na razpolago 60 postelj,^40 pa jih nameravamo oskrbeti pri zasebnikih v najbližji okolici doma. Prehrano vsem bo lahko nudila kuhinja v domu. Razen tega je počitniška skupnost v razgovorih za ustrezno parcelo (2 minuti oddaljeno od našega doma), ki bi jo lahko kupili za 1 milijon dinarjev in bi na njej še letos zgradili dom z zmogljivostjo okrog 50 postelj do strehe. V obstoječem domu je predvidena delna izboljšava opreme, prav tako v kuhinji, kjer bomo montirali nov, plinski štedilnik. Poskrbeli smo tudi za boljše razvedrilo gostov, saj smo nabavili televizor to avtomatični gramofon. V kampu na Dugem otoku je bila dograjena kuhinja z dvema shrambama to kletjo. V načrtu so pa nadalje še odprta jedilnica (železna konstrukcija s' platneno streho) in 'potrebne sanitarije. Predvideno je, da bomo povečali število razpoložljivih ležišč še za 20, popravili obalo za kopališče in nabavili nekaj čolnov na vesla'. Tako bo naš kamp »Mir« na Dugem otoku postal še bolj Zanimiv za številne člane kolektiva, ki se ogrevajo za letovanje v tem delu srednjega Jadrana, seveda pa bi bilo tu še marsikaj potrebno.’ Vsako leto je med koristniki počitniških uslug precejšnje zanimanje za Makarsko. Tu je 6'lastnih ležišč, sicer pa so možnosti za najetje 40 — 50 turističnih sob. Za letos lastne kuhinje ni, pač pa bi bilo za ca 1,5 milijona možno v zasebni hiši, nekako 300 metrov od glavne plaže, urediti kuhinjo in jedilnico ter sanitarije, sobe pa bi lahko najeli pri turističnem društvu. Pogoji za to so dobri, saj nam zasebnik razen normalne amortizacije v celoti vrne investirana sredstva, v kolikor za te prostore ne bi bili več.toteresenti, Kuhinjo in jedilnico pa bi lahko opremili brez posebnih investicij, ker, potrebno opremo imamo. Je pa v, Makarski za ustrezen znesek na razpolago tudi stavba, ki bi jo bilo celo mogoče odkupiti na obroke v letih 1964, 1965 to 1966. . Nekaj misli k prodaji doma v Trenti V 46. številki našega tednika je bila Objavljena v Sklepih 39. seje UO podjetja od 15.11.1963 vest odprodaji počitniškega doma v Trenti. Hotel bi v soglasju ih so-mišljenju z mnogimi sodelavci povedati nekaj besed o edinem domu ISKRE v visokogorskem svetu, če odštejemo kočo na Krvavcu, katera je dostopna - le peščici ljudi. Dom v Trenti leži na lepi točki pred sotočjem Sqče in Zadnjice, ter je predelim iz «ekdanje vojašnice. Del prostorov koristi ISKRA, del pa je“ namenjen planinskemu muzeju. Prostori, so lepi in vzorna., opremljeni in užitek je stopiti v lepo urejeno avlo. Sam dom je nekoliko nad cesto in ob avtobusni postaji nasproti hotela Orel. V domu So samo ležišča, koristniki se hranijo v omenjenem hotelu. Vendar bi bilo mogoče ž manjšimi sredstvi urediti kuhinjo, kar bi samo povečalo ugled doma. Sama Trenta je preveč znana, da bi jo pbdrobneje opisoval. To je idealna izhodiščna točka- za ture -v Triglavsko pogorje, Mangrtsko in Kaninsko skupino in Kriške pode. Je edinstven eldorado ne samo v Sloveniji, temveč' sega njen sloves tprek meja. Prav zaradi teh dejstev je treba trezno premisliti, ali je ..ukrep preprodaje doma pravilen, saj-bo marsikak Iskraš prikrajšan za prijeten oddih v objemu slovenskih .gora, v veličastni tišini, katere ne najdeš nikjer np Jadranu. Ne mislim zoperstavljati morja in oddiha na njem, Vendar vem, da ni ob morju problem najti prostor oz. prenočišče, ob množici hotelov in kampov. In, ker je možnosti za letovanje na morju precej več kot v gorah, zakaj potem sklep o prodaji doma v Trenti in o ureditvi doma v Poreču iz sredstev, dobljenih od prodaje? Zakaj nihče ni široko javnost TSKRE že prej obvestil o. predlogu Počitniške skupnosti? Mislim, da se z mojim mnenjem strinja na stotine Enakovredni uvoženim Tovarna »Rudi Čajavec« je edini proizvajalec kanalnih preklopnikov za televizijske sprejemnike. Za to .svojo proizvodnjo pa je do pred nedavnim uporabljala Uvožene . specialne keramične kondenzatorje. Le-te ji Odslej ne bo več treba uvažati, kajti začelo jih je izdelovati naše podjetje. Njihova kvaliteta je dobra in so povsem enakovredni uvoženim. Glede na sorazmerno visoko število televizijskih sprejemnikov, ki jih v letu 1964 nameravajo izdelati tovarne »Rudi Caja-vec«, g RIZ v Zagrebu in El v Nišu, bo morala ISKRA Se letos izdelati blizu 7 milijonov takšnih keramičnih kondenzatorjev. Ob vprašanju kanalnih preklopnikov za televizorje še to, da so v tovarni »Rudi Cajavec« v Banja Luki zado- voljni z novimi feritnimi jedri, ki jihji bo odslej lahko dobavljala naša tovarna ''elementov za elektroniko v Ljubljani takoj, ko bo stebla redna proizvodnja. V kolikor bo ta proizvodnja stekla kmalu, bodo tako celotni kanalni pretvorniki izdelani izključno iz Iskrinih elementov in bo tako pomemben delež ISKRE pri proizvodnji domačih televizorjev Iskrašev — alpinistov, planincev in ljubiteljev gora. škoda je le v tem, da kritizirajo politiko Počitniške skupnosti med seboj, namesto, da bi enotno zahtevali obrazložitev za tako odločitev. Anton DRGLIN (ZZA) Spoštovani tovariš Drglin! Dolgo Vam nismo odgovorili. Vaše cenj. pismo je bilo predmet mnogih razgovorov in razprav, vendar je zmaga-gala gospodarska računica: dom je dokaj nerentabilen, ima malo koristnikov in je nemogoče, da bi »Iskra« krila vsakoletno izgubo, ki bi-nastala, če bi dom še obdržali pod takimi pogoji. Del odgovora boste našli v začetku podlistka na tej strani! V prostorih »ELES« v Ljubljani je bda pretekli teden javna demonstracija prototipa nove telekomandne naprave, ki jo je izdelala skupina strokovnjakov APV — zavoda za Uredništvo avtomatizacijo pbd vodstvom inž. Erna Petriča (na sliki) II. zimsko športne igre Iskre Organizacija II. zimsko- nega odbora podjetja že tudi športnih iger ISKRE je bila prejele razpis. Zaradi stiske letos poverjena sindikalni s prostorom bomo propozici-organizaeiji kranjske tovar- je in podrobnosti o II. zimsko-ne. Poseben pripravljalni od- športnih igrah ISKRE obja-bor ima že polne roke dela š vili prihodnjič, pripravami za prireditev, ki , bo predvidoma 29. marca na Krvavcu. Predvideno je, da se bodo ' smučarji pomerili med seboj v veleslalomu in , patrolnem teku na 5 km. Izdelane so že propozicije za iL,s^, tekmovanje, sindikalne po- -družnice pa so od sindikat- | Prodaja v januarju 1964 Panoga Pl an v 000 Izvr. v 000 % ZVEZE 300.000 296.294 98,7 NAPRAVE 193.000 209.089 108,1 MERILNA TEHNIKA 350.000 610.071 174,2 STIKALNA TEHNIKA 220.000 234303 106,5 AVTOELEKTRIKA 577.000 449.733 80,7 ELEMENTI 300.000 396.463 132,0 SIR. POTROŠNJA 350.000 340.047 973 SKUPAJ 2,290.000 2,536.000 110,7 Podatki v razpredelnici so po internem planu PSD Plan prodaje za januar 1964 je bil torej realiziran s 110,7%, plan dotoka denarja pa s 87,43%. Glede doma v Trenti kot rečeno, še ni določeno, ali bo prodan ali ne. Vendar menim, da bi ga bilo glede na že vložena sredstva umestneje še obdržati in postopno iz leta v leto, z zmernimi sredstvi dopolnjevati, ker je stavba ustrezna in močno grajena. Vsako leto bi po mojem mnenju z minimalnimi sredstvi lahko uredili nekaj sob, slasti pa kuhinjo in jedilnico, za kateri že imamo potrebno opremo. Kuhinja bo urejena že letos. Slej ko prej bo cesta čez Vršič pozimi plu-žena in s tem dana priložnost sa delovanje doma tudi v timski sezoni. V gostišču »Orel«, kjer so se doslej hranili uporabniki doma v Trenti za prehrano zdaj zahtevajo po 1.200 din dnevno, z lastno kuhinjo pa bo gostom omo- gočena precej cenejša prehrana. če se prav spominjam, je UO podjetja sklenil, naj bi nekje na srednjem, Jadranu zgradili nov kamp. j Kako je s to stvarjo? Glede novega kampa pa je stvar naslednja: letos bi predvsem morali najti ustrezen kraj, kjer bi bilo tudi dovolj pitne vode. Za kamp, v katerem naj bi bilo prostora za okrog 200 članov kolektiva, bi morali nato še v 1. 1964 pripraviti načrte za potrebne objekte, izgraditi pa bi ga morali v prihodnjem letu. Vemo, da so vsa Teta naši domovi bili premalo časa na voljo koristnikom. Kaj predlagate za letos? Glede na ugodno lego menim, da bi se letovanje v Ma- karski, v kampu na Dugem otoku, pa tudi v Poreču lahko pričelo že s 15. majem, ali pa najkasneje s' I junijem in bi trajalo do konca septembra s tem, da bi v maju, juniju in septembru zmogljivosti koristili zlasti člani kolektiva, ki nimajo šolo obveznih otrok oz. samci. S tem bi bila razbremenjena meseca julij in ’avgust. ✓ Kaj menite o načinu prijavljanja za letovanje? Vsekakor menim, da bi bilo treba s. prijavami začeti čimprej. Tako si bomo pravočasno na jasnem, ali interesente zadovoljujejo razpoložljive zmogljivosti počitniške skupnosti, ali pa bo potrebno še dodatno oskrbeti določeno števno mest v drugih krajih. Morda bi bilo najbolje, ko bi se-člani kolektiva prijavljali za dopust direktno počitniški skupnosti ISKRA, Kranj, Tavčarjeva 43 in v prijavah točno navedli tudi starost otrok oz. ali zahtevajo za svoje otroke tudi lastno posteljo ali ne, da bi se ne ponovile lanske težave s tem v zvezi. Prav tako je nujno, da se vsak. prijavljene«! drži roka, v katerem je nameraval letovati, ob prijavi pa morda ne bi bilo napak zahtevati kavcijo, ki bi jb''oB' izkoristku planiranega letovanja sicer upoštevali oz. bi zapadla, v kolikor prijav-Ijenec (razen v primeru bolezni' ali smrti) odmora ne bi koristil v predvidenem, terminu. Izmene naj bi bife desetdnevne. razen za Dugi otok in Makarsko, glede na dolžino potovanja. In končno še vprašanje, ki zanima vsakogar —■ namreč kakšne cene penzionom predvidevate? Za letovanje v letu 1964 bo v Poreču morda okrog 1300 din dnevno na osebo v juliju in avgustu, v Makarski 1200 do 1300, prav tako v domu v Trenti ob delovanju lastno kuhanje sicer 1400 do 1500, v kampu na Dugem otoku pa 1000 din. Morda bi povsod kazalo v izvensezohskem času ceno penziona ustrezno znižati. še to? Te-dni se je počitniška skupnost ISKRE preselila v nove prostore v Kranju in sicer na Kidričevi' ul. 40 in ima telefonsko številko 39-91, interno 06! 3888$ Skladiščna služba pred novimi nalogami Ponavadi si pod pojmom centralnega skladišča predstavljamo nekoliko večji »magacin«, kje je vskladišče-no določeno blago, namenjeno prodaji. Kdor bi tako jemal naša bazenska skladišča, bi bil prav gotovo v veliki zmoti. Ne da bi se spuščali v samo tehniko poslovanja naših skladišč, moramo že takoj v začetku ugotoviti, da je skladiščno poslovanje izredno pomembno in, da odločilno vpliva na nemoten potek prodaje. S tem pa vpliva-tu- Anton Benedik Sredi delovnega utripa, med brnenjem strojev in v naročju' . svojih.delovnih ., tovarišev> mu je usoda v torek, 11. februarja m-■ nadomar •pretrgala*..življenjsko pot. Brez besed šmo ob tem tragičnem dogodku obstali njegdvi sodelavci, tovariši in prijatelji; ne- utešljiva žalost je zajela ženo, 13-letno hčerko in 10-letnega .sina. ' , Spomladi 1944/, ko je :okupator divjal po naših krajih, je že kot 16-letni deček — skojevec iz Tržiča— stopil v vrste Kokr-skega odreda. Terensko delo proti zavojevalcu je zamenjal s strojnico. Mlademu borcu so zaupali se bolj odgovorno in naporno delo: postal je kurir v irf žiski... okolici in na Kor o-j /shem. ’■ V- - Okupator je bil pregnan. ■V- -mladem• borcu- - pa *je 'ostala kal bolezni, ki ga/je stalno, in neusmiljeno zasledovala vsa naslednja leta. Nekaj let po vojni je ostal pri KNOJ kot čuvar naših severnih meja. Leta 1951 se je zaposlil v Predilnici Tržič, vendar ne za dolgo; srčna bolezen ga je prisilila k . invalidski upo- , kojitvi. Zgodnja ločitev od dela, nizka pokojnina in s . tem otežkočeno preživljanje družine, mu je grenilo življenje. Iskal je novih popi. S pomočjo tovarišev ? v začetku leta 1960 pri-'sl med nas — v »Iskro«. Marljivo in z izredno voljo. '-se je v' novem okolju učil, napredoval in uspel. Prekvalificiral se je in dobil yoklic finomehanika Srčna kap mu je v 37. letu starosti prekinila in onemogočila uživati s trudom in voljo pridobljeno znanje.- Onemogočila ■ mu življenje v nasem, s pestjo -priborjenem miru, za katerega je prejel. 2. medalji: za hrabrost in Za zasluge■ za. narod. Ohranili ga\bomo v/traj- i nem spominu.! Sodelavci, iz Oddelka merilnih ' naprav ZZA Btfffv mn GB di na ugled podjetja, kajti blago je v resnici prodano šele tedaj, ko pride v roke kupcu,'ustrezno po količini-in kvaliteti, zato. uslužbenci: -naših skladišč niso nikakršni »magacinerji« in nakladalci, temveč visokokvalificirani delavci, ki se morajo spoznati na vse artikle in, ki nosijo polno odgovornost za tekoče in pravilno dostavljanje blaga naročnikom. Lahiko rečemo, da je imela uprava PSO - pri izbiri skladiščnega osebja»srečno roko«; navzlic pre-' ,, cejšnjim težavam, ki so se-'nujno pojavljale, je skladiščna služba svoje naloge uspešno opravila. Razvoj skladiščne službe gre v smeri decentralizacije in teritorialne dislokacije. Že v letu 1963 je bilo sklenjeno, da se formirajo posamezna bazenska skladišča, kamor naj se stekajo proizvodi poslovnih enot določenih krajevnih območij. Tako je v teku I formiranje bazenskih skladišč v Kranju, Ljubljani in Novem mestu. Posebno vlogo ima bazensko skladišče v Beogradu, ki dobiva omenjene količine blaga iz centralnega bazenskega skladišča v Ljubljani, s katerim napaja področje Srbije in Makedonije. Tudi za .blago, namenjeno za izvoz, je predvideno posebno skladišče v Kranju, v prostorih, ki jih zavzemajo za sedaj skladišča tovarne »Sava«. Skoraj 50 % . povečanje letošnjega proizvodnega.. plana; postavlja pred našo skladiščno'službo nove .naloge, ki jih; bo mogoče uresničiti g le s' skrajno. premišljenim plani- - ranjeni delovne sile in. obrat-, njh- sredstev.’.Kaj ti! vse' os tale-službe - v PSO uresničujejo, povečanje plana na papirju; skladiščna služba pa je tista. ki naj fizično uresniči- dobave in spremeni številke v dejanja- in blago. Planirane milijarde v blagu se bodo pretakale skozi roke skladiščnega osebja celo — dvakrat, ob vhodu in izhodu disponirane-ga blaga. Zato še uprava skladiščne službe pripravlja na bodoče naloge z vso resnostjo. Rešitev iščejo — ne toliko v povečanju števila zaposlenih, kot v smotrni mehanizaciji transportnih sredstev' in ozki specializaciji delovnih mest po ustreznih grupacijah artiklov. Že sedaj je .v rabi pale-tiranje posameznih dobav na hidravličnih vozičkih, ki zelo ; poenostavljajo nakladanje blaga. Ko bodo dosegli sporazum ¿ železnico' glede pošiljanja' blaga na paletah, bo odpadla tudi transportna embalaža, kar bo spet. pocenilo stroške nakladanja ih 'pre--voza. Veliko bi' lahko pomagalo pri hitrejši in uspešnejši odpremi blaga tudi boljše razumevanje s strani tovarn: poslovne enote naj bi zaključile odp.emo blaga že s 25, v mesecu, ali pa po dekadah. Za to doslej ni bilo pravega razumevanja, vendar pa bo treba prej ali slej urediti tudi to .vprašanje, saj bo s tem odpadlo tudi veliko število nadur, ki se jim pri doseda-" njem načinu poslovanja ni mogoče izogniti. M. Lj. Dopisujte v tednik »Iskra« Sodobno varjenje »Zavod za zavarivanje Zagreb« — je ob koncu preteklega leta priredil seminar o varjenju, ki smo se ga udeležili tudi delegati »Iskre«. Navzoči predstavniki tovarne »ARGUS« iz Genove, so praktično demonstrirali način sodobnega varjenja. Predavanja so obsegala grobo varjenje (avtomatsko, polavtomatsko in ročno) z uporabo C02, ki pride v poštev pri ladjedelništvu, izdelavi vagonov, in kotlov — za fino mehaniko pa je bilo interesantno polavtomatično varjenje s pištolo in z uporabo specialne žice kot elektrodo, ter ročno varjenje s specialnimi elektrodami tovarne »ARGUS«. Praktično demon- striranje takega varjenja so izvedli strokovnjaki »Iskre«. Zvar s pištolo in ročno varjenje s specialnimi elektrodami z varilnimi aparati »Argus«; je pokazalo izredne rezultate. Hitrost varjenja je skoraj štirikrat hitrejša, zvar je lepo in popolnoma zalit, gladek, brez prškanja, piljenje zvara pa ni-potrebno. Ta aparatura bi bila za naše 'izdelke, , posebno za telefonijo in usmernike prepotrebna, ker bi varjenje dokaj pocenila, izboljšal pa bi se tudi zunanji jzgled, ki ga pri 'Sedanjem varjenju ne moremo doseči. Za aparate in ves servis smo dobili udeleženci lične mape z vsemi prospekti, kar kaže, da vlaga »Argos« dokaj naporov v. reklamne -svrhe. To se občutno izraža v njihovem reklamnem uspehu, Saj po poročilih veliko izvažajo, in to največ v vzhodne države, kjer je varilna tehnika (po njihovih opažanjih) na visoki ravni. »Argus« elektrode, ki smo jih prinesli s seboj v Kranj, smo preizkusili, tudi na naših starih varilnih aparatih; uspeh je bil dokaj zadovoljiv. Naše podjetje je demonstriralo z »Argus« elektroda-' mi varjenje na lastnih varilnih aparatih na pištolo, novejše izvedbe, ki so tudi dali lepe rezultate, vendar se ne morem spustiti v podrobno poročilo, ker nismo dobili nobenih prospektov, s katerimi, bi lahko naši inženirji prisotnim poslušalcem kaj več povedali. Razstavljanje -oz. demonstriranje brez tiskane reklame pomeni za »Iskro« senčno stran propagiranja svojih izdelkov. V tem pogledu se nismo mogli meriti S’ podjetjem »Argus«, ki je imel ličen, in bogat propagandni material v zadostni količini na razpolago. Kljub temu menim, da so naši varilni aparati kvalitetni, in bi bilo prav, da se naš investicijski oddelek nanje spomni, če bodo taki aparati kjer koli v podjetju »Iskra« potrebni. Ob koncu bi povedal še tole: Taka in podobna predavanja,- semiharji in morebitna praksa je potrebna za hitro osvajanje nove tehnologije za vse, ki na tem delajo, posebno pa za tehnologe, ki so zainteresirani za hitrejše osva- janje pove in ekonomične j še tehnologije. Žal, se do sedaj ta praksa ni izvajala tako, kot bi bilo prav in potrebno, kar se dostikrat čuti pri tehnoloških postopkih, saj je posameznik planiral postopek z znanjem, ki Si ga je prido bil pred leti v š6li, morebitni praksi oz. i samoiniciativnim študijem v danih možnostih. Skoki tehnike pa so danes v svetu tako sunkoviti, da je fak način dela prepočasen, zamuden in drag! Prav bi bilo, da bi se tehnologom in vsem, ki se ukvarjajo s postopki in organizacijo dela čim večkrat omogočil dostop na predavanja in seminarje brez . kakršnihkoli pomislekov, kar bo v dobro pospešenemu, racionalnejšemu in kvalitetnejšemu delu. Baldo Skakalne tekme v Kranju Na prenovljeni in skromno, a dobro urejeni skakalnici na Gorenji Savi so se v smučarskih skokih pomerili člani 'kolektiva kranjske tovarne. Tekmovanje je bilo pravzaprav organizirano za občinsko prvenstvo, hkrati pa so se Iskraši »udarili« med sej boj tudi za, prvenstvo kranjske tovarne. Lepo pripravljena prireditev v izvedbi smučarskih ^strokovnjakov »Triglava« iz Kranja je dobro uspela in tudi število nastopajočih, starejših mladincev, in članov iz Iskre je bilo zadovoljivo. Pogrešali smo le nekaj »starih asov«, ki so se letos pomešali med precej številne gledalce, namesto da bi aktivno posegli v boj za naslov najboljšega v, tej športni zvrsti v kranjski tovarni. . V celoti je za »ISKRO« nastopilo 7 članov in 5 starejših mladincev, ki so tudi v TEKMOVANJE MLADINE V TOVARNI ELEMENTOV občinskem prvenstvu zasedli zadovoljiva mesta in pokazali kar solidne skoke, čeprav se , nekateri med njimi ne morejo pohvaliti, da so kdove .kako. trenirali.. . Tehnični' rezultati za prvenstvo ISKRE so . bili naslednji: starejši mladinci: 1. Janež Gros 196,1 ih s- skoko-' ma 35 in 36 m, 2. Tine Vertačnik 183,9 (skoka 35 .in 3.3 m), 3. Pavle Podlipnik 174,7 (skoka 34 in 32 m),, 4. Drago Petek .90,1 (skoka 22 in 26 m); 5. Branko Fajfar .78,6 (skoka 22 in 18 m);c člani: 1. Lovro Dagarin 188,4 (skoka 30 in 33 m-); 2. Rajko Križnar 186,9 (skoka 31 in 3! m), 3. Milan. Hrovat. 186,3 (skoka-31 in 32 m), 4. Mirko Komac 183,2.;(skoka 3Q,5 in. ... . '. - - . - 31. m) 5. Franc Zevnik 180,8 Tovarna elementov zaelfek- Grgovic (Šentjernej) - 3,3(1 (skoka 31,5 in 30 m), 6. Sta-troniko je eria izmed tistih točke, 2. Marina Zupančič ne Pogačnik 1540 (skoka 32 _naših riovam, .v kateri so, se :(Šentjernej) 1,60, 3. Jože Ko- jn 31 m) 7. Tone Ovsenik "aktivno vključili v tekmova- tar .(Šentjernej) 1,30 točke. J413 (skoka 26 in 25 m) nje prav vsi- mladinci. Rezul- Doslej so v prvih dveh me- Vsi- tekmovalci so izvedli tati. po tamesecnem tekmo- .secih tekmovanja-mladinci v po tri skoke, za vrstni red Vanju kažejo, da se mladma - Šentjerneju dali 4 mladinci'pa jim je tekmovalna komi-v. tov.. elementov zelo resno v Žužemberku pa 3 predloge sija priznala točke za dva zaveda pomena tega tekmo- racionalizacij in čeprav so najboljša Skoka. Po konča-vanja, zlasti še, ker naj bi to za zdaj mladinci v obratu nem tekmovanju je bila v tekmovanje odkrilo vse se »žarnice« na zadnjem mestu, sindikalni sobi ISKRE raz-skrite rezerve zmogljivosti, so