422
Dopisi.
Na Dunaj i 30. listop. X. — Zima je siromašnim ljudem huda nadloga. Kdor ima kaj v žepu, iu ui brez cvenka, se kmali sprijazni z zimo, naj si bo že kjer hoče; al gorje mu, kdor je suh iu si še z rokami nič zaslužiti ne more! Nima ne delati ne jesti kaj. To pa je v velieih mestih posebno skorej vsako zimo navadna nesreča. Zdaj n. pr. nima okoli 300 tkavcov nič zaslužka in morajo jih za pometovanje po mestu porabiti , da konca ne vzemo. Tako se tudi godi z vsemi tistimi, ki pod milim nebom delajo, po zimi pa sedaj nikakoršnega prislužka nimajo. Spet je takem treba iti — s trebuhom za kruhom. Skorej bi ne bilo napčno tudi za človeka ne , ako bi mogel s tiči vred v toplejše južne kraje, se ve da tako naglo kakor oni, zlasti vsak tak, ki je revež po zimi. Pač imajo bogatiuci priložnosti, usmiljenje skazovati svojim revnim sobratoui! — Pa pustimo take premišljevanja in recimo raji ktero o srbskih s p o m e u i c i h , ki jih je v nemškem jeziku na svitlo dal učeni g. Kauic, v srbsko pa prestavil gosp. Al. Sandič. Razdeljeni so nekoliko v dva dela. V p e r v e m je obširno popisovanje bizantinske umetnosti v zadevi srbskih spomenikov, kako je uekdaj v tamošnjih krajih, kjer jeTurčin pred stoletji vse krvoločne zatrl iu zamoril, umetnost io znanost cvetela iu je bilo ljudstvo sploh za dobro in častno vneto. Kažejo se nam v 2. delu lepi obrisi 7 cerkva v pokneženi Srbi v stilu in formah tadajnega zidanja. Vsem, ki bodo kaj na novo zidali, se ne more dosti priporočati, da naj uikar ne prezirajo teh bukev in posebno stavbinih obrisov ne. Kanic, učeni starinosiovec , je s tem delom veliko dobrega storil, ker je svetu odkril, kakošni zakladi se dobivajo tudi v turških , dozdaj večidel zanemarjenih pokrajinah, in da so tamošnji Slavjaui že pred 400 leti za umetnosti razne vrste vneti bili. Dobiva pa se leta knjiga na Dunaji in se posebno prijatlom umetnosti priporočuje. — Zdaj pa še nekaj druzega. Gosp. Maksou Horvat. iz Hrvaškega doma, poprej posamentnik , bo z uekim Čehom v družbi vžigalice (klinčeke) izdeloval, s posebnim namenom za južne slovanske kraje. Skateljce bodo s slovanskimi barvami okinčane in napisi bodo tudi v južnih slov. jezikih. Priporočuje se tedaj našim slovenskim knpcom g. Horvatovo blago, iu sicer toliko bolj, ker je on naš domačin in pripravljen vse storiti, kar mu bode le mogoče. — Iz Dunaja. J. T. Jelovšekov. — Ravnokar so na svitlo prišle „Fr. Prešernove pesmi, za petje i gla-sovir složil Davorin Jenko", ter jih posvetil preuzviše-nemu ruskemu poslancu v Balabinu. Obsegajo: 1. Kam? 2. Zdravljica, Prijatli obrodile so trte itd.; 3. K slovesu; 4. Strunam in 5. Mornar. Dobivajo se po 1 for. pri Gustav Albrecht-u, Spanglergasse Nr. 426. — Gospod dr. Gustav Ipavic je poslal »slovanskemu pevskemu društvu" v Beču nekaj pesem, za ktere se mu v imenu društva srčno zahvalujem ter prosim, da bi tudi drugi gospodi posebno učitelji čveteroglasne pesme poslali (Stadt, Franciskanerplatz 922. 3. nadstropje).
Iz Trsta 3. listop. U\. — Sporočiti imam dragim bravcom „Novica popis dveh „besed" , ktere smo imeli v lepi dvorani našega uovega stanovanja, ki je tukaj obče znano po imenu „Sala Ara." 26. oktobra je bila prva beseda. Odkar je odšla slovanska umetnica naša Mila Zadro-bilkova, in odkar so nam grde spletke naših nasprotnikov vzele iz domačega odra ljubezojivo lansko pevko, ni bilo več ne gospe ne gospodičnje, ktere bi se bile udeležile či-talniških rbeeed".  S tem večim veseljem smo tedaj pozdra-
vili gospo Ivauovičevo, ki nam je zapela miio rusko pesem „Sarafan", potem zaigrala na klavirju : Kalouzovo fantazijo „Sto se bore misli moje", in zadnjič spremljavala tudi na klavirju svojega gospoda sopruga in pa gosp. Lega Prvi je piskal na stransko piščal „N o c t u r n e pourlaFlute par Giulio Briccialdi" in drugi je pel češko Škraupovo »Pisen Čeha". Petje, igra, spremljevanje vse je tako krasno bilo, da vsi radi in hvaležni spoznamo , da vrli Srbin gosp. Ivanovič s svojo gospo soprugo sta bila duša uaše besede; zelo žal nam je tedaj, da sta nas zapustila, preselivši se na Dunaj — njuno novo prebivališče. Naši gosp. pevci so se kakor zmirom tudi pri tej besedi vrlo obnesli, peli so: ^Mornarja" sbor Vinarev, „Ma-zurko", zbor češki, „Savicou, zbor Riharjev, „Roja-k o m", zbor Jenkov, in „Č e š k e narodne pesmi" v četverospevu. Vse te pesmi so bile z velikim navdušenjem sprejete. — 22. novembra smo imeli drugo „besedou. Pri tej besedi smo prvič slišali gosp. T useka, kterega je či-talničui odbor za stanovitnega pevskega vodja potrdil. Gospod Tušek je igral na klavirju „G a 1 o p d i bravura par Guillaume Kuh e", tako dobro , da si je polno zadovoljnost vseh poslušavcev zadobil, še bolj pa je pokazal svojo jako veliko godbeno umetnost pri zborih, ktere je tako izvrstno vodil, da so morali gosp. pevci vse zbore ponavljati. Pele so se te-le pesmi: Hrvaška davorija »Prostim zrakom", „L i p a", zbor Jenkov, „N e udajmo s e*', zbor Vilharjev, in prav lepi četverospev 5)T ebe kličejo solzice", po novem Tušekovem na-pevu. Na dan uaše druse besede je bil prišel v Trst slavni junak knez Mirko Petrovič, poveljnik črnogorske vojske , ž njim je bilo tudi nekoliko drugih velikašev ce-tinjskega dvora. Neutrudljivi in visokospoštovani voditelj naše čitalnice gosp. E. Sorč in gosp. Radjenkovič sta bila pri kuezu Mirku, ter ga prosila naj bi našo besedo s svojo pričujočnostjo počastil. Knez, jako vesel tega povabila, se vender ui mogel udeležiti besede, ker še tisti večer je po svojih opravilih moral odriniti v Beč.
Iz Vrbe na Koroškem. Ljube „Novice"! ki imate zlate bukve, vzemite jih v roke in zapišite v nje moža, ki da vsakemu kar mu gre, ki razume vse slovanske narečja, ki je posebno zdaj pri nas mož na svojem mestu, kjer so delavci pri železui cesti raznih jezikov. Poslušajte, kaj se je pri nas na Vrbi 29. t. m. zgodilo. Bila je na ta dan poroka napovedana; ženin in nevesta, trda Laha, ki po nemški besede ne zastopita. Naš g. fajmošter Val. Lesjak so bili pooblasteni za to poroko. Vse je bilo radovedno, kako bodo poročali; vse je mislilo, da po latinsko; pa kako se je vse zavzelo, ko začnejo po laško tako zastopno in še prav dolgo govoriti, da so vsi pričujoči stali osup-njeni. Lejte! tako pravičen vsakemu narodu je pravi Slovenec. Grdoba so le slovenski izneverjenci! Neki Lah je pri obedu rekel: „Cosi polito parlare un tedesco la lingua italianna no mai udito." Vse je bilo gosp. fajmoštra veselo.
J. L., delavec pri železni cesti.
Iz Črne 29. nov. — Z — Z velikim veseljem smo v Orni sprejeli novico, da je bil slavni naš domorodec gosp. Andrej Einšpieler 24. novembra v Veli koven za deželnega poslanca izvoljen. Naj le trobijo naši nasprotniki po svetu okoli: „Marajo Slovenci za E i ns pičle rja in njegove sanjarije**, mi spodnji Korošci si pa v čast štejemo, da smo si izvolili moža, rečem moža, kterega spoštovati mora slehern domoljub. — Smo pa tudi k volitvi iz Črne poslali tri može, ki stojijo za pravico nepremakljivi kot morska skala; naj predrage nam „Noviceu očitno pohvalijo gospoda srenjskega svetovavca Janeza Dolžaua fajmeštra, Križeta krčmarja, in srenjskega odbornika kmeta Modreja! Da se bodo možje, kakor so naši gg. Crnjani, domoljubni Bistričani in Moži-čarji, srčni Švabečani, pogumni kmetje Kapelčani in Koprivcani, Rehperčani itd. za gosp. Einšpieler j a možato poganjali   in ne bodo omahljivi, kakor nekteri
423
volivci v Št. Mohoru , smo bili popred že prepričani. Se ve, da se je tudi pri nas zoper gosp. Einšpielerja dosti agitiralo; pa ni moj namen vam popisati celo „chronique scandaleuse", na pr.: kako je neki gospod volivec, rojen Nemec, kteremu pa slovenski kruhek in vincek dobro diši, naših enega strašil, češ, če bo Einšpielerja volil, se bo okrajnemu predstojniku strašno zameril itd.; le toliko naj vara še na tihem povem, kako se mi črnski Slovenci ne moremo zadosti načudili domoljubni jezerski srenji, da je k volitvi poslala moža, ki je z nasprotniki potegnil in zoper g. Einšpielerja glasoval, zato ga je pa tudi dobro zavrnil eden naših volivcov. Slovenci! bomo mar zmiraj zaspauci? Bomo le zmiraj drobtinice po-berali pri bogati mizi naših nasprotnikov? Cas je, da se zdramimo; čas je, da se poslužimo pravic od milostljivega cesarja nam podeljeuih; čas je, da začnemo tudi mi spo-zuovati, ceniti in ljubiti može, ki si že več let glavo belijo za naš blagor in srečo, može, ki so iz ljubezni do nas in milega nam jezika slovenskega že toliko britkih ur imeli, može, ki so neprestrašeno branili naše svetinje iu pravice, in kakor se trdno zanesemo, jih še branili bodo, kakor naš preljubljeni domorodec in deželni poslanec visokočastiti g. Andrej Einšpieler v Celovcu!
Iz Ljubljane. V deželnem odboru je v poslednjih dveh sejah med mnogimi rečmi prišlo na vrsto sledeče: Glede na velike težave, ki jih dežela naša trpi po večletnem obilnem vkvartiranju vojakov, bo odbor predložil prihodnjemu deželnemu zboru nasvete , kako naj bi se tej nadlogi pomagalo; odpis c. kr. državnega mini-sterstva na pismo deželnega odbora o cestnih zadevah mu naznanja, da se je c. kr. deželni vladi krajnski dalo vediti, da take ceste, kterih soseske nočejo, naj se samo takrat dodelajo , ako je potreba silna in se ne more dalje čakati ž njimi; — da se dežela pomaga iz dnarne stiske, ki jo čaka zlasti zavoljo deželnih plačil zemljiščne odveze (Grundentlastung), pa si tudi za druge potrebe naklone kake dohodke, je sklenil deželni odbor loterijo osnovati, po kteii bi se 100.000 srečk (ložo v) po 20 gold. izdalo , in tako , če bi se vse srečke pokupile , 2 milijona gold. na posodo dobiti; ako deželni zbor ta predlog potrdi in presvitli cesar dovolijo deželi to loterijo , bo veliki trgovec dunajski Schuller et Comp. prevzel to stvar, ktero ima upanje dobro dognati; — ker se mnoge pritožbe slišijo zoper jedi v bolnišnici ljubljanski, o kterih se prav ne ve, ali so resnične ali ne, je deželni odbor, ker bolnišnica spada zdaj v gospodarstvo dežele in je ou odgovoren za to, sklenil vpeljati nektere naprave, po kterih se bo opazovala hrana bolnikov in po njih za gotovo zvedilo, kaj je resnica kaj ne; — ker je že več časa pravda za k raj n s ko mejo proti Hrvaškemu v okrajni žumberški (Sichel-burger Distrikt), bo odbor po natanjčni preiskavi dotičnih predlogov deželnemu zboru nasvetoval, naj se tista meja, ki jo Krajnci trdijo, za pravo prizna in c. kr. deželna vlada prosi, da se ta pravda v tem smislu končno reši; — da deželui zbor zve, kaj in kako je opravljal deželni odbor svoje opravila po sklepu prvega deželnega zbora lanskega noter do danes, se mu bo obširni popis vseh njegovih opravil naznanje dal.
— V poslednjem zboru zgodovinske družbe je ue-vtrudljivo pridni gosp. dr. Etbin C os ta govoril o rokopisu Čopovem, ki obsega črtice slovstva slovenskega blizo noter do leta 1830. Prezgodaj nam umrli Cop je spisal to slovstveno zgodovino , ker ga je nekako brigalo, da je slavni Safarik v svoji zgodovini „Geschichte der slavischen Sprache uud Literatur, Ofen 1826", celo na kratko omenil slovensko Blovstvo. Čeravno Čopov rokopis (lastnina gosp. doktorjeva) ni do dobrega dognan, je vendar zanimivo to delo že samo po sebi pa tudi po dodatkih Kopitarjevih; ako bi gosp. dr. Costa dopolnil, kar manjka, po svoji zberki, in natisniti dal celo delo, bi gotovo vsem prijatlom slovenščine močno ustregel.
—   Gosp. Janez Zorin, prvi učitelj mestne ljudske šole, je po dolgi bolezni 1. dne t. m. umrl. Mnogospošto-vani mož je služil izprva pri tukajšni c. kr. normalki in dokler je nižja realka spadala pod vodstvo normalke, je tudi na uni učil slovenski jezik. 3. t. m. je bil pogreb njegov; spremila ga je mestna Št. Jakobška šola in c. k. realka z učitelji svojimi; zakaj svojemu nekdanjemu uče-niku tudi normalne šole niso poslednje časti skazale, ne ve — nihče, čudi pa se — vsak.
—   Prežalostno novico naznanjajo „Novice" še, da je po kratki srčni bolezni danes (9. t. m.J umrl mnogospo-štovani in po celi deželi dobro znani c. k. kresijski zdravnik gosp. dr. Jožef Kos. Čeravno že 72 let star je bil vendar skor do zadnje ure nevtrudljivo priden zdravnik in s častitljivo celo svojo rodovino iskren domoljub , da malo takih.    Naj vrlemu možu bode žemljica lahka!
—   „Besedau v čitavnici poslednjo nedeljo je bila — razun prijetnega petja — zavoljo dveh novosti posebno zanimiva. Dve gospodičnji ste razveselile zbor s kratko-ča8nicama: ^Prerokovanje vremena v prihodnjem letu", ki ga je zložil gosp. Blaž Potočnik , in pa „Muha in krop", zložil g. J. Poklukar. Po tem pa se je po Fr. Cegnarjevem prevodu čital (bral) 1. del Schillerjevega „Vilelma Telia." Ena gospa in 14 gospodov je klasično delo predstavilo po-slušavcom tako izvrstno , da vsi so svojo zadovoljnost na glas razodevali že med posamesui govori in na koncu igre, in vsakdo se že veseli prihodnje nedelje, ako se bota 2. in 3. del, ki menda prideta na vrsto, tudi tako lepo izpeljala kakor prvi. Ta prva skušnja nam je kazala, da tudi prave glediščine igre bojo mikavne, kadar pridejo v dodelani novi dvorani na vrsto.
—   V nemškem ljubljanskem časniku nahajamo večkrat zraven nemških uradniških razglasov tudi slovenske. Čudno se zdi to ljudem, ki vejo, da nemškega časnika, ki že sam po sebi malo pride po deželi, nobeden nima, ki nemškega jezika ne razume, — kdor pa ga ima, bere nemški razglas. Po tem takem so tiskarni stroški čisto zavrženi , in se zametujejo menda le zato , da se spolnuje ukaz stare postave, ktera veleva , da se nektere naznanila tudi v slovenskem jeziku razglašajo v službenem listu „Amtsblattu". Stroški tiskarni so večkrat veliki; ker je pa, kakor iz državnega zbora vemo, državna dnarnica uboga, škoda za take stroške, ki ne dosežejo tistega namena, zavoljo kterega se tiskajo slovenski razglasi. Tako, ua pr., smo brali še le te dui silo obširni razglas si. c. k. deželne general-komaude zavoljo založbe vojaške obleke in oprave za leto 1863. Kdo, ki razume le slovenski, ga je bral v nemškem listu? Ker smo prestopili v ustavno vlado, pri kteri nima več le samo gola beseda vladati, ampak duh postave, bi menda pač se ujemalo z duhom ustavnim , da se naznanila v slovenskem jeziku razglašajo po takih potih, da dosežejo svoj namen, in če se že drugih neslužbenih listih ne smejo tiskati taki slovenski oglasi, naj jih saj v posebnih dokladah neso po deželi, da pridejo tako do tistih ljudi, kterim so prav za prav na-meujeni.
—  Ko je vrednik „Novic" unidan bil v deželnih opravilih v Trstu in je po dovršeni službeni nalogi obiskal svoje prijatle, je zvedil marsikaj veselega. Preuzvišeui gospod škof tržasko-koperski si lepo prizadevajo, da obveljajo pravice slovanskega naroda njih škofije v ljudskih šolah; radostni so nam pravili med drugim tudi, da v Kopru (Kapo d' Istria) letošnje vpeljanje nauka sloveskega in hrvaškega jezika v tamošujo gimnazijo je bilo z veseljem sprejeto in da razun 20 Slovanov se še celo 40 Lahov samovoljno uči slovanski jezik: — ker so railostljivi škof tudi sami čitavnici pristopiti blagovilili, jim je tudi drago, da duhovni njih so udje družtva , ktcro povsod skrbi za razvitek narodnega življa pod krilom velike Avstrije, ktera ima za vse narode svoje prostora dovolj. Čitavnica tržaška biva v krasnem poslopji in šteje mnogo iskrenih domeljubov.    V
Trsta biva tudi naš slavni Koseški; milostni Bog mu je dal po dolgem trpljenji spet tako krepko zdravje, da vse svoje krasne pesniške dela, ki so raztresene po »Novicah" ali pa so prišle kot doklada njih na dan , bo začel pregle-davati , da pridejo kmali v posebni knjigi na dan ; prevod Schillerjeve »Neveste Mesinske", kteiega odlomek so »Novice" prinesle, smo vidili ves dodelan, in tako bo tudi celo to delo kinčalo neprecenljivo zbirko Koseskovih del, po kterl že dolgo hrepenijo vsi domoljubi.
— Dobili smo že tudi v Ljubljano uajn ovejse pesmi našega Davorina Jenkota, ki se je, kakor slišimo , že preselil v Pančevo. Snopič ta obsega 5 Prešernovih pesem za petje in glasovir , deloma takih, ki so jih že drugi naši mojstri v petje zložili. Da zložitelj prekrasne pesmi »Naprej", ki je v hipu si pridobila srca Slovanov na jugu in severu in ki se poje po mestih in vaseh, se je lotil takih kompozicij , ki so nam že priljubljene po drugih skladateljih , je znamenje krepke zavesti njegove, zato smo prav željni jih slišati v „besedah" po izvrstuih pevcih , ker v takem petji se da presoditi cena pesmi dosti bolje, kakor če se presoja samo po sekiricah muzičnih. Pevcom in pevkinjam pa Jenkotovih pesem na dolgo in široko priporočati ni treba ;   priporoča   jih   že ime samo.
424