POVZETEK IZ DOPOLNITEV OCENE
POLITIČNO VARNOSTNIH RAZMER
v občini Ljubljana-Šiška za leto
1985 in tekoče obdobje
1. UVOD
Ocena politično varnostnih razmer za leto 1985 in tekoče mesece leta 1986 izhaja iz sprotnega oc^njevanja razmer, ki so ga opravljale družbenopolitične organizacije v občini in še posebej iz ocen, ki sta jih sprejemala Komite za SLO in DS ter Svet za SLO in DS. Izhajajoč iz specifičnih, za našo družbenopolitično skupnost opredeljenih ugotovitev, lahko ocenimo, da so kljub zaostrenim pogojem gospo-denarja in življenja v obravnavanem obdobju političnovarnostne razmere razmeroma dobre. Osnova za tako oceno so tako rezultati, ki smo jih dosegli pri gospodarjenju in obvladovanju problemov, kot tudi širina samoupravnega in političnega delovanja, ki zajema ved-no širši krog naših delovnih Ijudi in občanov. Zavedamo se, da je stopnja stabilnosti političnih razmer neposredno povezana in odvis-na od ekonomskih razmer kot tudi učinkovitosti delovanja subjek-tivnih sil pri razreševanju ključnih vprašanj v naši družbi. Zato smo tem vprašanjam v preteklem obdobju posvečali še posebno pozor-nost.
Kot ena najbolj gospodarsko razvitih občin v SR Sloveniji imamo ob 87.000 prebivalcih kar41.697 zaposlenih. Gospodarsko moč še vedno v največji meri predstavlja industrija, zlasti strojegradnja, telektroindustrija, bazična predelovalna industrija, živilska in tekstil-na industrija, pa tudi promet in trgovina. Mnoge organizacije zdru-ženega dela iz posameznih naštetih področij po svoji zasnovi, re-zultatih gospodarjenja, proizvodnem programu in razvojnih načrtih sodijo v sam vrh jugoslovanske industrije in so pomemben dejavnik pri premagovanju bremen stabilizacije in opredeljevanju trendov razvoja v naši družbi. Pri tem pa se kaže relativno visoka odvisnost proizvodnje glede možnosti zagotavljanja surovin, reprodukcijskih materijalov in rezervnih delov tako na domačem trgu kot tudi iz uvo-za. Industrija in celotno gospodarstvo občine je močno orientirano v izvoz, še posebej na konvertibilno področje.
Ob takih potencialih gospodarstva so ustrezno razvita tudi podro-čja družbenih dejavnosti. V družbeno organiziranem varstvu imamo 55% vseh otrok, 15 osnovnih šol in 2 podružnični obiskuje 9.391 učencev, 3 šole srednjega usmerjenega izobraževanja so glede na pestrost izobraževalnih programov polno zasedene. Imamo do-bro organizirano zdravstveno varstvo itd.
V občini, za katero je značilna bogata revolucionarna preteklost 22. junija 1941 je bil v naši občini šprožen strel proti okupatorju-aktiv-no delujejo družbenopolitične organizacije, mnoge družbene orga-nizacije in društva in pomembno prispevajo k stabilnosti politično varnostnih razmer.
2.  Uresničevanje samoupravnih družbenih odnosov
Ob zahtevno postavljeni resoluciji za leto 1985, obenem pa viso-kem naraščanju industrijske proizvodnje in izvoza v preteklih letih, z doseženimi rezultati v letu 1985 me moremo biti v celoti zadovoljni. Ob sicer še zadovoljivi rasti industrijske proizvodnje (3,6%), ki pa ne dosega resolucije opredelitve (5-6%), velja še posebej izpo-stavit, da na področju izvoza nismo dosegli predvidenih rezultatov, saj je izvoz napram preteklem letu večji za 1,1%, kar močnoodstopa od naloge, ki smo jo opredelili v planu. Ob tem pa velja kot pozitivno opredeliti, da so se v letu 1985 k sicer že standardno na izvoz narav-nanim organizacijam zdaiženega dela pridružile nakatere nove, sicer manjše organizacije združenega dela, ki so pomembno prispe-vale k obsegu izvoza, še zlasti na konvertibilno področje. Poudariti je potrebno, da nekaterei sedanji ukrepi monetarne politike ne spod-bujajo izvoza in celo ogrožajo ekspanziven nastop naših organizacij združenega dela na zahtevnih konvertibilnih trgih. Pokritost uvoza z izvozom je, če ne upoštevamo Petrol DO Zemeljski plin, ugodna tako, za uvoz v celoti kot tudi samo za uvoz iz konvertibilnega pod-ročja. Ob močno izrabljeni opremi in zmanjšanju investicij je bilo ta-ko povečanje proizvodnje doseženo z 1,9% povečanjem zaposle-nih, istočasno pa se je zaposlenost znižala za 2,3%.
Ob takih rezultatih gospodarjenja smo lani v občini dosegli pov-prečni osebni dohodek v višini 59.302 din, kar je za 98,5% več na-pram letu poprej. Osebni dohodki so zaradi specifičnih razmer na-raščali v družbeni dejavnosti nekoliko hitreje kot v gospodarstvu. Tako povečanje presega okvire, ki jih opravičujejo doseženi gos-podarski rezultati in kaže, da niso uspeli zaustaviti teženj po prila-gajanju, pogosto pa tudi prehitevanju osebnih dohodkov narašča-nja življenjskih stroškov. Taka gibanja so bila značilna še zlasti v za-dnjih mesecih leta 1985, nadaljevala pa so se tudi še v prvih mese-cih letošnjega leta. Po podatkih za mesto Ljubljana sominimalni ose-bni dohodki ob takih gibanjih rasli hitreje (99%) kot življenjski stroški (78,2%) in so tako realni osebni dohodki v Ljubljani po nekajletnem padanju lani porasli napram letu 1984 realno za 11,1 %. To se je po-zitivno odrazilo še zlasti ne nekaterih področjih, kjer so osebni do-hodki občutno zaostajali za rastjo v gospodarstvu, še posebej med upokojenci, v šolstvu, zdravstvu in drugod. Pri tem pa velja pouda-riti, da so se v precej organizacijah združenega dela lani borili proti nizkim osebnim dohodkom in da je po podatkih za mesec september preko 9.000 zaposlenih v naši občini prejemalo manj kot 50.000 din na mesec.
Število organizacij združenega dela, ki so leta 1985 poslovale z izgubo, se napram preteklem letu ni povečalo, čeprav je izguba v absolutnem merilu močno narasla. Skupno je bilo izgub za približno 1,7 milijarde din, pri čemer velja ugotoviti, da so se izgube pojavile na novih področjih. Medtem ko smo v preteklosti srečevali izgube zlasti na področju gradbeništva, jih lani na tem področju ni bilo. Kar 1,3 milijarde din izgub je nastalo na področju elektroindustrije, karterja, ne glede na to, da jih je bila večina izgub pokrita znotraj deiovnih or-ganizacij združenega dela, podrobnejšo proučitev.
Težave v poslovanju, so pogosto povezane s problemi delitve sred-stev za osebne dohodke, so vplivale tudi na nezadovoljstvo delav-cev. Obseg izražanja nezadovoljstva se naprem preteklemu letu ni povečala, je pa kljub temu resno opozorilo, da je potrebno odloč-neje uveljavljati socialistično samoupravljanje in vlogo delavca. Kot skupna značilnost teh pojavov se namreč kaže, da niso več vzrok izključno osebni dohodki, temveč vednp pogosteje nejasne razvoj-ne perspektive.
K nezadovoljstvu delovnih Ijudi in občanov med drugimi lahko pri-speva razreševanje problemov na področju stanovanjske graditve in na področju komunale. V občini Šiška se ob problemih vrtogla-vega naraščanja cen na področju gradnje stanovanj še posebej iz-postavlja vprašanje bodoče stanovanjske graditve, saj pripravljenih zemljišč praktično ni več. Na področju komunalnega gospodarstva je največ problemov v obmestnem področju, zlasti pri oskrbi z vodo, vprašanj kanalizacije, toplifikacije, cest itd. Cedalje bolj prisotna so zaostrena vprašanja varovanja okolja oziroma njegovega onesna-ževanja. V razmerah, ko je velik del industrije v neposredni bližini varovalnih zajetij pitne vode, so ta vprašanja, še zlasti zaradi kon-kretnih primerov onesnaženja, pomenbno vpliva na razpolože-nje občanov.
3.  Značilnosti razmer, delovanja in razvoja političnega sis-tema
Ob izteku tretjega mandatnega obdobja dela delegatske skup-ščine so stopala v ospredje vprašanja, ki zavirajo hitrpjši razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in delegatske';a sistema, ki se izražajo s pojavi krepitve etatizma, rasti inflacije, padanja aku-mulativne sposobnosti gospodarstva, administrativnega omejeva-nja splošne, skupne in osebne porabe ter s tem padanja življenj-skega standarda delovnih Ijudi in občanov.
Prav zato so bile prisotne analitične razprave, kaj ovira kvali-tetnejše delo vseh zborov skupščine, še posebej zbora združenega dela. Izražena potreba po krepitvi vloge temeljnih in konferenc de-legacij kot tudi borba za opredeljevanje takih vsebin dnevnih redov
SKupscme, ki omogočajo sprejemanje stališč skozi vpliv delegatov. mora postat; metoda m način dela. Pri tem pa je potrebno okrepiti deiovdn|e druzbenopoiitičnih organizacij v temei|nih okoijih. še po-sebej v krajevnih skupnostih. hišni samoupravi itd.
Dosezeni rezultati na področju deiovanja delegatskega sistema so kijub siabostim, ki so jih deiovni Ijudje m občani izpostavljan, da b se le-te odpravljale. d&bili potrdilo v široki pontični aktivnost, pn-prav in izvedbe volitev. Množičen odziv v fazi evidentiranja. odgo-vuren odnos v tazi kandidiranja kot tud. množicen odziv na vontvah kuze na zaupanie najširših Ijudskih množic v deiegatski sistem. na p.ipravijenost za reševanje vseh zapletemh družbenih probiemov nd demokratičen načm Od 105.357 volilnih opravičencev se je vo-ii.ev udeiežilo 91.246 voulcev ali 87,24°,u.
4. Splošne politično varnostne razmere
V letu 1985 so se razmere na mnogih področ|ih varnosti občanov. ri|ihovega m družbenega premoženia pomembno izboyšaie. Z iz-gradnio obvoznih cest in avtocest se |e bistveno povečaia prometna varnost, zmanjšalo se je število nesreč, še zlasti z najhujšimi posle-d cami. V upadanju je tudi številodeliktov zoper osebno m družbeno premoženje. Pri tem še vedno velja, da največji del teh deliktov od-knvajo strokovni organi javne varnosti, manj pa organi znotraj orga-nizacij združenega dela. To kaže na še vedno premajhno osvešče-nost za samozaščitno ravnanje in delovanje, čeprav gre tudi za ne-kaj primerov večjega ogrožanja družbenega premoženja.
V letu 1985 smo se v naši občini srečali z nekaj primeri izražanja nacionalne nestrpnosti. Pn tem velja poudariti, da so bili zlasti do-gotki na športnih ignščih deležni soglasne obsodbe najširšega kroga delovnih Ijudi in občanov naše občine in širše družbe.
2 ustreznim delovanjem in aktivnostjo družbeno političnih orga-nizacij med Ijudmi smo uspen zagotoviti ustrezen nivo varnostno po-litičnih razmer v času turistične sezone in po njej. Zato nismo imeli pnmerov s pohtičnim obeležjem
Na področju javnega reda in miru so tudi v tem obdobju veljavne dosedanje ugotovitve, da se največ deliktov pojavlja v gosto nase-Ijenih področjih naše občine. Pri tem velja izpostaviti. da se števiio deliktov zmanjšuje. Posebej je to pomembno na področju mladinske delikvence.
Zakljucek
Na osnovi navedenega ocenjujemo, da obstajajo možnosti za po-jave konfliktnih situacij m nekaterih elementov izrednih razmer pred-vsem, če bi te naraščale m ob eventuelni povezavi z drugimi dejav-niki   subverzivnega  delovanja.   Do  takih   pojavov  lahko  pnde:
— v orgamzaci]ah združenega dela. ki poslujejo z izgubo aii so na meji rentabilnosti. Natančna opredelitev teh organizacij je težavna zaradi trenda slabšanja ekonomskega položaja m različne narave izgub;
— v organizaci|ah združenega dela, ki so v težki situaciji zarad pomanjkanja finančnih sredstev za zagotovitev obratnih sredstev, sredstev za osebne dohodke in tekoče poslovanje kot posledica vi sokih obresti na kredite;
—  v organizacijah združenega dela, v katerih je bilo že izraženo politično nerazpoloženje (izsiljeni sestanki, prekinitev dela) zaradi nizkih osebnih dohodkov, nerazvitih samoupravnih odnosov. ne-jasnih razvojnih perspektiv ipd.
Zato je potrebno, da so za ta področja osnovni ukrepi za prepre-čevanje izrednih pojavov vsebovani v akcijskih programih družbe-no poliJičnih organizacij in sanacijskih programih organizacij zdru-ženega dela. V okviru družbenopolitične skupnosti bomo z uskla-jeno akcijo družbenopolitičnih organizacij stalno prisotni pri spod-bujanju in spremljanju aktivnosti. Izvršni svet občinske skupščine in zbor združenega dela pa morata tekoče spremljati uresničevanje in izdelavo sanacijskih načrtov ter dajati pobude za ustrezne kad-rovske, samoupravne in ekonomske ukrepe ter spremljati njihovo izvajanje.
Tudi na področju duržbenih dejavnosti lahko ob nadai|n|em za-ostrovanju ekonomskih razmer in prepočasnem uveljavljanju svo bodne menjave dela prihaja do izrazov nezadovol|stva. Zato je nuj-no, da se v okviru samoupravmh mteresnih skupnosti zagotovi večji vphv uporabmkov za oblikovanje programov ter nadaljuje aktivnosti za hitrejše izenačenje materijalnega položaja delavcev v organiza-cijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti z delavci v matenjalni proizvodnji. Posebno odgovornost za to nosijo Komite za družbene dejavnosti, strokovne službe ter sindikat koi nosilec po-litične akcije.
Do konthktnih situacij lahko pnde tudi vorganizacijah združenega dela m v posameznih okoljih. kjer je izrazita večnacionalna sestava delovnih Ijudi in občanov ter migracija zaposlenih občanov, ob za-nemarjanju načel enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narod-nosti ter neustreznem vključevanju v samoupravne aktivnosti.
Zato je potrebno okrepiti družbeno aktivnost vseh subjektivnih sil privključevanjuvsamoupravnodelovanjeter zagotavljanjeminimal-nin standardov pri zapostavljanju preko ustreznih organov. V krajev-nih skupnostih pa se mora socialistična zveza še posebej angažirati pri vključevanju delovnih Ijudi in občanov v krajevno samoupravo za razreševanje tekočih problemov.
Krepiti moramo tudi idejnopolitično delo v vzgojnovarstvenih or-ganizacijah in šolah ter vzgojno delo z mladimi v vseh okoljih.
Pod vplivom spleta različmh okoliščin lahko pride do eksponiranja našemu sistemu nasprotnih siL delovni Ijudje m občani pa bi ob na-daljnjem zaostrovanju ekonomskih razmer lahko temu podiegli.
To narekuje potrebo po večji aktivnosti družbenopolitičnih orga-nizacij in samoupravmh organov za večjo učinkovitost ter krepitev samoupravnega delovanja posameznikov in odgovornih subjektov.
Zaradi pnsotnega malomarnega odnosa do družbenega premo-ženja moraio komite|i za SLO in DS. zlasti pa organi deiovske kon-trole. deiovski sveti, sindikat. poslovodni organi. hišni sveti obravna-vati stanje na področju varovanja družbenega premoženja v sklopu ocenjevanja politično vamostnih razmer v slehernih delovnih m bi-valnih okoljih.
Z načrtno skcijo pa morajo vsi dejavniki družbene samozaščite stalno usmerjati svoje aktivnosti v obveščanje delovnih Ijudi in obča-nov o nastalih družbeno škodljivih pojavih in njihovem odpravljanju, kajti informiranje je del vzgoje in pogoj za uspešno opravljanje nalog.
Predpogoj za uresničevanje navedenega pa je, da se vsi nosilci varnostno-političnega delovanja, predvsem v organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skupnostih, temeljito seznanijo z vsebmo vamostnih načrtov v posameznih okoljih, da redno ocenjujejo var-nostno-politične razmere in da so te ocene sestavni del varnostnih načrtov, ki vsebujejo tudi ukrepe za reševenje nastalih razmer.
Ljubljana, apnl 1986