GLAS i^?XLVn - št. 93 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 25. novembra 1994 PETER ČOLNAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRANJ ysoss * SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: obi. odbor SDSS Kranj VERJAMEMO V SLOVENIJO Ovire za najem Visokega so predvsem spomeniškovarstvene 0 najemu Visokega se bodo še pogajali Če bodo našli kompromis za vdelavo oken v streho dvorca in gospodarskega poslopja na Visokem, bo Cerkev te objekte verjetno najela. Škofja Loka, 24. novembra - Vest, uredi zadostno število prenočišč, bo "a Ljubljanska nadškofija ne bo odpravljen osnovni zadržek za to, da jjajela nekdanje domačije dr. Ivana se o najemu ne bi sporazumeli. Pri najemnini ni velikih in nepremostljivih razlik, pismo ministrstev za Tavčarja na Visokem še ni dokonč n° potrjena. Če bodo našli kompro ftis o tem, da se na podstrehi lahko kulturo in šolstvo ter šport pa je le strani. • Š. Ž politični pritisk državnega vrha, da prepreči uresničitev volje ljudi v občini, je opozoril predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij Demšar. Več o tem na 9. ^e dober teden do občinskih volitev Na glasovnicah bodo samo liste "večini občin bodo občinske svetnike volili po proporcionalnem sistemu in le v okrog 10 ! ^totkov občin po večinskem sistemu. kaf tanJ' 25' novembra - Lo- dJ"ne volitve 4. decembra in v bon 01 ^ro8u 1°- novembra jnd° potekale po večinskem proporcionalnem sistemu. L VeČinskem sistemu, torej g! načelu, kdo bo dobil več p Hjv, bomo volili župane. doiofiHen? rudu/ ki ga je na „, '. "odo naPlsani tjstjB'asovnici in izvoljen bo y3 K' bo dobil več glasov od n drugih kandidatov, to je gS P°l?vico vseh oddanih 8tč8?V lc ve^me nc bo, dri; . Prva dva po glasovih v .. rog, v katerem bo glas - listi' ki bo dobil več a°V" 'udi za svetnike Oziris člane občinskih svetov pro uP°rabljen večinski in P°i"cionalni oziroma sor- azmerni sistem. Večinski bo uporabljen v manjših občinah do približno 3000 prebivalcev, v katerih bo v občinskih svetih od 7 do 11 svetnikov. Takih občin je 17. Kandidati bodo napisani na glasovnici po vrstnem redu, ki ga je določil žreb, zraven pa bo napisan tudi predlagatelj. Izvoljeni bodo svetniški kandidati z največ glasovi. V večjih občinah bomo svetnike volili po proporcionalnem sistemu. Na glasovnici bomo imeli napisane liste posameznih strank oziroma skupin, ki kandidirajo za občinski svet, brez imen kandidatov, ki so na posamezni listi. Predlog, da bi bili na glasovnicah poimensko tudi kandidati, je bil zavrnjen, zato pa bodo imena na posameznih listah v volilnih kabinah, objavljena pa so bila tudi v Gorenjskem glasu. Če pa bo kdo želel posamezniku dati poseben glas, tako imenovani prefer-enčni glas, bo njegovo ime in zaporedno številko na listi posebej pripisal. Če bo kdo dobil več preferenčnih glasov kot vsi ostali kandidati na listi, bo avtomatično izvoljen v občinski svet, sicer pa si bodo stranke in liste razdelile sedeže v občinskih sveti sorazmerno glede na število glasov. Občinski sveti se mo-prajo prvič sestati 20 dni po volitvah, v treh mesecih pa morajo biti sprejeti občinski statuti. • J. Košnjek Abanki so podaljšali rok do konca leta Pet bank ni dobilo licence Banka Slovenije preverja še pet bank, ki so se dokapita-lizirale septembra, dala pa jim je polno pooblastilo ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov 'and'datke ŽENSKEGA FORUMA za občinske svete: Da? eJa OSTERMAN Van'jela BIDA ŠPRAJC 4 .Mirt levovnik Vpjviihca OMAN OGRIZEK gorjup C* PLESTENJAK £mureia RAVNIKAR >KOVAČ SSara KRAJNC »a pipan BROVČ E ,,s|ava TAJČMAN NAKLO Viktorija LENARDIČ Vida KUNČIČ Romana BAJŽELJ PREDDVOR Marija LAVRINŠEK Majda MURNIK Marija NIČ ŠENČUR Majda VEHOVEC mag. Anka BERNARD ^oe imamo svojo občino in ljudi v njej! volite nas! NAROČNIK: ZLSD Kranj Kranj, 23. novembra - Slovenske banke so morale 30. septembra letos za polno pooblastilo imeti za 30 milijonov mark jamstvenega kapitala, sicer jim je Banka Slovenije prepovedala zbirati devizne hranilne vloge in regionalno omejila njihovo delovanje. Zahteve niso izpolnile Poštna Banka, M-banka in banka Noricum, torej tri banke, na ta seznam pa lahko uvrstimo tudi banko Factor in banko Societe Ge- 6. TRADICIONALNI MIKLAVŽEVI NAKUPI od 30. novembra do 4. decembra na Gorenjskem sejmu v Kranju. Najugodnejši in največji nakupi. \&ak dan oWsk Miklavža na sejmu. PROST VSTOP PROST VSTOP nerale, ki pa že prej nista imeli polnega pooblastila. LB Posavska banka iz Krškega se je pripojila k "Novi Ljubljanski banki in je tako ukrep BS ni doletel. Poseben problem pa je Abanka, ki jih je BS do konca letošnjega leta podaljšala rok, posebne obravnave je deležna, ker jo finančno obremenile že izplačane devizne hranilne vloge, v parlamentu pa je ustrezen zakon, ki naj bi razrešil to problematiko. Zanimivo pa je, da je BS sicer dala polno pooblastilo še petim bankam, vendar še vedno preverja, kako so septembra izpeljale dokapitaliza-cijo. • M. V. Gorenjska ^ Banka 9 d.d. Kranj Banka d posluhom ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ŠKOFJA LOKA ZDRUŽENA LISTA DOBRE VOLJE DRUŽABNO SREČANJE S KANDIDATOMA ZA ŽUPANA JOŽETOM LOGARJEM IN FRANCETOM BENEDIČIČEM. UDELEŽIL SE GA BO TUDI MINISTER ZA KULTURO PELHAN V PONEDEUEK 28. NOVEMBRA 1994 OB 18. URI V LOŠKEM GLEDALIŠČU NA SP. TRGU VŠKOFJILOKI V sredo ustavili delo V ER0 napovedujejo stavko Kranj, 24. novembra - V sredo zjutraj so v montaži tovarne ERO delavci ustavili delo in zahtevali pogovor z vodstvom, ker da ne izpolnjuje dogovora o povečevanju piač. Naslednji dan je izvršni odbor sindikata uradno napovedal stavko, ki bo 30. novembra, če zahteve (poleg plač so še druge) ne bodo izpolnjene. Vodstvo ne izpolnjuje letos sprejetega dogovora, da bo do konca leta plače povečalo za petino. Odkar je bil sprejet tako imenovani socialni sporazum, so plače večje le za pet odstotkov, vendar vodstvo trdi, da so višje, kot pa so obvzene po kolektivni pogodbi in približno na povprečju slovenskega gospodarstva. V sinidkatu pa vedo povedati, da so delavci v ERO letos pristali na nov plačni sistem, ki jim ukinja vrsto dodatkov in ugodnosti, vendar pod pogojem, da bodo plače do konca leta za 20 odstotkov višje. Opozarjajo tudi na to, da je vodstvo v osnovo plače zajelo tudi 10-odstotno preseganje norme, od tod besede vodstva o preseganju plač. Tokratno nezadovoljstvo delavcev pa je na dan potegnilo še druge zahteve, ki v ERO niso nič novega: terjajo izdajo zadolŽnic za premalo izplačane plače v preteklem letu, pregled zdravju nevarnih delovnih mest, izboljšanje organizacije dela (delavci delajo veliko nadur, dopoldne pa proizvodnja pogosto stoji), pa tudi prevetritev novega plačnega sistema, saj se menda dogaja, da imata dva delavca z enakimi rezultati na istem stroju povsem različni plači. • D. Ž. MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE PETROL V Več Škofje Loke kandidat LDS za župana ^ GORAZD KRAJNIK ~ ::,v.1 SAMOSTOfM KAMMIMT ZA ŽUPANA ŠKOFJE LOKE LOJZE BOGATAJ "Podpiral bom samo razvoj okolju prijavtu industrije. Čini zrak in čista Muno/aloJba voda morata v nosi zavesti postati nase največje bogastvo." MARJETA MOHORIC - PETERNELJ NAŠA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE ŠKOFJA LOKA SOCIALDEMOKRATSKA STHANKA SLOVENIJE ■ ■ SI Več Gorenjske! SLOVENIJA IN SVET Trikotnik Slovenija, Italija, Evropska unija Ministri se odločajo v ponedeljek Tudi po sredinem obisku italijanskega odposlanca v Ljubljani obnašanja Italije ni mogoče predvideti. V ponedeljek, 28. novembra, se bodo zunanji ministri Evropske unije ponovno odločali o podelitvi mandata za začetek pogajanj med unijo in Slovenijo o našem pridruženem članstvu. Po polomu oziroma koncu oglejske epizode 28. oktobra se je marsikaj zgodilo. Pri nas je bil nam naklonjeni predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Martinez. Predsednik vlade in zunanji minister je bil v Veliki Britaniji in tam dobil zagotovilo, da nas bo Britanija podpirala pri približevanju Uniji in primerno vplivala na Italijo. Kot pridruženi člani smo bili sprejeti v severnoatlanstsko skupščino, politični organ Nata, ki vojaško in politično sodeluje z Unijo. Predsednik republike je bil v nemškem VViesbadnu in njegov govor je bil odmeven, saj je bil v Nemčiji, Nemčija pa ima velik vpliv na Italijo, naši parlamentarci Thaler, Bučar in Pahor pa so zavrnili pogojevanje našega vstopa v Unijo v evropskem parlamentu. Italija ostaja največja neznanka. V sredo je bil v Ljubljani generalni sekretar italijanskega zunanjega ministrstva Ferdinando Saleo. Očitno je prišel zgolj preverjat naša stališča, ki jih je Rimu posredoval pretekli teden odposlanec Iztok Simoniti, čeprav je Ljubljana pričakovala konkretne odgovore. Slovenija svojih stališč ne misli menjati, je dejal premier Drnovšek po obisku visokega italijanskega funkcionarja. Ponedeljkovo ravnanje Italije je zato neznanka, tudi zaradi notranjih trenj in težav, ki jih ima Berlusconijeva vlada. • J. K. Predvolilni shodi Konec tedna in v začetku prihodnjega tedna bodo na Gorenjskem številni predvolilni shodi. LDS Naklo organizira shod v ponedeljek, 28. novembra, ob 20. uri v domu krajevne skupnosti v Naklem. Gost srečanja bo član vodstva stranke mag. Viktor Žakelj. Socialdemokratska stranka Kranj organizira za občine Kranj, Cerklje, Naklo, Šenčur in Preddvor predvolilni shod v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri na kranjski občini. Gost bo Janez Janša. SDSS Šenčur pa organizira v soboto, 26. novembra, ob 18. uri v dvorani KUD Trboje predvolilni shod, na katerem bo gost dr. Miha Brejc. Združena lista socialnih demokratov Kranj -vabi jutri, 26. novembra, ob 17. uri v dom krajanov v Stražišče, kjer bo predstavitev kandidata za kranjskega župana in za člane občinskih svetov občin Kranj, Cerklje, Naklo, Šenčur in Preddvor. Gostje bodo dr. Rado Bohinc in poslanca Breda Pečan in dr. Dušan Bavdek. Združena lista socialnih demokratov Radovljica vabi na zbor, ki bo v ponedeljek, 28. novembra, ob 19. uri v družbenem centru v Lescah. Predstavil se bo županski kandidat Jože Rebec. Stranke slovenske pomladi iz Cerkelj bodo imele zbor že danes, 25. novembra, ob 19. uri v Cerkljah. Predstavil se bo županski kandidat Franc Če-bulj, pričakujejo pa udeležbo dr. Franca Zagožna, Branka Grimsa, Petra Oreharja in dr. Petra Venclja. Slovenski krščanski demokrati Mengeš vabijo danes, 25. novembra ob 20. uri v kulturni dom v Mengšu, kjer bo predvolilni shod z nastopom andskih Indijancev Machu Picchu. Združena lista socialnih demokratov organizira predstavitev svojih kandidatov za župane in svetnike v ponedeljek, 28. novembra. 1_. Več Slovenije!! L LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J VUDJE, SKUP\) USTVARIMO NOVO KVAUTETO ŽIVLJENJA' JOŽE LOGAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA DOBRE VODE OBČINE ŠKOFJA LOKA ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov i IVRANC BENEDICIC 1 NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA DOBRE VOLJE OBČINE ŽELEZNIKI ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA V Ljubljani zaseda državni zbor Cariniki brez beneficirane delovne dobe Vladni predlog, da bi dobili cariniki na mejnih prehodih beneficirano delovno dobo oziroma štetje zavarovalne dobe s povečanjem, so poslanci zavrnili. Tudi spremembe zakona o lokalnih volitvah niso sprejeli, sprejet pa je osnovni "kulturni" zakon: zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Sedaj bo treba sprejeti nacionalni kulturni program. Ljubljana, 25. novembra - Očitno so bližnje lokalne volitve pospešile delo poslancev na tokratni seji državnega zbora, ki se je začela v torek. Prvi dan seje, v torek, je bila najbolj razočarana Slovenska ljudska stranka, saj so poslanci zavrnili kar dve njeni pobudi. Prva je bila zahteva po spremembi zakona o lokalnih volitvah, da bi bila na glasovnicah ob imenu liste tudi imena kandidatov za občinski svet. Obveljalo je prvotno določilo zakona, da bodo na glasovnicah za volitve občinskih svetnikov v občinah, kjer bo uporabljen proporcionalni volilni sistem, samo imena list po vrstnem redu, ki ga je določil žreb, celotne liste pa bodo izobešene v glasovalnih kabinah. Drugi propadli predlog Slovenske ljudske stranke pa je bila zahteva, da se podpis izvajalskih pogodb o graditvi avtocestnega odseka Vransko - Arja vas preloži, dokler ne bodo razčiščeni dvomi o korektnosti natečaja za izvajalce. Znano je, da so bile pogodbe v torek podpisane, in da SCT pogodbe za izgradnjo križanj železnice z avtocesto ni podpisala, ker DARS ob ugovoru SCT ni pravilno ukrepal, SCT pa predvsem želi zaščititi zakonitost. JNJjeni predstavniki so zagrozili s tožbo, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji DARS pa se je odločila, da bo razpis ponovila, čeprav Skupina poslancev obtožila dr. Janeza Drnovška Premier ima obtožbo za smemo Predsednik državnega zbora Jotef Školč je v sredo potrdil, da je sprejel zahtevo skupine poslancev po ustavni obtožbi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Zahtevo je podpisalo 17 poslancev, prvopodpisani pa je vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen. O predlogu ustavne obtotbe mora razpravljati in sklepati driavni zbor. Če ga sprejme, gre obtožba na ustavno sodišče, ki oceni obtoienčevo ravnanje. V državnem zboru ocenjujejo, da bodo o obtožbi razpravljali najverjetneje januarja, saj bo državni zbor decembra delal le do božiča. Poslanci očitajo premieru, da je v primeru vladnih pogajanj z Italijo, zanje pa je kot predsednik najbolj odgovoren, kršil ustavo, saj je obljubljal spremembo ustave in notranje zakonodaje ter ponujal nakup nepremičnin tujcem. Dr. Janez Drnovšek je v sredo za Radio Slovenija povedal, da je obtožba smešna, in da gre za prevolilno potezo. Smešnost je v tem, da se je z nasprotovanjem Oglejski izjavi postavil v bran tistemu, kar mu sedaj očitajo poslanci. • j. K. Franc Košir, direktor Republiške carinske uprave. bi lahko izbrala naslednjega najugodnejšega ponudnika. Slovenija ima od torka dalje zakon, ki bo omogočal postopno zapiranje jedrske elektrarne v Krškem. To je zakon o skladu za financiranje razgradnje nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Krškega. Sklad bo ustanovljen dva meseca po uveljavitvi zakona, v njem pa se bo zbiralo 0,61 tolarjev od kilovatne ure, proizvedene v Krškem. Plačevali naj bi tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, vendar se bo treba s Hrvati o tem še pogoditi. Iz hrvaškega zunanjega ministrstva je v sredo prišla novica, da bo ob spre- jetju tega zakona v SloveniJ1 dala hrvaška vlada ustrezno izjavo. Cariniki, posebej tisti, k' delajo na mejnih prehodih na neposredni kontroli pretoka blaga in ljudi ter carinikov, jO odgovarjajo za inšpekcijs*1 nadzor v carini, tokratnem^ zasedanju državnega zbor3 zanesljivo ne bodo ploskal'- L Državni zbor je zavrnil pre' dlog vlade, da bi imeli bene-1 ficirano delovno dobo in jih s tem še naprej zadržal v ne^ nakopravnem položaju v pf1" » merjavi s policijo '"I profesionalci v vojski.Polic,s^ m vojaki imajo to urejeno področnih zakonih, benefic'J pa je vgrajena tudi v no^ predloge zakonov o obrarn" in javni varnosti, sedanji zaa kon o carinski službi pa tejj nima. Zato je vlada predlag3^ štetje zavarovalne d°Deh0 povečanjem, dokler ne f sprejet "generalni" zakon dodatnem pokojninskem z _ varovanju. Predlog vlade [ Eadet, državni proračun P o razbremenjen 112,4 minR i na tolarjev letno, kolikor znašale finančne posled»c zakona. Predlog zakona o gostinst^Si je bil sprejet v drugi obravnav1, prav tako pa tudi šc |j?*L zakona: zakon o veterinarst* in zakon o zdravstvenem V**J vu rastlin. V prvi obravnavi/^ je bil sprejet zakon o ' inšpekciji. • J. Košnje^ Slika G. Sinik Seje parlamentarnih odborov Opozicija zapustila sejo Proti fevdalizaciji Cerkve Radovljica, 23. i ociu'"1 V torek in sredo se je sestalo več odborov državnega zbora. V sredo pozno v noč je zasedal odbor za finance in kreditno monetarno politiko. Kot je povedal predsednik Janez Kopač, se je iztekel rok z vložitev dopolnil in predlogov k proračunskemu memorandumu za prihodnje leto. Dopolnil je veliko, vendar je odbor večinoma zavračal vse, ki bi povečevali potratnost države in proračunskih porabnikov. Vlada predlaga, da bi državni proračun za prihodnje leto znašal 503 milijarde tolarjev, da proračunskega primanjkljaja ne bo in da bo inflacija 15-odstotna. Načrtovano izgubo naj bi imela zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, vendar bo izguba krita z rezervami skladov oziroma obeh blagajn ter poplačilom dolga, ki ga ima država do obeh blagajn. Bolj vroče pa je bilo na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Opozicija, predvsem Slovenska ljudska stranka in Social-demokratska stranka Slovenije, meni, da predsednik republike za člane računskega sodišča ni zbral pravih ljudi in da bi moralo devet kandidatov za sodnike računskega sodišča na "izpraševanje oziroma na izpit" pred parlamentarne odbore in državni zbor. Večina v odboru je to zavrnila in po zahtevanem odmoru sejo zapustila. Devet predlogov za računsko sodišče, Ki je novi organ za nadzor proračuna in vse javne porabe, gre na potrditev v državni zbor. Kandidat za predsednika dr. Vojko Antončič bo pred volitvami govoril v državnem zboru, kandidat za podpredsednika pa je dr. Etelka Korpič -Horvat. • J. K. :u u/.«.-iia iij»im (jjO demokratov Radovljica se v izjavi za javnost pridrui^J -a protestom in zaskrbljenosti zaradi predvidenega vraca . gozdov na Jelovici, Pokljuki, v Bohinju in na Mezakli Cer ^ ./ Cerkev je zahtevala vrnitev 16.000 hektarov gozdov. S tcIVor-' postala Cerkev veleposestnik, kar ni namen njenega PaSyCf alncga poslanstva, pa tudi nikjer v Evropi Cerkev m fevdalni posestnik. Lastništvo teh gozdov ni dokon gj razčiščeno, prav tako pa so ti gozdovi mnogim kmetom delavcem vir preživljanja. Združena lista nasprotuje vrač |fl gozdov Cerkvi in vsem drugim tujim veleposestnikom g zahteva, da se do vračanja gozdov v Triglavskem nar< /Vcfi parku opredeli ministrstvo za kulturo, da se vračanje • ^ parka zaustavi, dokler ne bo razčiščeno lastništvo, ZsgM pojasni pridobitev lastništva tuji pravni osebi oziroma °_r<,j*j 00 med kanonskim in posvetnim pravom, in da se PrC^cn3 monopol in zagotovi zaslužek delavcem in kmetom. Zdru lista ni proti denacionalizaciji in vračanju. Je pa rri3 fevdalizaciji Cerkve, nazaj naj dobi tisto lastnino o/» flC denar, ki ju rabi za pastoralno delo. (Jozdovi pa k tem sodijo. • J. K. skupine, iz'stranke p« Si izključilo predsedstvo ^ | Podpisani poslanci ^ ^ii Janšo, da so. & Bo rok za podpise podaljšan Poslanci Slovenske ljudske stranke so 17. novembra zahtevali izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi obravnavali nepravilnosti pri zbiranju podpisov za izvedbo zakonodajnega referenduma o dodatni razdelitvi lastninskih certifikatov. Prav tako pa predlagajo podaljšanje roka za zbiranje podpisov za 21 dni, minister za notranje zadeve pa naj bi odredil način zbiranja podpisov, po novem tudi po krajevnih uradih, podpisovali pa naj bi lahko tudi bolni, oslabeli in invalidi ter na tujem živečim volivcem. Poslanci pišejo Janši Ljubljana, 23. novembra - tarja izstopili iz \ Poslanci državnega zbora Štefan Matuš, Sašo Lap, Marjan Stanič, Marijan Poljšak, Brane Eržen, Irena Oman, Ivan Verzolak in Andrej Lenarčič so napisali odprto pismo predsedniku Socialdemokratske stranke Slovenije Janezu Janši. V njem izražajo prizadetost zaradi Janševih izjav, da so zaradi izstopa iz Slovenske nacionalne stranke nelegi timni in bi morali vrniti mandat Pojasnjujejo, da so zaradi nestrinjanja /. izvolitvijo dr. Drnovška za manda- "Si minjajo njihovi glasovi Pornap'da sP obrambnega ministra, ^jj, danes v slovenski ^ čistke med zaslužnimi ^ venskimi častniki, °ficirj>. tega ni storil med » uvoženimi iz Beogra^^jo c ševe metode jih »P<2ffie* na Jelinčičeve, dva P°s e|jgi-, ki jima Janša očita *\&'\ tmmsot, pa sta sedaj P^fl-jc ca Socialdemokratske i Predsednik časopisnega svela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni D.mnka Scdei, Vilma Stanovnik, Marija VolČjak. cvei Lj0bl)» :jj GLAS i hi«..jmti.aM — Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar,Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Stolić/ Priprava za tisa: Medla Art, Kranj / Tisk: 1'odji-tjt ./ / Urednjjivo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali ogla*!: telefon: 223-444 - sprejemamo riepraktojeno 24 ui dnevno na avtoni.itskein mtzivni^j ^^^t vsak dan od 7 do 15. ure / Časopis t/haja ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DBM K Valjavec / Odgovorna urednica: I.eopoldina Bogataj /INovirfcrji in uredniki: Neb na Jelovčan, Jože Kosnjck, Ixa Mencinger, Stojan Saje, Sede), Vilma stanovnik, Marija vvMw«t - i: Podjetje DELO fCR, Tlak čaaoplapv 1" f«;V')- Ane urad'"' Časopisno podjetje GORliNJSKI GLAS KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA K0,(K) Sli PETER ČOLNAR NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRANJ SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: obč. odbor SDSS Kranj '^NEZ OSOJNIK kandidat , v LDS 1* ZUPANA KRANJA na glasovnici v__pod št.2 j Dosedanji vidni uspehi vodenja krajevne skupnosti so zagotovilo za I uspešno novo občino. Ker volivcem ni vseeno, kako se bo nadaljevalo v novi občini, so me spodbudili in podprli, da kandidiram za župana. Neodvisni kandidat ini Franc Kern JBfeA DEMOKRACIJA SLOVENIJE "OČINSKI ODBOR NAKLO ZA ENAKOST MED LJUDMI IN VASMI V OBČINI NAKLO Občinski odbor LDS Naklo organizira v ponedeljek, dne 28. 11. 1994, ob 20. uri v dvorani krajevne skupnosti Naklo javno predstavitev kandidata za lupana in kandidatov za občinski svet. Naš gost bo mag. Viktor Žakelj, podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije. VABLJENI Naročnik: 00 LDS Naklo KANDIDAT ZA ŽUPANA (/) OBČINE TRŽIČ 7 VOLITE ME! 72 Naročnik' Stanle'ov M«gNt U P j^okratska stranka "Menije SREDINA ZA PRIHODNOST NAROČMK:00 DS RADOVLJICA SLS <ŽP Z i^iiHA LISTA ^unih demokratov zm J7.mr>. usta ?£flsTAVITEV VODILNIH KANDIDATOV ZDRUŽENE I o'£ so za volitve članov Finskega sveta občine žiri IDA FILIPIČ - PEČELIN, SLOVENSKA POT 8, DIPL. ING. GOZDARSTVA PETER JEREB, PARTIZANSKA 55, ČEVLJAR-UPOKOJENEC Kot edina stranka smo jasno in glasno nasprotovali reformi lokalne samouprave proti volji ljudi. Še posebej zato pa želimo aktivno in konstruktivno sodelovati pri upravljanju bodoče občine - po volji ljudi. Osnovna načela delovanja v občini Žiri vidimo v naslednjem: - Kontinuiteta v izvajanju že zastavljenih programov sedanje KS na področju skrbi za ostarele (dom ostarelih), urbanističnih posegov {obvoznica, Petrol), komunalnega urejanja (kanalizacija * v Starih Zireh, ureditev Partizanske ulice do pod Gričev, hribovske poti v Jarčji r°bfema č&nku in drugod, urejanje vodnih razmer od mosta v Zireh gorvodno, dolgoročna rešitev odPadkov) ^reSo P°°'6d/ in programi strank naj nam pomenijo bogastvo in naj bodo orodje za zadovoljitev 'w čim večjega dela občanov. '$Ut$LNSKEGA SVETA OBČINE GORENJA VAS - POLJANE * ^ ^NOTA I. KS POLJANE IN JAVORJE) FRANC ČADEŽ, DELNICE 7, KMETIJSKI TEHNIK |^M^^ - ZA RAZVOJ PODEŽELJA ^| - ZA MALO GOSPODARSTVO, PODJETNIŠTVO, TURIZEM, KMEČKI TURIZEM 1 * šJm IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH FW - TAKO BOMO PRIDOBILI NOVA DELOVNA MESTA IN KRUH VSEM OBČANOM VOLILNA ENOTA II. (OBMOČJA KS SOVODENJ, TREBI J A, HOTAVLJE, LESKOVICA) IZTOK DEBELJAK, SOVODENJ 39, LESARSKI TEHNIK S SVOJIM DELOM ŽELIM POMAGATI OBČANKAM IN OBČANOM PRI URESNIČEVANJU NJIHOVIH POTREB IN INTERESOV, KOT SO KONKRETNO: rteniTr. ' POSODOBITEV CESTE GORENJA VAS - SOVODENJ t, BREZIN VODOTOKOV IN HUDOURNIKOV tf\Jl%ANJE KRAJEVNIH CEST VEČJE MOŽNOSTI RAZVOJU MALEGA GOSPODARSTVA Mjgfl ENOTA III m« KS LUCINE W GORENJA VAS) i W ^LBMENCIČ, GORENJA VAS 40, PROFESOR ^kot>.°dv'sna na^a sedanjost, še bolj pa naša prihodnost. VSty0 * v drugih krajih bo tudi v Gorenji vasi treba še marsikaj stohti, da bodo uresničeni načrti, ki iEr^ nQkaj let nazaj. Vendar nekaterih stvari ne bo možno odlašati v nedogled. Zato bo nova ora'a postati mesto za to, da se odločanje o pomembnih zadevah približa krajanom. °Sfe ^es'a za mlade ljudi, krajevna mfrastmktura ter možnosti za kulturno in zdravo preživljanje ya časa so gotovo zadeve, ki so za nas še kako pomembne. V NAROČNIK ZLSD ŠKOFJA LOKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 00 SDSS ŠENČUR VABILO Socialdemokratska stranka vabi vse krajane bodoče občine Šenčur na predvolilno javno triburno, KI BO JUTRI, V SOBOTO, 26. 11. 1994, V DVORANI KUD Trboje ob 18. uri. Predstavili se vam bodo kandidati za občinski svet, ter gost večera dr. MIHA BREJC. Beseda pa bo tudi vaša. Lepo pozdravljeni in nasvidenje jutri, v TRBOJAH! NAROČNIK: OO SDSS ŠENČUR SDSS Kranj vabi na predstavitev svojih kandidatov za župane in svetnike občin Kranj, Cerklje, Naklo, Šenčur in Preddvor, ki bo v nedeljo 27.11.1994, ob 18.uri v dvorani SO Kranj. Gost večera bo JANEZ JANŠA. VLJUDNO VABLJENI! SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SOCIALDEMOKRATI NASPROTUJEMO PRIVILEGIJEM. socialni demokrati bomo naredili vse, DA BOMO NAŠIM OTROKOM ZAPUSTILI VARNO, ZDRAVO m BOGATO SLOVENIJO. ODLOCAJMO SAMI SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI Kandidat za tržiškega župana Pavel Rupar Tržič bi lahko slovel po alpskem vinu Tržič, 24. novembra - "Pred volitvami ne dajem obljub, kijih ne bi mogel pozneje izpolniti. Moj edini ciljje, da bi pomagal zagotoviti ljudem v občini solidnejso raven življenja, saj je Tržič na repu slovenske razvitosti. Zavzemam se za pošten predvolilni boj, brez osebnih napadov, vse županske kandidate pa pozivam k združitvi moči tudi po volitvah za skupni napredek mesta in občine," je med drugim izjavil na četrtkovi tiskovni konferenci v Vili Bistrica kandidat strank slovenske pomladi za tržiškega župana Pavel Rupar. Kot je še povedal 34-letni zasebni podjetnik iz Križev, je delavske težave čutil tudi na svoji koži, zato namerava ob pomoči drugih odpraviti vzroke za stagnacijo gospodarstva in več storiti za razvoj majhnih podjetij. Ne čudi se, da so poslovni lokali v mestu prazni zaradi previsokih najemnin. Tržič nujno potrebuje hotel, za katerega bi bila primerna tudi Mal-lvjeva hiša. Prek povezave z znanci bi pripeljal obiskovalce v kraj, kjer ne manjka turističnih zanimivosti. Ena takih posebnosti bi lahko bilo prvo alpsko vino v Evropi, ki bi ga pridelali v nasadih trte in sadja na sončni strani Dobrče. In če ima Trbiž vsak dan sejem, zakaj ne bi imel Tržič Šuštarske nedelje vsaj večkrat na leto, se je še vprašal podjetni kandidat za tržiškega župana. • S. Saje Anketa med naključnimi sogovorniki na ulici Odločalo bo, koliko so kandidati poznani in kaj so delali Bolj ko se bližajo volitve, višja je temperatura. Mi smo jo na cesti med naključnimi sogovorniki "potipali" z naslednjimi vprašanji: "Ali poznate kandidate za župana in občinske svetnike, njihove programe. Kaj bo odločalo o tem, kako bodo izbrali ljudje;" Boris Prinskovar iz Kranja: "Kandidate za župane poznam, kandidatnih list za občinske svetnike pa še nisem bral. Mislim, da bo odločalo predvsem to, kdo je bolj popularen, kdo si bo skozi medije napravil večjo reklamo. Programov kandidatov, razen Grosovega, ki je že bil, ne poznam, niso pa tudi toliko pomembni, saj zdaj pred volitvami vsi obljubljajo." Mirjana Kapetanovič iz Kranja: "Kandidatov, ki nastopajo na sedanjih volitvah še ne poznam, sicer pa vsi veliko obljubljajo, potem pa od tega ni nič. ludi ne verjamem veliko v to, da bomo res ljudje izbirali, saj mislim, da je že vse odločeno. ; Nekaterim je važno samo to, da lahko veliko govorijo. Že več let sem na čakalni 'nF listi za solidarnostno stanovanje, pa ni nič, ' pa tudi brezposelna sem. Dokler se resnično ne bo kaj premaknilo, ne bom verjela nikomur." Milan Kukovič iz Kranja: "Kandidatov še ne poznam, je pa verjetno dobro, da jih je več, da lahko ljudje izbirajo. Mislim, da bo na izbiro ljudi predvsem odločilno vplivalo dosedanje delo kandidatov, bolj od predvolilnih programov pa so pomembni programi strank, iz katerih kandidirajo. Pred volitvami vsi veliko obljubljajo." Boris Soršek iz Kranja: "Kandidatov ne poznam, saj moram reči, da se za politiko ne zanimam. Težko bi rekel, kaj bo odločalo o tem, kako bodo ljudje izbirali, sam se še nisem odločil, ali bom sploh volil. Verjetno bo odločilno to, koliko je kdo naredil. Sam se zavzemam za to, da se najprimernejšemu da mandat, vendar sproti spremlja, kako uresničuje dano mu zaupanje. Če ga ne, bi ga bilo potrebno takoj zamenjati." Antonija Debenec iz Spodnjih Dupelj: "Res je velika množica kandidatov, ki jih jaz še ne poznam. Pravično bi bilo, da bi kandidate sodili po dosedanjem delu, za programe, ki jih obljubljajo, pa se ne ve, kaj bodo uresničili. Doslej mislim, da programov niso uresničevali." Jordan Glavina iz Kranja: "Za politiko se sploh ne zanimam, zato tudi kandidatov ne poznam. Mislim, da bo za izbiro ljudi predvsem odločilno, koliko kandidate ljudje poznajo, saj je bila od programov po mojem mnenju uresničena le skromna desetina. Predvolilne prireditve sicer imajo svoj pomen, vendarle manjšega, kot verjetno pričakujejo kandidati." • S. Ž. Predvolilna konvencija SKD, SLS in SDSSS Kranjskogorska občina ne bo revna Stranke slovenske pomladi za kranjskogorsko občino so predstavile svojega kandidata # župana Vojteha Budineka. Mojstrana in Dovje, 24. novembra - V Mojstrani in na Dovjem se je vaščanom obeh vasi predstavil skupni kandidat strank SKD, SDSS in SLS za kranjskogorskega župana Vojteh Budinek. Vojteh Budinek želi nadaljevati družinsko tradicijo, saj je bil njegov oče župan Kranjske Gore od leta 1935 do 1941 in tudi stari oče, Franc Budinek je bil župan ob koncu prejšnjega stoletja. Sam 30 let dela v turizmu in je član v številnih mednarodnih smučarskih organizacijah. Vojteh Budinek je na shodih med drugim dejal: "15 kilometrov lepe Zgornje-savske doline, ki je dobila svojo občino, se mora skladno turistično razvijati: ne s hoteli, apartmaji, temveč z družinskimi penzioni, zasebnimi sobami in turističnimi kmetijami. Če je danes v Kranjski Gori kar 400 apartmajev, je to nevzdržno, saj so lastniki od vseposvod. Treba je dati možnost mladim, da si doma ustvarjajo dodatni dohodek. Dolina se nikakor ne sme pozidati, še posebej pa se ne sme dopustiti, da bi tujci v Karavankah kupovali zemljo. Tuji kapital je že dobrodošel, a z omejitvami. Mojstrana je žal postala spalno naselje Jesenic in v njej ni turističnega utripa. Vsem krajem, tudi Mojstrani, je zato treba dati priložnost in možnost, da turistično zaživijo. Ohraniti je treba tudi identiteto in ne skruniti lepega okolja, kar je še posebej tudi poudaril župan prijateljske občine Nagold. Ko si je ogledal Triglavski narodni park, je bil prijetno presenečen nad starimi kozolci, ki dajejo krajini še poseben čar. Obljubil je, da bo prispeval 10 tisoč mark za njihovo obnovo... Nova občina ne bo revna: 800 tisoč nemških mark prinaša samo svetovni pokal, nobene izgube tudi ne bo v primeru organizacije zimskih olimpijskih iger. Tudi če kandidatura zdaj propade, je že zdaj veliko propagande za Slovenijo in Kranjsko Go&, Če bi sprejeli zakon o igra!lj', srečo, bi 20 odstotkov dobic*.3 od igralnice ostalo kraju. °, Casinoja Kranjska Gora 1 dobili 2 milijona nemšk', mark letno, kar ne ustva"1 nobena firma. ,, Žičnice bi vsekakor mor* postati javno podjetje, saj * skupen interes vseh kraje* Mojstrančani so se V* dvsem pritoževali, da *f nima nobene turistične nudbe, in da je to nevzdrž"1 Ko gostje prihajajo v kraj, P morejo nikjer dobiti n'| hrane, zato bo nova obe"1' morala poskrbeti tudi za & voj Mojstrane in Dovjega- k D. Sedej Predvolilna konvencija LDS Zmerna politika in spoštovanje različnosti V Gozd Martuljku sta se predstavila kandidata LDS za župana: za Kranjsko Goro Požar, za Jesenice pa Jože Resman in nosilci kandidatnih list LDS. obrti, na žirovniškem obrn^jj pa v drobnem podjetnist^ Gozd Martuljek, 24. novembra - Na predvolilni koncenciji Liberalne demokracije Slovenije za občini Kranjska Gora in Jesenice sta se v Gozd Martuljku predstavila oba kandidata za župana in nosilci volilnih list LDS v obeh občinah. Gost je bil Tone Anderlič, poslanec v državnem zboru. Anton Miklič nosilec liste LDS za Zgornjesavsko dolino, ki je ena volilna enota, je med drugim dejal, da je občina Kranjska Gora najlepša občina v državi, in da je treba obvarovati lepo pokrajino. Industrija vanjo ne sodi, razvijati je treba drobno gospodarstvo, obrt in podjetništvo. Nosilci list in kandidati za jeseniški občinski svet pa so poudarili: Valentin Marke/ se je zavzel za večjo povezavo tako občine kot krajevne skupnosti z industrijo, za sodelovanje med novimi občinami in za tako občinsko upravo, ki se bo zavedala, da mora delati v korist občanov. Nevenka Rajhman je poudarila večjo vlogo krajevnih skupnosti pri razreševanju komunalnih vprašanj. Roman Lavtar je govoril o skladnem razvoju, o ohranjanju identitete krajev, o večji stanovanjski gradnji, Anton Dežman je dejal, da liberal na demokracija v zadnjih petih letih v občini ni sooblikovala politike razvoja, v občini pa je bilo zelo malo storjenega za vzgojo in izobraževanje. Liberalna demokracija je za zmerno politiko in za spoštovanje različnosti. Jože Zidar je spregovoril o urejanju prostora, Metka Gostic o socialni politiki in skrbi za starejše, o nujnosti drugačnega odnosa do kulturnih društev in ustanov pa Matjaž Peskar. Kandidat LDS za kranjskogorskega župana Anton Požar bi se kot župan zavzel za enakomernejši razvoj vseh krajev Zgornjesavske doline, kot Ratečan pa poskrbel, da bi v prihodnje dobili v Ratečah svojo občino, če bi jo še želeli. Jože Resman, kandidat LDS za jeseniškega župana pa je dejal, da je prihodnost jeseniške ob čine v drobnem gospodarstvu in turizmu. Gost večera Anderlič je priznal, da i ^, nom o novih občinah ni " zadovoljen, da pa uRa'.^^ bodo na osnovi novih krite« lahko popravili nekatere pake. Rateče, kjer so glas" ^ za občino, imajo vse pogoj^ v prihodnje občino tudi do«« • I). Scdcj PREDVOLILNE REKLAME NA VID- ni dovolj lestev, si pomagajo W u NI/i MESTIH - V času pred volitvami tovornjakom za odvoz smeti. Vpa tf/ imajo tudi triiški komunalci polne roke moč, da bo njihovo prizadevnost ^ gt dela. Za postavitev reklamnih napisov ceniti tudi novi župan po izvolitvi- na vidna mesta se morajo tudi znajti. Če S. - Foto: S. Saje Predstavitev Demokratske stranke Občine naj vodijo strokovni ljudje Na predvolilnem zboru so se predstavili Demokrati Radovljica, Jesenice in Bohinj. Več poštenosti, pravij Radovljica, 24. novembra - Na predvolilnem zboru Demokratov Slovenije, ki so se jim pridružili krščanski demokrati, slovenska obrtniško podjetniška stranka -stranka centra in delavska stranka so predstavili kandidata za župana v Radovljici Mirana Kenda ter nosilce list v občinah Jesenice, Radovljica, Bled, Bohinj in Tržič. Na zboru sta sodelovala tudi predsednik stranke Tone Peršak in podpredsednica Danica Simšič. Demokrati Slovenije se na blejskem kongresu niso hoteli pridružiti LDS kot nekateri kolegi iz Demokratske stranke. So mlada stranka, z izjemno malo denarja za volilno kampanjo. Njihovi predvolilni gesli sta: sredina H prihodnost in več poštcn|a. Nosilca liste v jeseniški občini Gordana Višnar in Ladislav Mcžek sta poudarila, da je prihodnost Jesenic v prostocarinski coni, podjetništvu in obrti, v kulturnem in turističnem razvoju Prešer- Slovenije iz občin Bled, o demokrati. nove občine, stranka pa bo prednostno skrbela za mlade in invalide. Inž. Blaž Hrastnik, nosilec liste v Radovljici, dr. Andrej Tratnjak z Bleda in Blaž Čelik iz Bohinja so se predvsem zavzeli za dorbno obrt in podjetništvo ter človeku prijazno okolje, za ekologijo, reševanje brezposelnosti in kvaliteten voj turizma, Kandidat za župana Miran Kenda, domačin iz Radovljice, je dcjlli da mu ni vseeno, v kakšnem kraju živi, in da bi bilo nevzdržno, da bi «jf Sloveniji strnnkc tako dU na levo in desno kot n&f Napredek in razvoj sta tam ča le s strokovnimi kadn J ■trpnostjo. Poslanec državnega m predsednik stranke * Jos Peršak jc dejal, da Dem<*'J< '"so doživeli politične &h kot so jim io napovedo., nekdanji člani p zaradi nerazrešene bilance sredstev l,v--..jp stranke zelo onemogoči" y dvolilm nastop Stranka namreč za predvoliln0 *TA alo denarja. ?^ nek.aoft- panjo malo uenaij- e tudi, da st »franka^ , n i v nove občine #%fin strokovne in usp<*1 ljudi. • D- Sedej ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov VAS VABI na svečano predstavitev kandidatov ZLSD: ' za župana mestne občine Kranj, Za občinske svetnike občin Kranj, Naklo, L Cerklje, Preddvor in Šenčur r% v soboto, dne 26. novembra 1994, ob 17. uri v j y kulturnem domu v Stražišču j naši sredini bodo tudi: minister za znanost in h D tehnologijo p RADO BOHINC in poslanca Združene liste v I Državnem zboru BREDA PEČAN in dr. DUŠAN BAVDEK. Prireditev bo vodil JANEZ ERŽEN. Zabavala nas bo humoristična skupina: EJGA AS GA VIDU • ^a ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel * 12. NASPROTJE. , belimo preživeti prijeten večer z vami, vašimi družinskimi člani in simpatizerji. Naj nas združi dobra volja! 1^ NAROČNIK: ZLSD Kranj ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov RADOVLJICA vas vabi v ponedeljek, 28. 11. 1994, ob 19. uri v DRUŽBENI CENTER v LESCAH na predvolilno predstavitev in okroglo mizo o P^storih, komunalnih in drugih problemih kraja. ^a okrogli mizi se bo predstavil kandidat za župana JOŽE REBEC .ter kandidati za člane občinskega sveta: SR* STUŠEK, BERNARD TONEJC, KLEMEN 'UMAN, POLONA KOŠNIK, UROŠ JAUŠEVEC IN ŽARKO ČAMPA. VLJUDNO VABLJENI! NAROČNIK: ZLSD RADOVLJICA STARTNIMA O 200 TOLARJEV! &EJEM ŠPORT IN REKREACIJA od 29. novembra do 4. decembra od 9. do 19. ure '°čih L 0|e,T1 športa in rekroaci|e v tem delu Evropo, vam na šestih ' ?in1j^ac'rQ,r"n me'"'1 ne'o razstavnih površin ponu|a opremo za K ■ e- letne in dvoranske športe, turistično ponudbo doma in v ^ ie. °rtn° konfekci|o in konfekcij za prosti čas u *o prisotni vsi veliki svetovni ponudniki športne opreme s ^'6f^en^yostmi V komisi|ski prodaj boste lahko poleg smučarske uPovah tudi teniško opremo in opremo za golf Ne ^Orjn u9°dnih se|emskih nakupov po promoci|skih cenah in ^'r0 LVn°9a nogradnego žreban|0 vstopnic1 'Srv^ ,udi obseiemsko doga|an|e Na |*dj|Qv skoga razstavišča se bodo vrstile modne |" ^le'^6 ^)rot'alnin programov in nastopi znanih športnikov *e pripetite z vlakom, 40% cene|e Skupine otrok in ir upoko|enci celo po polovični ceni Važno i f sodelovati! Hi Ib 11. LJUBLJANSKI SEJEM ®IEIIM PERILO IZ VOLNE IN BOMBAŽA: maja moška dolg rokav 2.888,00 SIT maja moška kratek rokav 2.865,00 SIT maja moška ozke naram. 2.865,00 SIT maja ženska kratek rokav 2.865,00 SIT maja ženska široke naram. 2.865,00 SIT MER1NO VOLNA: copati - visoki natikači ledvični pas brezrokavnik pas za ramena kolenčnik 3.430,00 SIT 2.000,00 SIT 2.800,00 SIT 6.800,00 SIT 6.600,00 SIT 1.870,00 SIT BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA DELOVNI ČAS: 8-19, SOBOTA 8-12 Izvirnost Programi, ki so jih na začetku leta sprejemali v krajevnih skupnostih, kljub bližajočemu se koncu leta, ko bo potrebna (?) ocena, koliko je bilo narejenega, kako, in kar je ostalo le zapisano, zakaj ni bilo moč uresničiti, so v teh dneh nenadoma vse manj pomembni. Z uresničenimi akcijami, dosežki, podporo, ki so jo pri tej ali oni akciji z delom in denarjem dali krajani, se predstavljajo še najbolj le bodoči kandidati za župane v novih občinah, ki jim že v sedanjem mandatnem obdobju uresničevanje takšnih dogovorjenih in uresničenih dogovorov z zborov krajanov ni bilo tuje. Čeprav imajo vsi drugi kandidati za bodoče župane v "prepričevanju", da so več kot upoštevanja (izbiranja) in zaupanja vredni nekako slabši iztočni položaj, pa nekaterim (najbrž prav zato) ne manjka izvirnosti. Kakorkoli se čudno sliši, da je ena prednostnih programskih nalog v prepričevanju volivcev, da bo, če ga bodo izvolili za župana v novi občini, najprej poskrbel, da na mestu tajnika ne bo več sedanji tajnik krajevne skupnosti, izvirnosti kandidata za župana ne gre kaj očitati. Nenazadnje tudi zato, ker je bila ta krajevna skupnost, ki je zdaj po novem občina, v zadnjem mandatnem obdobju v sedanji občini prav gotovo ena najbolj uspešnih. • A. Žalar Dva milijona šilingov za razvoj Bleda Bled - Na natečaju o razvoju Bleda pred časom je bilo med devetimi nagrajenimi avtorji kar osem Blejcev. Pred dnevi pa je Boštjan Fuerst, ki je na podlagi nagrajenih del posameznih avtorjev naredil zbirno oziroma celovito zasnovo, v kateri je upošteval rešitve različnih avtorjev iz natečaja, dobil sporočilo, da je Mednarodni ekološki fond za tako pripravljen in predložen projekt namenil 2,278.000 avstrijskih šilingov. Zbirni projekt Boštjana Fuersta je v kandidaturo za izbor za denar predložila Zveza inovatorjev Slovenije. Ob obvestilu, da je projekt dobil finančno podporo Mednarodnega ekološkega fonda, je Boštjan Fuerst povedal, da bi bilo prav, da bi ta denar v okviru programa CRPOV namenili za izdelavo končnih projektov in dokumentacije za ureditev v novi občini Bled, saj zasnova vključuje tudi Gorje, Poljšico in druge kraje v občini Bled. • A. Z. Zbiljam že tretjič priznanje Seja skupščine občine Ljubljana Šiška v torek popoldne ni bila sklepčna, so pa podelili priznanja ob zaključku letošnje akcije Moja dežela urejena in čista Ljubljana - Šiška, 24. novembra - Pred napovedanim začetkom zasedanja občinske skupščine Ljubljana - Šiška, ki pa se potem zaradi nesklepčnosti sploh ni začelo, so že tretjič podelili ob koncu leta na podlagi celoletne akcije priznanja Moja dežela urejena in čista. Priznanja sta podelila predsednik občinske skupščine Stanislav Žagar in predsednik skupščinske komisije za razvoj turizma in podeželja Stane Curk. Za lepo urejeno kmetijo so dobile priznanja naslednje družine: Bitenc in Tacna, Zaverl in Kopač iz Mednega, Knific in Medvod, Šuštar iz Vojskega, Žnidaršič iz Pržana, Veber iz Ladje pri Medvodah in Sovine iz Pustula. Priznanje za lepo urejeno šolo sta dobili šoli Smlednik in Medvode. Krajani Tacna so dobili pri/nanje za najlepše urejen izletniški kraj, krajani Zbilj pa za najlepše urejen turistični kraj. Čestitka gre še posebej Zbiljam, saj "občinsko lovoriko" za najlepše urejen turistični kraj v Zbiljah "držijo" že tretje leto. • A. Ž. t r it u n t it a Sttraft *^ (»orifanc, tel.: 061/611 124 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM NOVO: NEDELJA OD 7.30 DO 11. URE SVEŽ KRUH PRIPRAVA NAREZKOV, TATARSKEGA BIFTEKA VGRADNI APARATI Tel.: 061614-282 GahCanc 75 MEDVODE * Tfecnogas »/ PLINSKA STEKLOKERAMIČNA PLOŠČA Bo v občini Medvode rešitev lažja? Športniki si želijo dvorano Pri gradnji dvorane oziroma poslovno rekreacijskega centra v Medvodah se je(že pred časoifl zataknilo. Problem pa je vendarle rešljiv, če bi "udeleženci" ob skupni želji imeli dolgoročni cilj- Medvode, 24. novembra - "V Medvodah se je športna dejavnost začela razvijati po vojni, ko je TVI) Partizan prevzel sokolski dom zgrajen 1935. leta. Pravzaprav gre Partizanu zasluga, da so prebivalci Medvod oziroma po novem občine Medvode športno ozaveščeni, kot temu večkrat pravimo. Če bi se odgovorni oziroma tisti, ki se zdaj v gospodarstvu ubadajo s težavami, pa bi lahko rešili tudi problem žev napol zgrajene športne dvorane," ocenjuje predsednik Športnega društva Medvode Julij Novljan. Potem ko je po vojni 1946. leta TVP Partizan v takratnem sokolskem domu začel razvijati športno dejavnost v Medvodah, se je v desetletjih zanimanje za šport v celotnem medvoškem bazenu zelo hiotro in nenehno povečevalo. Danes so v okviru športnega društva sekcije za košarko, tenis, atletiko, žensko gimnastiko, športno vadbo za mlade in rekreacija za starejše. Aktivni pa so tudi nogometaši, strelci, kegljači in balinarji. "Uspešno vodenje društva pa je danes veliko te/je, kot je bilo še pred nedavnim. Ob tem, ko je Dom ves čas zaseden in gre prav dobremu gospodarjenju društva zasluga, da še vedno tako uspešno in vsestransko služi svojemu namenu, pa kvaliteta na nekaterih področjih pada. Razlog je denar. Naši košarkarji, ker recimo nimamo dvorane oziroma svojega prostoru za vadbo, trenirajo v Škofji Loki in na Jezici. Samo ta "gostovanja" nas na leto stanejo 30 tisoč mark. Zato ni čudno, da kvaliteta, podobno kot pri nogometaših pada." Nekdanjega rednega priliva denarja za šport zdaj ni več. Društvo, če želi, da lahko živi in ohranja različne športne in rekreacijske dejavnosti, mora samo iskati na najrazličnejše načine vire in denarno podporo. Da bi si ob tem lahko "privoščilo" dokončanje ali vsak pomembno materilano sodelovanje pri dokončanju izgradnje že pred leti začeti športne dvorane, seveda ni nobenih možnosti. Morda bomo problem laže samostojno vsi skupaj reševali, želja športnih delavcev in tudi moja osebna pa je, da bi ga tudi čimprej rešili, ko bomo v Medvodah spet delovali kot občina. Vendar bi bilo nespametno v tem trneutku zidati gradove v oblakih, ko vemo, kakšen je položaj medvoškega gospodarstva. Gospodarstvo bo tisto, ki bo krojilo utrip dejavnosti in nove občine," Športna hala zraven Doma Partizan v Medvodah je že ne J časa torzo in popačena slika preobrata, za kar pa Je. ! prizadevanjih se najmanj krivo Športno društvo Parti* Medvode s svojimi štiristo člani oziroma njegovo vodstvo. se zaveda predsednik Novljan, ki je bil 1946. leta med soustanovitelji takratnega TVD Partizana in tudi prvi načelnik in potem večkratni predsednik sedanjega društva. Pa vendar sedanji zaplet za nadaljevanje izgradnje športne dvorane, ki že nekaj časa čaka na rešitev, ni nerešljiv. Če bi se tisti, ki so že vložili denar, da je dvorana zgrajena do sedanje faze, sporazumeli, da se gradnja nadaljuje, vložke pa bi dol- goročno dobili povrnjene, ko o dvorana živela in s tem začela vračati denar, bi dvorano veliko lažje dogradili. Uveljavljanje zahtev za vlo- žen denar, za škodo, zaraj "nesrečnih" odločitev ozi*°\ ma razpletov, in ob tem 11 oziraje se, kdo bo zato Prva tako prikrajšan, na sodiš** pa športa in rekreacij^ dejavnosti občanov obciy Medvode ne bo rešilo. & j v sedanji nedograjeni &aJ stekla recimo takšna ali drn gačna proizvodnja, kar ne ^ bilo nič nenavadnega, p°te!j bo nova občina Medvode lep čas iskala možnosti I razvoj športno rekreacij5* dejavnosti na svojem obm ju, različne skupine in eP pa bodo še naprej gostov po različnih igriščih in dvo anah, dokler bodo to dena^ zmogle. • A. Žalar Praznik v Goricah Končano dveletno obnavljanje cerkve V krajevni skupnosti Gorice pa se ob podpori občine in predvsem s soudeležbo krajan°v ^1 uspešno uresničuje program tudi na komunalnem področju. Gorice, 24. novembra - V nedeljo, 27. novembra, ob 9. uri bo v Goricah slovesna blagoslovitev in maša ob prazniku sv. Andreja in dokončanju del pri obnavljanju cerkve. Slovesnost, na katero so se še posebno skrbno v zadnjih dneh "pripravljale" domače gospodinje, bo opravil škof Alojz Uran. Pred dvema letoma so v krajevni skupnosti Gorice skupaj s KS Golnik začeli obnavljati cerkev v župniji sv. Andreja v Goricah. To je bila skupna akcija obeh KS, župnije, občine Kranj in predvsem krajanov, ki je prvo leto potekala na obnovi oken," je pred svečanostjo, ki bo v nedeljo, razlagal tajnik krajevne skupnosti Franc Taučar. Dela je začel in ves čas vodil gradbeni odbor s predsednikom Blažem Šternom, Več kot 10 milijonov tolarjev poleg predsednika Francija je veljala obnova cerkve v Scnka in tajnika Franca Tau- Goricah, tri četrtine pa so carja pa je bil član odbora prispevali v denarju in delu tudi župnik Lojze Zupan. Ze krajani sami. pri lanski zamenjavi 15 oken so krajani z delom in denarjem prispevali več kot 2,5 milijona tolarjev. Letos, ko so obnavljali fasado na cerkvi in župnišču ter prostore v župnišču, pa so krajani prispevali še več kot 4,5 milijona tolarjev, vrednost prostovoljnega dela pa gradbeni odbor ocenjuje na milijon tolarjev. Za celotno obnovo, ki je potekala ob strokovnem sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, so krajani takt) prispevali v denarju in delil kar okrog H milijonov tolarjev, celotna obnova pa je veljala več kot K) milijonov. Mislim, da že samo podatek o lastnem znesku pove, da imamo krajani svojo župnijsko cerkev radi, in da nam ni vseeno, kakšno bomo zapustili prihodnjim rodovom," je ob zahvali vsem in povabilu Glavna zidarska dela A? obnavljanju fasade J opravil Janez SkrjanC iz Žiganje vasi, miz***' ka Franc Gorjatic ll Predoseli. Veliko pa 5, brezplačno ali p" s, zaračunali le materi*«, naredili tudi domaC obrtniki. na nedeljsko svečanost P dal Franc Taučar. M Sicer pa v krajevni nosti letos uspešno UrC* , jejo tudi program komunalnem področju-.^ glavnih akcij je obnovaJ KS, že drugo »e^j razsvetljave na celotnen* | poteka tudi obnova K vežic. Velika akcija, *' ■ 1 začela še letos, pa izgradnja dodatnega rezervoarja 9 A. z* PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Podrli ograjo, posekali kostanje - Poklical nas je Janez Zima z Dovjega in nam ves zgrožen pokazal, kaj se mu je zgodilo. Pri mali hidrocentrali nad Dovjem pase živino, pašnik pa je ogradil, kot je ogradil tudi vsa druga zemljišča, ki jih ima v posesti. Nekega dne pa je presenečeno ugotovil, da mu je nekdo ograjo podrl, tudi lesena vrata, deske pa zmetal ob cesto, pod Dovjem pa požagal tri mlade kostanje, ki jih je zasadil! A to še ni vse: ko je kosil, mu je nekdo zanalašč zabodel v travo debelo žico, da se mu je pokvarila kosilnica. Kdo?! Janez Zima ne imenuje nikogar, le zmajuje Z glavo, saj ne more verjeti, da gredo nekateri tudi tako daleč, da mu na tak način nagajajo in mu delajo škodo. Na sliki: deske so obležale ob cesti. • D.S. - Foto: J. Pelko VILA BISTRICA d.o.o. Pot na Bistriško planino 29 M ZT^a 64290 Tržič «Ul Ittmei Tel. 064/50-232 ■"azpisuje prosta delovna mesta: KUHAR - 1 kandidat Kandidat mora: * "neti končano gostinsko šolo - smer kuhar £ NATAKAR - 1 kandidat Kandidat mora: * 'meti končano gostinsko šolo - smer strežba * POMOŽNI DELAVEC ALi DELAVKA V KUHINJI - 1 kandidat kandidat mora: * 'meti končano osnovno šolo * veselje do dela v kuhinji *6'o stimulativen osebni dohodek K*i kandidati morajo imeti slovensko državljanstvo, kandidati in kandidatke naj pisne vloge pošljejo na gornji naslov. [formacije dopoldan med 10. in 13. uro po telefonu U64/50-232. ljudska univerza Radovljica Uposli STROKOVNEGA SODELAVCA *A SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH pogoji: visokošolska izobrazba, pedagoško-andragoška izo-°razba in strokovni izpit, delovne izkušnje pri organizaciji '*obraževanja odraslih. Navite se v 8 dneh po objavi na naslov: Ljudska univerza Radovljica, Radovljica, Linhartov trg 1. Osnovno zdravstvo Gorenjske, p.o. objavlja dve prosti delovni mesti SPREMLJEVALCA za delo v dežurni ambulanti in spremstvo pri reševalnih prevozih. Delo poteka dopoldne, popoldne, ponoči in v turnusu 12/24. Zahtevani pogoji: - končana srednja zdravstvena šola - vsaj pet let delovnih izkušenj - zaželene izkušnje z delom na intenzivnem oddelku Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Rok za prijavo je 8 dni od objave tega razpisa. Svet Srednje gradbene šole Kranj, Cankarjeva 2, na podlagi 25. člena Statuta šole ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - da izpolnjuje pogoje za učitelja ali sodelavca z visoko izobrazbo, - da ima opravljen strokovni izpit, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, - da ima organizacijske, poslovne in strokovne sposobnosti za vodenje šole, - da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge ravnatelja Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "ZA RAZPIS". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Več Slovenije! j _ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE J DOLES d.o.o. Cankarjeva 25, 64290 Tržič KUPUJE 1. BOROVO HLODOVINO - VSE KVALITETE 2. BOROV ŽAGAN LES 25/27 mm, KVALITETE O-lll. Cene so konkurenčne, za hlodovino je možen tudi odkup na panju. Informacije na sedežu podjetja ali po telefonu 064/50 423. 1ND0V, d.d. MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 i n d o v Nič ni boljšega od domače hrane, sploh, če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote, če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin iJJSJMGLAS BO LD I dLo.o. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V modri dvoranici gradu Kieselstein je na ogled razstava otroških risb na temo gorenjska kmečka hiša. V galeriji Prešernove hiše razstavlja skulpture kipar Manolis Thomakakis iz Benetk. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Zmaga Puharja. V restavraciji Jasmin razstavlja fotografije Peter Kozjek. RADOVLJICA - V avli občine Radovljica je na ogled razstava likovnih del Milana Baltiča, Janeza Boljke, Seada Čerkeza, Tahirja Hamida, Ive Flis, Andreje Ropret in Miroslava Pengala. V galeriji Šivčeve hiše je še do konca tega tedna na ogled razstava Čebela kot simbol. TEDEN SLOVENSKE DRAME '95 Kranj - Teden slovenske drame razpisuje Nagrado Slavka Onima za najboljše slovensko dramsko besedilo. Nagrada je stalna. Podeljuje se diploma in denarna nagrada. Nagrada se lahko podeli enemu, dvema ali trem besedilom v enakem delu. Dramska besedila bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval Svet Prešernovega gledališča Kranj, stalni organizator Tedna slovenske drame. Za nagrado Slavka Gruma konkurirajo nova slovenska dramska besedila - uprizorjena, tiskana ali predložena komisiji. Nagrada se bo podelila na Tednu slovenske drame 95. Rok za predložena, uprizorjena in tiskana besedila je 31. december 1994. Gledališča oziroma avtorji naj pošljejo besedila v petih tipkopisih na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6, 64000 Kranj, s pripisom Nagrada Slavka Gruma. AULSOVO FLAVTISTIČNO TEKMOVANJE Kranj - V prostorih Glasbene šole Kranj bo konec tega tedna, v soboto in nedeljo, potekalo prvo Aulosovo flavtistično tekmovanje, ki ga za mlade glasbenike stare do štirinajst let organizira Flavtistično društvo Slovenije. Najboljši flavtisti bodo prejeli tudi nagrade, prva nagrada je flavta Jupiter; tekmovanje je podprlo več sponzorjev. Društvo Aulos je bilo ustanovljeno lansko leto, razlogi za ustabnovitev pa so bili predvsem povezovanje amaterskih in profesionalnih flavtistov, učiteljev flavte in izdajanje flavtistične revije Aulos, oiganiziranje seminarjev in poletnih šol ter organiziranje tekmovanj. Naslednje leto načrtujejo tekmovanje flavtistov v starosti do 20 let, čez dve let« pa mednarodno tekmovanje do 35 let. Bernarda Gašperčič, igralka * AFRIKA * VHOOMKC KRIS* GLEDALIŠČE ČEZ CESTO KRANJ v v ISCEMO M A R S * L O V N A P O D G A N E * SEMENSKA GASA * GOMBA dobrotnika, ki lina tako zlato srce, da bi nam bil pripravljen odstopiti,priskrbeti, zagotoviti, ponuditi ali podariti PROSTOR ZA ROJEVANJE NAŠIH GLEDALIŠKIH IDEJ Naj bo to pajčevlnasto skladišče, temačna klet, smrdljiva garaža ali pa zapuščen oder čakajoč na Igralca. Vsi. ki ste nam pripravljeni nesebično pomagati, nam to sporočite pismeno ali jto telefonu. Storite to zdaj. ne čakajte na maj! GLEDALIŠČE ČEZ CESTO KRANJ Tomažleeva 6a Tel: 064 oo 16 15 06134 88 5o 64(XX) KRANJ 064 32 42 68 A P O K A L I P S A •*- B A R F L Y Zveza kulturnih organizacij Kranj CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI sobot a mati em Lutkovna skupina TRI - Kranj: PETER KLEPEC v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 26. nov. ob 10. uri Pro Commerce TELE-TV Krani (.1 AS SVET ODRSKIH DESK Jesenice - Koje še kot gimnazijka v mladinski gledališki skupini Izvir prvikrat stopila na oder gledališča Tone Čufar v Sodniku Zalamejskem, je že kazalo, da bodo Jesenice dobile še eno dramsko igralko. Z igro se je ukvarjala že v osnovni šoli in povsem naravno je bilo, da bodo enkrat pod njenimi nogami škripale tudi tiste prave odrske deske- II] Bilo je tako resno, da se je hodila pripravljat za izredno težke in selektivne izpite za igralsko akademijo, potem pa V je izpit izpustila iz povsem banalnega razloga - preprosto je zjutraj zaspala in vse zamudila. I'1 Vendar pa za Bernardo Gašperčič s tem ni bilo konec gledališča in prav iskreno pove, da ji pravzaprav niti ni kdovekako žal, da ni poklicna igralka. Ker pa ima že kakih devet let status samostojne delavke v kulturi - filmska in gledališka igra, se pravzaprav lahko ukvarja z gledališčem, kolikor se le more. "Da je za nastopanje v gledališču potrebnega kar nekaj znanja, je jasno. Za to sem se vsekozi brigala. Hodila sem brusiti svojo izgovarjavo k Ani Mlakarjevi, giba sem se učila pri pantomimiku Andresu Val-desu, učila sem se baleta in podobno; kadar je bila priložnost, sem si tudi sama plačevala tečaje, iz katerih bi lahko dopolnjevala svoje gledališko znanje. To delam še zdaj, letos na primer sem bila na tečaju govora, s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Jesenice pa tudi na seminarju pravljičarst-va. Vendar pa bi brez dobrih režiserjev in drugih strokovnih sodelavcev, imela vsekakor manj gledališkega znanja, kot ga imam. Gledališče Tone Čufar se je vsa leta obnašalo kot pravo gledališče, igralci so bili resda ljubiteljski, vendar pa smo vsekozi imeli dobre, če ne najboljše režiserje. Ogromno sem pridobila, ko sem lahko delala z Andrejem Hiengom, Bojanom Štihom, Vesno Arhar in Miranom Kendo in drugimi." Na jeseniških odrskih deskah je v slabih dvajsetih letih nastopila v štiriindvajsetih vlo gah. To so je zapisano v obrazložitvi priznanja, ki ga je dobila pred kratkim - Čufar jeve plakete za dolgoletno gledališko ustvarjalnost. Kajpak je njenih vlog še dosti več, saj je nastopala tudi po Bernarda Gašperčič drugih odrih, tudi v Prešernovem gledališču Kranj in na Loškem odru. Prav tu je pred dobrimi štirimi leti odigrala kot sama pravi svojo "življenjsko" vlogo. Liza Doolitel v Pigmalionu je bila pač ena od njenih velikih želja, zato jo je igrala z vsem žarom. Posebej rada pa se spominja vloge Učenke v Ionescovi Učni uri, še posebej zato, ker ji je ob režijski pomoči Mirana Kende njej, še pravi začetnici uspelo ustvariti lik, ki se ga poznavalci jeseniškega gledališča še danes po skoraj petnajstih letih dobro spominjajo. Sama pa seveda kar ne more pozabiti imenitne predstave Smoletovega Samor oga in svojega deleža pri tem Gostovali so prav s to predsja-vo v ljubljanskih Križankah, s Cankarjevim Jakobom Rudo pa v Mestnem gledališču ljubi janskem. Potem je tu še nekaj filmskih vlog. Mnogi pa gotovo še niso pozabili dveh njenih vidnejših filmskih nastopov v Ljubezni v režiji Rajka Ranfla, Čas brez Premiera na Loškem odru VSTAJENJE JOŽEFA SVEJKA Škofja Loka - Vstajenje Jožefa Švejka, ki so ga pretekli teden premierno uprizorili na Loškem odru v Škofji Loki, jc satira, ki smeši, kritizira in degradira najrazličnejše politične, družbene, literarne in splošno človeške teme. Prežeta je z nihilizmom in negativizmom, ki nam v času vse večjega zaupanja v pozitivno mišljenje zveni staromodno in nezanimivo. Najbolj moteče pa je dejstvo, da je rešitev družbenih problemov, kot jih predlaga Torkarjev Švejk, precej slabša od že obstoječega (ne)reda - pomeni namreč ukinitev vsega, kar je in je retrogardacija v že preživelo stanje sveta. V Vstajenju Jožefa Švejka nastopajo mnogi junaki klasične literature, ki jih je avtor prestavil v naš čas in prostor. Tu se nenehno srečujejo s pokvarjenostjo slovenske države, v kateri so zdravniki podkupljivi, psihiatri nori, uradniki birokratski, gospodarstveniki grabežljivi in tatinski, policaji pa so neumni ter, podobno kot zdravniki, s smrtjo sklepajo nesramen pogodbe. Najhujši je za Torkarja večstrankarski sistem, ki bi ga njegov Švejk zato rad spremenil v brezstrankarski red - i/i az /veni marksistično in nas spominja na režim, ki smo ga že imeli in ga, upajmo, tudi preživali. Podobnih nedoslednosti je v besedilu še več: na primer to, da nas Torkarjev Švejk neprestano prepričuje, kako ničeva in lažniva so naša življenja, hkrati pa moralistično ugotavlja, da se ne znamo zdravo in sproščeno smejati; ali pa to, da Svejk kljub svoji kritičnosti do družbe v svoji tovarni proizvaja prav tisto, kar je za katerokoli družbo najbolj nevarno: proizvaja človeške lutke s programirano identiteto in brez lastne volje, lete pa potem z velikim dobičkom prodaja različnim političnim strankam. Marjan Bevk je predstavo režiral v slogu, ki spominja na kabaret - v njej se prepletajo songi, živa glasbena spremljava in politične šale, ki jih v celoto gledališke pripovedi povezuje pri Hašku izposojeni literarni junak. Predstava je gledljiva predvsem zaradi solidfie igre nastopajočih. Najbolj je izstopal Kondi Pižorn, ki je z zaporedjem mnogih manjših vlog ustvaril veliko situacijske komike. Cveto Sever je posrečeno zaigral naivnega idealista Don Kihota, Janez Debeljak je bil Jožef .Svejk, ki se v času svojega bivanja v Sloveniji nenehno srečuje z gospodično Smrtjo (Juša Berce), Julijo pa je v preobleki moderne najstnice zaigrala Maja Poljanec. Le-ta se bolj kot za Romea (Bojan Trampuš) zanima za preprostega in nezahtevnega Sančo Pansa, ki ga je predstavil Matjaž KrŽen. Nastopili so še: Andrej Krajcer, Matej Čujouč. Iztok Drabik, Špela Potočnik, Marko Kranjc in Rok Kranjc. Kostume je ustrezno oblikovala Irena Pajkič, sceno, ki močno poudarja simbole smrti, pa jc izdelala Jasna Vasll. • Mirjum Novak pravljic v režiji Boštjana Hladnika in še nekaj drugih manjših vlog, kakih deset vseh skupaj. "Vendar pa nikakor ne ločujem filmskega obdobja in igranja v gledališču. Vedno se je vse nekako prepletalo, tako da nikoli nisem opustile ne enega ne drugega. No, s filmi je žal tako, da se jih pri nas snema zelo zelo malo. To pač lahko rečem z velikim obžalovanjem, saj kakšne nove filmske priložnosti zagotovo ne bi hotela izpustiti," pravi Bernarda Gašperčič, ki pa se tudi brez filma izredno dobro počuti v gledališču. Tako dobro, da je poleg vloge, ki jo igra v Princeski in svinjskem pastirju, pravljični komediji na odru gledališča Tone Čufar v tej sezoni, sprejela še eno obveznost. To sezono je prvikrat prevzela gledališko šolo za mlade. Okoli dvajset mladih že od septembra vadi za uprizoritev Jakobine Bračičeve Vse razen hotela. Začeli so seveda z gledališko abecedo, ker pa je treba pač pokazati, kako jo razumejo, je to pač najučinkoviteje s predstavo. Premiera je tik pred vrati - bo 10. decembra. Delo z mladimi je seveda povsem nekaj drugega kot igranje. "Spoznavam povsern nekaj novega in moram reči, da je kakšna vaja sicer hudo naporna zame, spet druge, Pa so mi v veselje in užitek, in t0 prav gotovo največ velja. Morala sern pač preklicati vse svoje nekdanje izjave, da ne "i hotela nikoli režirati, sem igralka in pač igram. Zdaj s skupino mladih spoznavam novo področje gledališča zelo všeč: otroci so krasni, igr?J° sebe, to pač najbolje znajo: Tako so zagreti, da nekaten pridejo tudi pol ure pred vajo v gledališče. Sama pa nabiral11 izkušnje za kakšno režijsk0 asistenco kdaj kasneje. Saj veste, vedno se je treba še in še učiti." • Lea Mcncing«*' foto: Janez Pelko I E i % s v m Kranj - Po treh mesecih obnovitvenih del so sredi tega tedna, ^ sredo, odprli prenovljeno dvorano kina Storžič. Sinoči jc S ijf, projekcijo ameriškega filma Šund, letošnjega cannskcga etc nagrajenca že stekel redni program. tra ~" ^ al Kino Storžič obnovljen SINJA KINODVORANA Nekateri so obnovljeno kinodvorano Storžič že proglas|H „ najlepši slovenski kino. Ali je res, bodo presodili poznavale'. ^ pa je, da sta 202 udobna v sinji pliš oblečena stola ('7 f,ne kamniškega Stola), sinja zavesa in v enako tkanino oblecL stene ter isti barvni odtenek talne obloge naredila i/, nekd"um dvorane povsem nekaj novega; na nekdanji kino spominjajo 1 ■ štukature na stropu z lepo ohranjeno kovinsko rozeto. O u bodo brez dvoma imeli tako v prvih štirih na vodoravnih W|| postavljenih vrstah kot tudi v naslednjih stopničasto dvignje f devetih vrstah z zadnjimi petimi "dvojnimi sedeži" dovolj °.° „a pogled na novo, višje postavljeno filmsko platno. Tudi 0» JE oprema kot na primer ozvočenje "dolbv surround" z roOŽfl*^J|| priključitve digitalnega tona je novo. Drugače je urejen predprostor z blagajno. Preureditvena dela so Kino podjetje milijonov SIT. Večji del investicije so poki okoli 30 odstotkov pa so kot kredit prispevala ---M 3> Kranj veljala okoli uikrili iz lastnih slove%l kinopodjetja. Projekt nove kinodvorane si je zamis^jeiap^ mislil d% ing. arh. Dare VVeingerl iz Projektivnega podjetja Kranj, je opravilo štirinajst izvajalcev. e h S s itd C Kino Storžič je tako od stare dvorane obdržal le Mj*' v zmanjšanjem števila sedežev se je dvorana spremen1 komorno kinodvorano s posebej izbranim programom e dnost bodo seveda imeli filmi, na voljo pa bo tudi ZA *\oIjv prireditve, saj je projektant ohranil nekdanji oder pred P'al :ske Z otvoritvijo prenovljene kinodvorane se je i\\ kraU- ,j obiskovalce zamenjal "rang" dvoran, saj je poprej zasta** p neugledna dvorana kina Storžič kar za nekaj dolžin izgledu opremi in tudi po izboru filmov "prehitela" k ino L K x K Do 1. decembra bo v obnovljenem kinu na sporedu afe$f* film Šund, sledil mu bo Klient, nato Nevarna ženska, s'el y(jfi bo izbor petih filmov z nedavnega Art festivala v Cankarj domu Ljubljana. -idu-•—-JJ^jfo Obe kinodvorani pa se bosta vsaj nekaj časa razlikovali {. opremi, saj je zaradi izredno tekočega uvoza vseh nili j^k" nejših in najnovejših filmov v svetu progiam vsekakor ^ vzdrževati na primerni ravni. Kot je na otvoritvi onn"^fanj dvorane kina Storžič obljubil direktor Ivo Trilar, pa Kino. j3j že načrtuje prenovo kina Center. Za to jc že skrajni ča * ^ dvorana v tridesetih letih kliče po obnovi, ne glede na tOi t bila tehnika v tem času nekajkrat obnovljena ali zamenj' Lea Mencinger Str0jni inženirji, "letnik 1964", na Bledu Ko se "strojniki" zresnijo... osolci, kj so 1964. leta vpisali študij strojništva na fakulteti v Ljubljani, so se organizirali v fustvo Machinatores, nekdaj družabna srečanja pa so prerasla v resen seminar. led . Včeraj popoldne se je v hotelu jstoiia na Bledu začelo 21. srečanje F°Jttikov in 7. seminar z naslovom plovno proizvodni trendi, razviti svet Seminar se nadaljuje danes in se 0 končal z ogledom čebelarskega 5*&eja v Radovljici in podjetja Elan "8bt v Begunjah. fted 21 leti so se kolegi, ki so 1964. !;la vpisali študij strojništva na ljubi-:Jski fakulteti, v majhnem številu zbrali r stari slovenski navadi v gostilni ob °zarcu vina. Potlej so se srečevali l^ko leto. A ker so se vsakič srečanja *vlekla pozno v noč, in ker so vedno , 2Pravljali predvsem o strokovnih r°jniških temah, so pred sedmimi leti e'i prirejati resne strokovne semi- narje (doslej jih je bilo že šest), lani pa se je "letnik 1964" organiziral še v društvo Machinatores. Društvo je evropsko po razmišljanju in delovanju, ne pa po statutu, ki je nastal na osnovi dvajset let starega zakona o društvih. Društvo (vodi ga mag. Tadej Jakopič) šteje blizu 60 članov iz vse Slovenije. Med njimi so po izobrazbi doktorji, magistri in diplomirani inženirji, po poklicu univerzitetni profesorji, samostojni raziskovalci, direktorji uspešnih podjetij, samostojni podjetniki, cenilci družbenega premoženja.... Z Gorenjskega so člani Gašper Poljanec (LTH), Rajko Šlibar (Exoterm), Franc Gros (Iskra Stikala), Alojz Nečimer (Veriga), Janez Kuhar (samostojni podjet- nik), Jože Ramovš (Unitech), Janez Reš (Merkur), Andrej Svetina (Veriga), Janez Jereb (Sava), Janez Benedik (samostojni podjetnik), dr. Franc Ko-selj (Univerza), Tone Benedik (Južna Amerika) in Janez Pikon (Rudis). Na seminarju največ predavajo člani društva, vsakič pa povabijo tudi nekaj gostov, priznanih strokovnjakov. Tokrat sta bila to Rado Faleskini iz ekonomskega inštituta in Benjamin Jurman iz pedagoškega inštituta. Prvi je govoril o tem, da je cilj razvojnega projekta denar, drugi se je spraševal, ali je zemlja kocka. Izmed gorenjskih članov je včeraj sošolcem predaval Gašper Poljanec, danes pa bosta še Rajko Šlibar in Alojz Nečimer. • C. Z. Zasedanja kranjske občinske skupščine W ■>" j---- ---------- -----r------- . Program gradnje šol sprejet rajska občina se bo torej lahko potegovala za "šolski tolar". Najprej dograditvi šol na It«? .u m v Naklem ter ponovno odprtje podružnice na Trsteniku, nato še dograditev na *0«nci in obnova v Kokri. ^vSeh treh :mbra - Drugo povabilo delegatom na skupno Trstenik in Naklo. Delegata iz vanje in črpanje zborov kranjske skupščine je doseglo namen. Cerkelj in Šenčurja, ki sta Kokre dajeta no Je v sredo popoldne bila, za večino točk z dnevnega reda opozarila na nujnost dogra- fji°J0 prekvalificirali v skupno zasedanje ter tako zadostili dltve ili*. . Plinskega statuta. Po zadnji seji se "zapik" v novem "potolažil". ■ "*upscinskega "Opijskem bazenu. n(Sreieli so poročilo o delu J^skega sklada stavbnih %i iJl5č v P™1*1 devetih mese-lelos, program za prihodnje novo vrednost točke za ^ačun nadomestila za upora- j stavbnega zemljiSča ter podali mandat upravnemu ^°ru do oblikovanja ustrezal organov v novih petih (C'nah. Pripombe so bile preti 2j° na program dela sklada v •slednjem letu. Vlasta Sagadin I Odlagala vključitev obnove {fPančičeve in Jezerske ceste >0 Ureditev parkirišča za to-^Jake, na kar jc Miha Perčič brikCretariata 73 urbanizem' t>oi nc in komunalne zadeve *0m ni1' da Je zaradi dotrajanih ;,^Ur>alnih naprav pod Župan-htl? Cesto projekt obnove že Pravi •* da Je A1Petour Pri" SvoT sPreieti tovornjake na Ue Parkirišče avtobusov v ve^Urtalni coni na Primsko-,n da bo v sklopu iz- Delegat s Primskovega je na to dejal, da so Primskovljani že siti odlaganj, na nevarnost "smrtne" Jezerske ceste opozarjajo že najmanj desetletje. Sandi Ravnikar je podvomil o realnosti plana sklada stavbnih zemljišč ob enakem zajemu zavezancev za plačilo, menil je, da so tu še rezerve, ki bi jih kazalo izkoristiti, Tadej Markič pa je na to dejal, da so je sklad v zadnjih dveh letih zajel več kot osem tisoč novih zavezancev za plačilo nadomestila, in da približno 10-odstotno povečanje vrednosti točke s 1. januarjem pomeni realni padec. Delegati so potrdili program naložb za odpravo izmenskega pouka v nekaterih osnovnih Šolah kranjske občine, s čimer bo Kranj lahko kandidiral za državni denar. V programu so dograditev popolne osemletke na Orehku, Kokrici in v Naklem, ponovna vzpostavitev štir-Oljjjj Je kokrškega mostu ter iletne šole na Trsteniku ter (fo ^ske in Žagarjeve ceste, obnova šole v Kokri. Ker bo obč . 1 predračunske vrednosti, K| JCn tudi priključek Je-N£ ^ ceste ria križišče pri ^0rn} tT odccPa 7a zadružni Nv rcoslah del ceste do e$te°Za Prek avtomobilske Pnde na vrsto kasneje. Hf-C,na sodcluJc s 43 od' kranjska občina pri tem programu morala sodelovati s približno polovičnim deležem, kar nikakor ne bo malenkost za občinsko blagajno, je Ferdo Rauter pojasnil, da bo gradnja razpotegnjena na več let, prednost naj bi imeli Orehek, v teh krajih, je da bodo podobni natečaji ministrstva za šolstvo in šport tudi naslednja leta, s prvimi prijavljenimi investicijami naj bi rešili res najbolj pereče prostorske probleme velikih mestnih šol. V nadaljevanju skupnega zasedanja so delegati namenili 3,5 milijona tolarjev iz obvezne proračunske rezerve za nujna gradbena dela pri sanaciji Skrlovca, potrdili odlok, na podlagi katerega se bodo investitorji lahko potegovali za nepovratna državna sredstva za obnovo sadovnjakov, na predlog cerkljanskega delegata Mlakarja pa so kot dodatno točko na dnevni red uvrstili tudi problematiko Krvavca. Mlakar je opozoril na sklep skupščine, da RTC Krvavec lahko zasnežuje smučišča z umetnim snegom le po predhodnem soglasju vseh mejnih krajevnih skupnosti, in da naj se izdela nepristranska študija o vplivih umetnega zasneževanja na okolje. Z odgovori "strokovnjakov" krajani niso zadovoljni, RTC pa na Krvavcu dela-po svoje, na črno. Mlakar in Florjan Bulovec sta predlagala, naj bi skupščina sprejela sklep, da soglasja za umetno zasneže- vode iz novi občini Cerklje in Preddvor, vendar delegati tega predloga niso sprejeli. Proti črnim gradnjam na Krvavcu bodo torej v krajih pod Krvavcem lahko nastopili v okviru pristojnosti, ki jim jih je občinska skupščina že dala. Na skupni seji so delegati najprej potrdili zapisnik 15. skupne seje izpred dveh let, nato pa podprli prizadevanja za razširitev sodelovanja med mestoma Kanj in Amberg v Nemčiji na gospodarsko, kulturno in športno področje, sprejeli sopokroviteljstvo kranjske občine nad spomenikom bazoviškim žrtvam na Bazovici pri Trstu ter sklenili, da občina ne daje nobenega soglasja za ureditev odlagališč odpadkov v sosednjih občinah, dokler novi občinski sveti novih petih občin na območju sedanje kranjske občine ne bodo odločili drugače. Predloga župana Vitomir-ja Grosa, naj bi z imenovanji vršilcev dolžnosti direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj ter Prešernovega gledališča Kranj rešili problem neizvolitve kandidatov, delegati niso potrdili. S tem so delegati kranjske skupščine sklenili svoje več kot štiriletno poslanstvo in se po ogledu novega olimpijskega plavalnega bazena razšli. H. Jelovčan Gorenjski kraji med najboljšimi Ljubljana, 21. novembra - Turistična zveza Slovenije zadnje čase namenja veliko pozornosti akciji Iščemo najbolj urejen kraj v Sloveniji pod geslom Moja dežela, lepa, urejena in čista. V tej akciji so se med najboljšimi znašla tudi gorenjska mesta in kraji. Tekmovanje, ki je že kar nacionalno in s katerim z reko v roki hodi ekologija, je pomembno tudi za svetovno gibanje naslednje {leto, ki se mu je pridružila tudi Slovenija. Letošnji rezultati so zelo spodbudni. V tekmovanje se vključuje vse več mest, krajev, zdravilišč, pa trgovin in policijskih ter železniških postaj, pošte, vrtovi. Letos je v kategoriji večjih mest zmagal Maribor, na tretjem mestu je pristal Kranj. Med izrazito turističnimi kraji je prvo mesto zasedla Kranjska Gora, drugo pa Bled Kot turistični kraj so Lesce dosegle dobro tretje mesto. Med vojašnicami pa se je najbolje odrezala Bohinjska Bela, ki je delila prvo mesto z mariborsko, druga je kranjska. To pa še niso vsi najboljši. Mercatorjeva Vinjeta z Bleda je v svoji kategoriji dosegla najboljše mesto. V Janini akciji najlepših vrtov so bili nagrajeni Lazarjevi z Bleda, pa tudi Poštarski dom na Vršiču je dobil lepo priznanje med planinskimi domovi. Marjan Rožič, predsednik slovenske Turistične zveze, je dejal, da so bili letos premalo navzoči predvsem v manjših krajih, kar nameravajo v prihodnosti popraviti. Poudaril je pomembnost označenosti mest s tablami ter večjo odgovornost vseh pri spoštovanju ekološke zakonodaje. Tako tekmovanje Slovencem omogoča promocijo dežele in seveda je ta lažja, če je kraj urejen, poln prijaznih ljudi, kar vse prispeva h kvalitetnejši in boljši turistični ponudbi. Raziskave so tudi pokazale, da v nagrajenih krajih beležijo boljše turistične rezultate. • Š. Vidic Janez Bartol, kandidat LDS za župana Naklo potrebuje popolno šolo "Ne mislim se ukvarjati s politiko in nisem prišel obljubljat, ker nimam kaj," je na predstavitvi v Dupljah poudaril Janez Bartol. zavzemal, da občinski svet ne bo strankarsko "nabru-šen". Duplje, 24. novembra -Kandidat Liberalne demokracije Slovenije za župana občine Naklo se je s kandidati za občinski svet v torek zvečer predstavil Dupljan-cem. Zanimive predstavitve oziroma razlage pa se je udeležilo, po mnenju navzočih, vse premalo D u pijancev. Janez Bartol je uvodoma pojasnil, da ga predlaga stranka Liberalne demokracije, da pa ni v stranki. Tudi s politiko se ne misli ukvarjati in v Duplje tudi ni prišel obljubljat. Med napovedmi pa je poudaril (če bo izvoljen za župana), da se bo Njegovi oceni, da tri krajevne skupnosti v novi občini Naklo do zdaj niso imele velikega mesebojnega zau- f»anja, so pritrdili tudi ude-eženci na predstavitvi. Viktor Jesenik pa je še posebej podprl oceno, da morata dobiti Podbrezje in Duplje čimprej potrebno povezavo. Sicer pa Naklo po mnenju kandidata ima pogoje za dobro občino, saj ima poznano dobro industrijo oziroma gospodarstvo in na območju sedanje KS je tudi več kot 200 zasebnikov. "Potrebuje pa Naklo popolno šolo, v njej oziroma v Naklem zobozdravstveno ordinacijo, lekarno, banko. V Dupljah so težave z meteornimi vodami in lepo bi bilo, če bi imeli ob šoli v Dupljah tudi telovadnico. Svoje komunale pa občina Naklo ne bo imela. Sicer pa se bodo potrebe šele iskristalizirale in je o planu govoriti še prezgodaj. Predvsem pa si bom prizadeval, da ne bo nihče pri ničemer prikrajšan oziroma bomo vsi v občini približno enako." A. Žalar °fji Loki in na Ljubljanski nadškofiji pričakujejo, da se bodo o Visokem še pogajali Cerkev potrebuje na Visokem 80 postelj mnenje o (ne)možnostih odpiranja streh Inštituta za arhitekturo in prostor je poglavitni r°k za to, da Nadškofija ne vidi možnosti za uresničevanje svojega programa na Visokem. tj' Loka, 24. novembra - Po precejšnjem presenečenju nad v večini v eno- in dvopostelj- Prevc, predsednik odbora za tJV(' da Ljubljanska nadškofija ne namerava najeti Visoškega nih sobah. Da pa bi te lahko 1^2* Za načrtovani duhovno izobraževalni center, so na uredili, da bi zagotovili dnev-\t j' tiskovni konferenci pojasnili, da so največja ovira no svetlobo, bi bilo potrebno b |/0v*»c omejitve, ki jih v imenu ohranjanja tega slovenske- v te strehe vdelati okna in lO1 rnega sPon,cn"ia postavlja Inštitut za arhitekturo in spremeniti naklon strešnih N it drugih pogoj'h najema se še niso pogajali, obe strani klančin, kar pa je po mnenju H prepričani, da hi se lahko sporazumeli. Inštituta za arhitekturo in v ^ so na Ljubljanski nadš-W" 2ačeli resneje obravnave Urcsničevanje svojega i v^[arna duhovno izobraže-• Ve£a centra na Tavčarjevi l ft^f'i1 na Visokem, so po j h ^ah predsednika odbora : l^'adino Milana Knepa ' VlU »Poznali, da bodo v na Visokem pros- spora/t torsko zelo omejeni. Prva žrtev tega spoznanja je bil prostor za rekreacijo, ki so ga načrtovali na podstrehi gospodarskega poslopja - rešitev vidijo s tem, da bi koristili v rekreacijske namene telovadnice v Škofji Loki - saj so izračunali, da potrebujejo najmanj 80 ležišč, prostor, ki ga je podpisal prof. dr. Peter Fisler, popolnoma nesprejemljivo. Če temu pogoju ne bo mogoče ustreči, Nadškofija ne vidi razumnih možnosti uporabe teh objektov, samo za ohranjanje kulturnega spomenika brez možnosti uresničitve svojega programa pa niso zainteresirani. Inž. Jernej prenovo starih mestnega jedra pri izvršne svetu občine Škofja Loka je sicer menil, da bi morali najti kompromis, kakršen je bil že pri kritini, saj se je pri obnovi odstopilo od prvotnih škriljavcev, pa tudi pri vprašanju najemnine, ki ga sicer omejuje v občini sprejet odlok o najemninah bi se našla možnost kompromisa. Čeprav je govoril v imenu odbora, je priznal, da o tem odbor ni razpravljal. O najemnini je razkorak med občino, ki pričakuje 10 nemških mark za kvadratni meter (skupna površina prostorov je nekaj več kot 1.700 kvadratnih metrov) in ponujenih 6 mark s strani Nadško-fije, po oceni predstavnikov obeh strani sprejemljiv, prav tako razumejo na občini, da je s tem, da je dvorec v lasti občine, ki se ga je odločila dati v najem, predkupna pravica države uresničena. Po besedah predsednika izvršnega sveta Vincencija Demšarja pa je pismo, ki ga je prejel iz Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za šolstvo in šport, in v katerem ga opozarjajo na to, da postopek najemnika na osnovi razpisa ni bil pravilen (spreminjali naj bi se razpisni pogoji) ter da Nadškofija ni predložila ustreznih finančnih garancij, na ravni groženj in pritožb Odbora za odprto Visoko v KS Log, na katere nobeden od pritožbenih organov ni niti odgovoril. Znana je politizacija tega vprašanja, in to je le še en poskus državnega vrha, da prepreči uresničevanje volje ljudi v občini, je še menil. Š. Žargi Demokratska stranka Slovenije VEC POŠTENJA! NAROČNIK: OO DS RADOVLJICA GORENJSKI GLAS • 10. STRAN OGLASI altoma commerce d.o.o. Kranj V C. 1. MAJA 5, Kranj, tik ob vhodu, oz. izhodu centra mesta NAJNIŽJE CENE IN IZREDNO UGODEN NAKUP V DECEMBRU POMIVALNI STROJI model 7400 7 programov, notranja zaščita proti poplavi, najtišji, možnost nastavitve pod delovno ploščo, pokazatelj soli cena na gotovino - 8% popust cena na 6 čekov cena na 10 čekov 78.190 SIT 84.990 SIT 87.369 SIT PRALNI STROJI GORENJE model 711x 1100 obratov, ročno nast. temp., roč. nast. centrifuge model 606x 600 obratov, ročno nast. temperature model 604x 400 obratov cena na gotovino 72.074 SIT 54.990 SIT 47.491 SIT cena na 6 čekov 75.867 SIT 57.990 SIT 49.990 SIT VGRADNE, SAMOSTOJNE PEČICE IN KUHALNE PLOŠČE ITALIJANSKE FIRME NARDI V DECEMBRU DODATNI 5% POPUST PEČICA F 367 W 35.055 SIT s popustom KUHALNA PLOSCA C 31 AVW S SAMOSTOJNO KOMANDO 36.005 SIT s popustom Pri nakupu z gotovino še dodaten 5% popust ZA MIKLAVŽA IN DEDKA MRAZA ZA OTROKE OD 5 - 10 LET NOVI HIT: KARAOKA KASETNIH Z MIKROFONOM SAMO 4.290 SIT ODPRTO od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, tel.: 064/331-552 Svetovanje, prodaja in montaža na enem mestu i Največji uradni zastopnik za mobitel v Sloveniji je po predstavništvih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, odslej dosegljiv tudi v Kranju. V okviru Yanni, d.o.o., je bila namreč ta teden na Koroški 26, v novem trgovskem centru obnovljenega bivšega dijaškega doma, nasproti Petrolovega bencinskega servisa, na Zlatem polju, uradna otvoritev nove mobitelove poslovne enote. "Osnovni namen našega predstavništva je približati se kupcu," pravijo v Yanni, d.o.o.. To pomeni, da vam bodo med šestimi različnimi modeli mobitelov pomagali izbrati takega, ki bo za vas najbolj primeren ter funkcionalen in vam bo skratka po preizkusu njegovega delovanja najbolj všeč. Pojasnili vam bodo ugodne pogoje nakupa, ki je mogoč tudi na kredit ali pa leasing. Vaš novi mobitel vam bodo montirali v najkrajše'1'1 času, tudi na dan nakupa, kar na licu mest* oziroma na vašem domu, vkolikor boste to želeli. Poslovna enota na Zlatem polju vajj bo na voljo od ponedeljka do petka, od 7.3U do 15.30 ure, tudi po telefonu na številka"1 225 - 060 in 225 - 061, po predhodne^ dogovoru pa so zastopniki Yanni, d.o.o-dostopni ob vsakem času. Medtem ko $° cene mobitelov ta čas že precej nižje in * tem tudi dostopne širšemu krogu potencia1' nih uporabnikov, pa bodo v Yanni, d.o-°" prvih deset kupcev nagradili tudi z bre2* plačno dvomesečno naročnino. Ime zaS' topnika mobitela za Gorenjsko je od daneS naprej torej znano: Yanni, d.o.o. Salame rastejo kar na drevesu Številka sedem ima že od nekdaj magičen pomen, in če se spomnimo, da so Čadeževi novembra leta '87 začeli s predelavo mesa in so ta teden, po sedmih letih, na kranjskem Zlatem polju odprli svojo drugo prodajalno, bo to držalo kot pribito. V novem trgovskem centru, prenovljenem bivšem dijaškem domu nasproti Petrolovega bencinskega servisa na Zlatem polju, pod velikim napisom "Mesarstvo Čadež" in za razkošnimi rdečimi "tendami", boste v mm 0 boste na bogato obloženih policah lahko izbirali še med testeninami, mlečnimi izdelki, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, zamrznjeno hrano..., skratka vsem, kar spada v dobro trgovino. Kot novost, vas bodo v prodajalni postregli tudi s pol pripravljeno hrano: zrezki, sar-mami, mesnimi roladami, mrežnimi pečenkami; priprav- ljeno hrano: svinjsko pečenk0-pečenim piščancem, pohani^ zrezkom, kuhanimi rebrci; ' toplimi jedrni: krompirjevi^1' omletami, toplimi sendvič'; pomfritom... Torej, vidimo se prodajalni Mesarstvo Čadež ^ Zlatem polju, vsak dan od 0 do 19. ure in ob sobotah od do 13. ure. In takole, na ujj "Pečen piščanec je bil 0<* čen." sodobno opremljeni prodajalni lahko izbirali med pestro ponudbo mesoizdelkov iz domače, Čadeževe mesarije. Kar petnajst metrov dolg post-režni pult in hladilne skrinje pod njim skrivajo same dobrote, po katerih je Čadeževa mesarija znana po celi Gorenjski, od Kamnika in Domžal do Rateč. Hrenovke, paštete, klobase v zorenju, pečenka v začinu, klobase in salame, ja, slednje pa vas bodo v prodajalni vabile kar z drevesa. Deset potrdil SQ, Slovenska kakovost in dve srebrni ter dve bronasti medalji z letošnjega Kmetijsko - živilskega sejma v Gornji Radgoni o Čadeževih mesoizdelkih povedo veliko, največ pa seveda njihove dolgoletne stranke. Poleg mesa, s katerim vas bodo postregle prijazne prodajalke in ustrežljivi mesarji, ^5 let tekstilne tovarne Zvezda Kranj Tovarna, ki ne pozna posojil izdaje specializirana za izdelavo lepljivih medvlog pod skupnim imenom Centelin, 70 odstotkov jih proda na tuje. rQ*ij» 23. novembra - Kranjska tekstilna tovarna ^e*da spada med podjetja, ki že dolgo vrsto let F^Pešno poslujejo, ki se je uspešno pretolkla skozi jL^rtja krizna leta in tako po obsegu izvozu kot po aKteti izdelkov postala evropska tovarna. Ob jubileju Tf9 *e pogovarjali z direktorjem JOŽETOM ROZMANOM, Zvezdo uspešno vodi že devetnajst let. Kakšno je letošnje poslovanje?" cenami, potem na svetovni trg ne E,p° slabih, kriznih letih lahko moreš računati. Nobenih prednosti ern> da je poslovanje v letošnjem nimamo tam, ker je Slovenija samos-U dokaj ugodno, tako po fizičnih tojna država, ravno nasprotno, mar-ies£° fmancnin kazalcih. V devetih ^ secih letošnjega leta smo v pri-*1~V* z ^nakim lanskim razdobjem ' odstotkov, prodajo pa za gbhžno - 30 odstotkov. Pri tem smo sikdo nas skuša izkoristiti, takšna je pač trgovina v svetu." "Koliko Slovenijo v svetu že poznajo, kar je nedvomno pomembno tudi za izvoznike?" V zadnjem času so se stvari uospo •-------------- .....—j—- "''Žno ^°lzvoc'nje povedali za pri bli2no 07 v 7~7 "..V — 7— v saunjcm času so sc Niaina axZa odslotko^ bistveno spremenile, k temu je Not?«™ domačem trSu Pa za 6 nedvomno pripomogla naša udeležba na svetovnem sejmu strojne opreme in tehničnega pribora za konfekcijsko industrijo v Koelnu, na tem sejmu smo bili že trikrat. Kupci so nas spoznali, kličejo nas, vedo, kaj delamo in skozi to prizmo so spoznali tudi Slovenijo. Sicer pa smo dejansko že evropska tovarna, če bi bili samo slovenska, bi morali 70 odstotkov zmogljivosti zapreti in ljudi odpustiti." "Poleg cene in dobavnih rokov je pri izvozu odločilnega pomena kakovost izdelkov?" "Izdelujemo lepljive medvloge in denimo v moški obleki ima naš izdelek le 1-odstotni delež, vendar, če pride do reklamacije zaradi naše napake, moramo pokriti stroške obleke v celoti. Napak si ne smemo privoščiti, zato kakovosti izdelkov posvečamo izredno velik pomen. Ne bom rekel, da nimamo prav nobene reklamacije, saj bi bili sicer idealna tovarna, človeške napake so možne povsod, vendar pa jih je zelo malo." mi. Morda nam bo to uspelo prihodnje leto, prepričan sem, da ga ne bo težko pridobiti, saj 70 odstotkov proizvodnje izvozimo, doma pa je naš največji kupec Mura, ki je znana po kvaliteti." "Kakšna je tehnološka opremljenost vaše proizvodnje?" "Vse to smo lahko dosegli s tehnološko najsodobnejšo opremo, veliko smo investirali, v zadnjih desetih letih za približno 10 milijonov mark lastnih sredstev, investirali smo brez posojil. Brez tega ne bi bili danes tako prisotni na svetovnem trgu." "Na kakšni tehnološki ravni ste v primerjavi z vašo konkurenco v svetu?" Pred kratkim sem bil pri dveh firmah in lahko rečem, da imamo "Kako dosegate takšno kakovost najsodobnejšo tehnologijo. Kupci, ki v proizvodnji?" prihajajo k nam in si ogledajo našo imate torej dovolj'" hm preteklih letih ni bil udarec |C° razpad jugoslovanskega trga, fton ^ tudi rcccsiJa v svctu- ki Je Ito Cc lanskega leta popustila in zdaj p4!!10 toliko naročil, da vseh niti ;steJct| ne moremo in vzamemo s0?' ki nam najbolj ustrezajo. Zato (eu>šnji rezultati dokaj ugodni." jv°4r?^n h°ietos obseg pwiz LTp^elali bomo 7 milijonov kva f0a,.n,h metrov lepljivih medvlog, L!Z;,Lija bo znašala približno 10 LqJ0nov mark Za 104 članski °Vni kolektiv so številke, s kater lahko redko kje pohvalijo." Kolikih je izvoz?" % °r*zpada jugoslovanskega trga >r0- lJ;> prodali približno polovico t| 3(/)V°c,nje, 20 odstotkov v Sloveniji rgt odstotkov izvozili na zahodne »»p "V Zadnjih letih smo z velikimi ProdaJO obrnili in zdaj pri-% 0 30 odstotkov izdelkov prodajnoj^ S,ovcniji, kar 70 odstotkov />a izvozimo na za Izvažamo v evropske drV, rgc- ^°rst' Pr°diramo pa tudi v preko-m' e- zlasti v Kanado in na p°risko." '.Kakine so plače?" fsoe°vprcčna čista Plača zna8a 60 tad ,oli,rjcv, kar pomeni, da smo vrhuP()vprečjem gospodarstva in v &til c Dranze- v proizvodnji fovn ' Preje in tkanin namreč 'V Cl1;> bruto plača znaša 58 \i. lu';irjev in neto plača torej „^ Približno 40 tisoč tolarjev." 'kletni izvozniki se pritožujejo, W K°spodarske razmere zanje vse ItJBostrujejo?" !livn ^Proniateiiali se dražijo, sve-V*»Cenc končnih izdelkov pa ne cene smo uspeli ne za Rojstni dan kranjske Zvezde je jesen 1939, ko se je njena predhodnica, bivša barvarna in kemična čistilnica Anton Koliaš, iz kletnih prostorov kožarske delavnice Volčič preselila v novi obrat Na logu, na prostor sedanje tekstilne tovarne Zvezda Kranj. Po drugi svetovni vojni je firma Koliaš z nacionalizacijo prešla v državno last, tekstilno tovarno Zvezda Kranj je 1. januarja 1948 ustanovil federalni odbor zveze vojaških invalidov v Ljubljani. Do leta 1977 je Zvezda doživljala različne statusne spremembe, 30. avgusta 1977 pa se je konstituirla kot delovna organizacija Tekstilna tovarna Zvezda Kranj, specializirana za proizvodnjo lepljivih medvlog za konfekcijsko industrijo, za industrijo kožne konfekcije in za obutveno industrijo. Zvezda je bila vselej poslovno nemirna, nenehno so uvajali novosti, opuščali izdelek, ki niso prinašali dohodka in snovali nove. Iz prvotnega, široko zastavljenega proizvodnega programa, se je Zvezda postopoma specializirala na izdelavo lepljivih medvlog, ki jih prodaja na domačem trgu, velik del proizvodnje pa izvozi- Začetki specializiranje proizvodnjo lepljivih medvlog pod skupnim imenom CENTELIN segajo v leti 1961 in 1962. Leta 1964 so izdelali 148 tisoč tekočih metrov medvlog, nato je proizvodnja strmo naraščala, nato zaradi recesije leta 1990 padla, letos pa bodo izdelali več kot 7 milijonov kvadratnih metrov medvlog. Prelomnica v poslovanju je bil razpad jugoslovanskega trga, na katerem so včasih prodali 70 odstotkov proizvodnje. Z nebolečmi ukrepi so sorazmerno hitro napravili zasuk v poslovanju in tako situacija je danes obratna, saj izvozijo 70 odstotkov proizvodnje, 30 odstotkov izdelkov pa prodajo v Sloveniji. HuMSajo. Naše ,° povečati, vendai f gjtohkor s° sc podražili i/.de- Nij^ateriali. Svetovni trg je zelo ^oy •' ^c sc Ilc dokiiujei s °Sljo, z dobavnimi roki in s "S strogim nadzorom in kontrolo vsake laze v procesu proizvodnje, določene imamo štiri kontrolne točke. Na vsakem stroju mora delavec sam kontrolirati kvaliteto, kontrolira jo vodja izmene, hkrati tudi kontrolor, na finalnih strojih količino in kvaliteto nanosa kontroliramo tudi laboratorijsko. Dokumentacija je shranjena dve leti, če pride do reklamacije, lahko ugotovimo, na katerem valju je bil izdelek narejen, v kateri izmeni in kateri delavec je bil za strojem. Pri kvaliteti smo zelo strogi, saj se zavedamo, kaj pomeni kakovost naših izdelkov v končnem izdelku." "Verjetno vam ne bi bilo težko pridobiti certifikata kakovosti?" "Verjetno res ne, pripravljamo se na to, saj jih nekateri naši kupci že imajo m želijo, da ga pridobimo tudi proizvodnjo, pravijo, da ni nobene razlike z Evropo, Seveda pa bomo morali tudi v prihodnje posodabljati strojno opremo, saj sicer ne bomo več konkurenčni." "Investirali ste tudi v času gospodarske krize, kar ni bilo preprosto?" "Srednja in majhna podjetja smo vedno živela od lastnega dela in znanja, nikoli nismo mogli uporabljati zakona močnejšega, vedno smo se morali opirati le na lastne sile, vedno smo morali ustvarjati dohodek oziroma dobiček, da smo lahko investirali." "Po obsegu izvoza, kvaliteti izdelkov in tehnološki opremljenosti ste že v Evropi, država pa je draga, kar je nedvomno ovira?" "Dva problema sta, ki bi ju morali urediti znotraj države. Najprej tečaj, za nas je najpomembnejši tečaj marke, ugotavljamo, da je tečaj porasel za 5 odstotkov, inflacija pa je bila 15- do 18-odstotna, zato je pritisk na materialne stroške oziroma na bruto dobiček velik. Drugi problem so visoke dajatve na čiste osebne dohodke, drugod so 60- do 70-odstotne, pri nas 110- odstotne, kar je velika razlika. Država oziroma vlada jih bo morala zmanjšati, saj bomo pretežni izvozniki zelo težko vzdržali takšne obremenitve, če država ne bo zmanjšala dajatev na plače, bo sama sebi odžagala zeleno vejo. Mislim, da se tega dobro zavedajo, strankarski interesi pa ne bi smeli tega preprečiti, saj mora biti gospodarstvo samo gospodarstvo, kjer je dva plus dva štiri, minus in minus pa ne da plusa." "Kako daleč ste pri lastninjenju?" "Razrešiti smo morali denaciona-lizacijski zahtevek, z upravičencem smo se uspeli dogovoriti, da bo pri lastninjenju dobil navadne delnice, predvidevamo, da bo njegov delež 3-odstoten. Druga ovira je revizija, ki je v Kranju zadela vsa podjetja in tako tudi naše, ni bila še opravljena, pričakujemo, da bo na začetku prihodnjega leta. Želja kolektiva, da smo zaposleni tudi v prihodnje večinski lastniki, je zelo izrazita, saj smo 100-odstotno prinesli certifikate v hrambo, vsi do zadnjega, razen dveh seveda, ki nimata državljanstva. Pripadnost kolektivu je torej res velika, certifikate pa je prineslo tudi 75 odstotkov upokojencev in nekaj bivših zaposlenih, vendar je teh malo, saj velike fluktuacije ni bilo." "Kako zahtevno bo lastninjenje?" "Glede na to, da smo bolj kapitalno kot delovno intenzivni, bo lastninenje pri nas dokaj zahtevno. Da bomo večinski lastniki, se bomo pri notranjem odkupu verjetno morali dokapitalizirati, seveda s svežim kapitalom. Če bomo dobro delali in imeli trge, bomo zaposleni in verjetno tudi drugi tisto, kar se bomo dogovorili, izpeljali skozi akumulacijo, najsi bo to dividenda ali plača in tako uspeli odplačati potrebni delež. Žal bo to negativno vplivalo na prihodnje poslovanje, saj bo to odliv kapitala iz podjetja. Mislim, da bi morala vlada olajšati breme podjetjem, ki so se razvila z lastnimi sredstvi, brez bančnih posojil in jih oprostiti vsaj plačila prispevkov. V nasprotnem primeru se lahko znajdejo na robu rentabilnosti, kar bi bila škoda tako za kolektiv kot za državo." "Kako vidite razvoj tovarne?" "Svetovna konkurenca je strahotna, ne moremo se primerjati z velikani, kot so Frcudcnberg ali Picardv, z gigantom ne moremo konkurirati. Tržne niše pa smo našli, ker smo manjši in prilagodljivi, kupci nas cenijo zaradi tega, ker smo se sposobni zelo hitro prilagoditi njihovim zahtevam. V tem vidimo tudi svojo prihodnost, v teh tržnih nišah imamo možnosti tako na evropskem kot na svetovnem trgu. Če želimo uspešno poslovati tudi v prihodnje, bo potreben nov investicijski cikel, čaka nas posodobitev tkalnice, ki jo načrtujemo v prihodnjih letih. Mislim, da bomo to zmogli, in da bomo še naprej izvažali na evropski in svetovni trg." "Kaj pa bivši jugoslovanski trg?" "Računamo seveda tudi na trge držav bivše Jugoslavije, ko se bodo spet odprli. Leta 1990 smo tam izgubili 50 odstotkov trga, zato računamo vsaj na 20 odstotkov tega trga." "Specializacija je pri vaši proizvodnji torej nujna?" "Nemogoče je izdelati samo 500 tisoč metrov lepljivih medvlog in biti uspešen, pomembna je tako kvaliteta kot količina, brez tega ni napredka." "V kolikšni meri moda vpliva na vaše izdelke?" "V določenem smislu tudi, moramo se ji prilagajati, seveda pa ne tako kot konfekcijske tovarne. Pri nas ni močnih sezon, nekateri izdelki so z določenimi odstopanji v proizvodnji lahko dalj časa, nekateri pa tudi samo za določeno sezono. Prav tako ni tolikšne pestrosti kot v tekstilnih tovarnah, ki izdelujejo metražo. Specializacija pa je seveda lahko tudi dvorezen meč, če pride na trgu do zasuka, ni dodatnega programa, kar je lahko velik problem." "Zvezda je ena redkih tovarn, ki nima posojil?" "Vedno smo se opirali na lastne sile, ustvarjali dobiček in polnili sklade. Zato smo gospodarsko krizo preživeli, če bi morali v naš izdelek vračunali 14- do 16 odstotne obresti in veliki R bi bile naše možnosti bistveno manjše." V CELOVCU na PFARRPLATZ 31. 12. 1994 od 18. ure dalje glasba "DIE BUBEN" CLUB RADIO KARNTEN DISCO moderator CARL H. PLANTON * AEROBIC TEAM CAT * KOVANJE KOVANCEV * ULICA DOŽIVETIJ * GODBA NA TURNU OB POLNOČI POZDRAV NOVEMU LETU Z VALČKOM NA LEPI MODRI DONAVI VELIK OGNJEMET Prireditelj: gostinski lokali na Pfarrplatz s podporo Turističnega urada mesta Celovec! xi jEi zec <3Ke: t m: CELOVEC Burggasse 23, Tel:0043-463-5 7991 KE VBOAHOS. SYNTHESIZER Y AM AH A, IBANEZ. CENCA, TECHNICS. ROLAND, OJAČEVALCI - ZVOČNIKI, MIKROFONI, KITARE- KONCERTNE in ELEKTRIČNE - Y AM AH A, ARIA. CVENCA B LO K FLAVTE - MOECK FLAVITE - YAMAH A, BUFET C RAM PON VELIKA IZBIRA - NIZKE CENE -GOVORIMO SLOVENSKO VOLKSBANK KARNTER SUD Ljudska Banka Borovlje Hauptplatz 6, 9170 Feilach Tel:00 43/ 42 27/ 37 56, Fax 0043/ 42 27/ 37 56-26 ■Možnosti varčevanja In naložb v vseh svetovnih valutah. ■Brez davka in stroškov. ■Nakazila po celem svetu. Oglasite se,pogo\orili se bomo v slovenskem jeziku. Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim željam. f/ RAUSCH BOROVU E Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni •DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV VAŠ NAJBLIŽJI RENAULT ZASTOPNIK C ELOVEC z VrSsksga jezera HAVEKOST AVTOMATI CELOVEC VILLAGHER RING 59 Tel.: 0043-463-56895 ■ BILJARD ■ PIKADO ■ VIDEO ■ FLIPPER ■ DOD. OPREMA , RABLJENI AVTOMOBILSKI DEU . ■ ZA SKORAJ VSE MODELE I • karoserijski deli • luči in stekla • deli motorjev in I menjalnikov • motorji in menjalniki • električni deli I ODUČNE CENE - GOVORIMO SLOVENSKO ' HELMUT TRIPOLT CELOVEC, SUDRING 341 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN- samo 40 km od meie z 12 žičnicami (od 500 - 1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA §ttljncrl)of DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 tel. 0043 - 4247 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I CELOVEC, ALTER PLATZ 25, TEL: 0043-463-51 21 76 SMUČI HEADM3 + OKOVJE TYR0UA 650^4ts Se- samo ATS SMUČI SALOMON SX 53 SAMO ATS 2.499,-1.249.- VEZII SALOMON 977 SAMO ATS 1.417.- neto neto neto UUBEU SUDRING t VOLKERMARKTER STR. BELJAK 1 GRADEC V CENTER V CENTER CELOVEC/KLAGENFURT, VOLKERMARKTER STRASSE 165 Tel.: 0043-463-32182 Hofer KOKOSOVA MOKA, 250 g.............ATS 390 LEŠNIK0VA JEDRCA, 500 g..........ATS 19 90 MANDELJNI V JEDRCIH, 150 g......ATS 890 ROZINE,500g..........................................ATS 690 POMARANČNI ALI CITRONINI p9q želeji v kockah, 100 g....................ATS D POSUŠENE SLIVE, 200 g..............ATS 89° PECILNI PRAŠEK, ng0) 6 zavojčkov, 96 g...........................ATS w VANILIJEV SLADKOR, a90 10 zavojčkov, 80 g.........................ATS 0 JEDILNA ČOKOLADA, 400 g...........ATS 14 0SANA DELIKATESNA A2Q MARGARINA, 250 g kocka...................ATS 4 BELLASAN DELIKATESNA 09q MARGARINA, 500 g kozarec................ATS J) BELLASAN.SONČNIČNA q9q MARGARINA, 500 g kozarec.............ATS 3 OSANA, m90 delikatesno olje, 4 litri...................ATS j4 ADVENTNI KOLEDAR, q90 75 g, napolnjen.............................ATS 9 MIKLAVŽ jy.90 iz 150 g mlečne čokolade...............ATS 14 MIKLAVŽ IN PARKELJČEK q90 iz 80 g mlečne čokolade................ATS S/ FIGURICA -Q90 iz pliša s sladkarijami....................ATS J«/ ČOKOLADNI MEDENJAKI, ajjo zvezde, srca in preste, 500 g..........ATSfc4 Q90 POPRNIOREHI,200g..................ATS J OQ90 SADNI MEDENJAKI, 450g............ATS4J —"L** 4x Celovec 10. ■ Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maha - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 VVolfsberg Packetstr. 2x Špital Obersdorferstr. 4-5 Villacherstr. 106 Upoštevajte, prosim, da so trije artikli sam prehodno v našem izboru. Cene vsebujejo vse Me I ,re§or iz Les mora na operacijo srca v London Vlati ne ve, ali bo dovolj denarja za pot 0,na je pet otrok, starša pa sta že tri leta brez redne zaposlitve kL: x novembra - Sestinpolletni Gregor je najmlajši v 'čin a'Javec> W prebiva v vasi Leše na robu tržiške iubp ?ara(*' prirojene srčne napake so ga operirali v C?**1 ze Pred prvim rojstnim dnem, 4. decembra 1994 pa W iu ?am^vno operacijo srca v Anglijo. Kot je povedala ičif i aJ^a? Je glede operacije vse urejeno, skrbi pa jo ia ? italske vozovnice in stroškov bivanja na tujem. Niti "i mož Franc namreč nimata službe. g stiske Valjavčevih iz Leš ■Je.vedel le malokdo. Eden kjer sem zaradi stečaja [arne ostala brez zaposlitve Ja. 1991. Že julija istega He bil med odpuščenimi %ci GG Tržič tudi mož m06' Na srečo imamo C? nekaj zemlje in dve v hlevu, da se lažje 1 L^mo. Mož prisluži kak tolar - r- - s priložnostnim 111 y. gozdu, letos pa smo etjič pasli vse poletje kh0 na Lešanski planini. yKa> le zaslužek je bolj L.2a družino s petimi tt]j TVsaJ Vsaj najstarejši, 19-pečar v SGP Ma ^C ^e P" kruhu. Franci, T Marjetka obiskujejo N 'S, K. šesti in četrti razred pri Najmlajši, šestmpol-B Gregor, že hodi v malo u' vendar je trenutno za-Poprave na operacijo La>" ]e kot v opravičilo i e'a bolnikova mati. $njica v srcu... I j: P° rojstvu zadnjega sina Povedali, da ima priroje- no srčno napako. Pri desetih mesecih so ga prvič operirali v Ljubljani. Vseeno je zvedela, da bo pozneje potrebna še ena operacija. Letošnjo pomlad so še napovedovali, da bo Gregor jeseni operiran v ljubljanskem kliničnem centru, potlej pa je srčni kirurg dr. Miro Kosin odločil drugače. Gre namreč za zahtevno operacijo srca, s katero bodo kirurgi v Angliji med drugim zakrpali luknjico v srcu ter zamenjali napačno priraščeno žilo dovodnico in odvodnico. "Gregor je bil zaradi teh težav vedno bolj občutljiv in šibkega zdravja. Razen tega ne zdrži večjih naporov; zadnje čase ni mogel niti več z otroki v vrtcu na sprehod. Sedaj je že nekaj časa doma, da se ne bi pred operacijo prehladil," je pojasnila mama Majda, mali bolnik pa je priznal: "Vožnje z letalom me je malo strah, saj se bom prvič peljal z njim. Bolnišnic sem že vajen. Po operaciji bo pri meni samo mamica, potem pa bova kmalu odšla domov. Najbolj bom srečen, če se bom tudi jaz lahko vozi s kolesom, lovil in igral z žogo. Sedaj vsega tega ne smem početi, zato se najraje igram s prijateljem Gašperjem na dvorišču. V pesku zgradiva cesto in po njej voziva avte.""Grega je res vesel, da grem z njim. Tudi jaz bi bila bolj zadovoljna, če bi naju spremljal še kdo, saj čez mejo nisem šla dalj kot do Avstrije. Tujih jezikov ne znam, znancev nimam, le naslov nekega slovenskega župnika v Londonu so mi dali. Poiskala ga bom, če bo potrebno. Za prve dni moram najti prebivališče, potlej pa bom lahko ob sinu v bolnišnici. Vse to me toliko ne skrbi, a bojim se, da ne bi odšla na pot s premalo denarja. Stroške operacije, ki bo stala 11.500 funtov, prevzema naše zdravstvo. Sami moramo poskrbeti za prevoz in bivanje v tujini. Letalski vozovnici za polet 4. decembra v London smo že rezervirali, vendar bo treba zanju odšteti 63.000 tolarjev, če naš letalski prevoznik ne bo odobril prošnje za popust. S seboj moram vzeti vsaj nekaj sto funtov, a tudi tega denarja še nimamo. Vseeno upam, da se bo vse srečno izteklo, pa da bo Gregor po operaciji boljšega zdravja," je Majda Valjavec optimistično sklenila svojo pripoved. In sedaj še o tem, česar zaskrbljena mati ni mogla izreči sama! Ob morebitnih zapletih se lahko bivanje na tujem z dveh tednov podaljša na več časa, predvideni stroški pa tudi povečajo. Ker sami ne premorejo prav veliko denarja, jim bo sleherni tolar koga od dobrotnikov v veliko Eomoč. Morda ima kdo tudi oga znanih v Londonu, ki bi lahko še pravočasno ponudil Majdi za nekaj dni svojo streho nad glavo, ali ji pomagal vsaj znajti se med tujci. • Stojan Saje "■lu cija Vrabič 'udi ženska po menopavzi lahko kvalitetno živi ^ke p0 menopavzi najbolj obolevajo za srčnimi in vaskularnimi obolenji ter krhkostjo kosti. biV' n°vembra - Na ta problem h Ja dr- Lucija Vrabič, ginckolo-rn^-^obiišnici za ginekologijo in [t|j|1r,,Nlvo v Kranju, ki je o zdravstva ^r.°klcniih žena po menopavzi že m faJavsplošnim zdravnikom, včeraj P|»0i.r/'škim upokojenkam, danes "to*11 Pa 'ma /a *° P°Pu'acU° M(0 . ginekološko ambulanto v "v. 1 obratni ambulanti v Tržiču. 'N K v Gorenjskem je kakih 30 tisoč obdobju po menopavzi in ta Ijc^j a.c,ja najbolj pogosto oboleva za tJ).1 'n vaskularnimi obolenju, trpi Fok' p0sledice zaradi krhkosti kosti. k I ^n\u je pomanjkanje ekstro-jK }'~en,skega hormona, ki sc po meni ^Or/ 'Zlo^a- V tem življenjskem }t J.u se kostna masa zmanjša do %j st°tkov, zaradi krhkosti kosti l^o u ^° pogostejših zlomov, ki se So J° z invalidnostJo in odvis-H °d pomoči drugih, lahko pa k\ a 'aradi tako banalne poškodbe iKjmre. Pričakovana življenjska pjin "sk )c dancs ^l78 let' torciše Hi° življenja živijo po menopavzi. «1p *retJe življenjsko obdobje pre- šibkejšim pa tudi preiskavo kostne mase. Predpisali bi terapijo, ki jo lahko izvaja tudi splošni zdravnik, vsako leto pa bi pacientke kontrolirali. "Pacientkam že po nekaj mesecih nadomestne terapije minejo tipične težave menopavze," trdi dr. Vrabičeva. "Dolgo je vladalo prepričanje, da so težave, povezane z menopavzo, nekaj naravnega, in da jih morajo ženske pač prenašati. Vendar jim tega ni treba, pač pa lahko tudi tretje obdobje preživijo zdravo in kvalitetno. V ambulanti za ženske v menopavzi bi se tej populaciji lahko načrtno posvetili." Svojo zamisel dr. Vrabičeva zdaj širi med stanovskimi kolegi, zanjo navdušuje tudi morebitne prihodnje pacientke. Začela je v Tržiču, kjer je doma in kjer ta čas na lokalnih volitvah tudi kandidira za županjo. • D. Z. Žlebir, lH°st poškodb zaradi krhkosti kos- zd rave, da bi se zmanjšala Jkolenja, zaradi katerih v tem umirajo pogosteje kot moški. Ju Sije mam z uvedbo nadomestne [Po*.' ,Prea,aga dr. Lucija Vrabič. rm?eni, da ženskam po menopavzi predlaga dr. J0 manjkajoči hormon, s čimer omenjena tveganja zmanjšajo, ublažijo pa sc tudi težave, ki jih v menopavzi občuti večina žensk. V svetu omenjeno terapijo že prak-tieirajo, tudi nekatere ambulante pri nas imajo izkušnje z njo. Tudi v kranjski porodnišnici bi radi uvedli posebno ambulanto za ženske po meni, kjer bi jim omogočili nadomestno terapijo. Vsako žensko bi ginekološko pregledali, odredili biokemične preiskave, ultrazvok, mamo-grafijo, Svetovni dan AIDS-a AIDS in družina Bliža se letošnji Svetovni dan aidsa, 1. december. Strokovnjaki z vsega sveta nanj opozarjajo od leta 1988, ko so spoznali potrebo po večji izmenjavi informacij o okužbi z virusom HI V in aidsu, o načinu prenašanja bolezni, o zaščiti in naposled o večji strpnosti do tistih, ki že umirajo za to boleznijo. Ob letošnjem 1. decembru bo glavni poudarek dan aidsu in družini. Aids je bolezen, ki je v zadnjih letih postala velik zdravstveni problem. Na svetu se vsak dan na novo okuži šest tisoč ljudi. Od začetka epidemije je virus HIV okužil že 16 milijonov moških, žensk in otrok, štiri milijone jih je že zbolelo za aidsom. V prihodnjih letih bodo te številke še večje. Ker je večina prizadetih ljudi v najbolj aktivnem življenjskem obdobju, bo pandemija aidsa socialno in ekonomsko izropala mnoge predele sveta. Čeprav je največ bolnikov v Afriki, ni prizaneseno prav nobeni celini: danes se viurus HIV bliskovito širi po Latinski Ameriki in Aziji. Čeprav nemara še vedno mislimo, da se aids nam ne more dogoditi, pa naši strokovnjaki resno opozarjajo pred to boleznijo. Do konca letošnjega septembra je bilo na Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije prijavljenih 37 primerov aidsa, 34 pri moških in 3 pri ženskah. V tem času je bilo prijavljenih še dodatnih 50 primerov okužbe z virusom HIV, vendar brez obolenja aidsa. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je pri nas gotovo okuženih več ljudi, kot je prijavljenih primerov. Eksplozivno širjenje okužbe s HIV se še ni začelo, kljub tveganim vedenjskim vzorcem različnih skupin ljudi (spolni stiki istospolnih partnerjev brez zaščite ali souporaba igle med narkomani), vendar je brez omejitve tveganega vedenja ta nevarnost velika. Vsa leta, kar pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije teče boj proti aidsu, njegovi akterji poudarjajo smisel vzgoje ljudi, da se boido znali zaščititi, in ubraniti nevarne bolezni, za katero zdaj še ni zdravila. Tudi smisel letošnjega svetovnega dne aidsa, ki obsega deset glavnih sporočil, je vzgojni. Vse družine, tako tradicionalne kot netradi-cionalne, lahko pripomorejo k preprečevanju aidsa. Najbolje tako, da širijo znanje o nevarnosti virusa HIV in varnem obnašanju. Kadar pa njihov član zboli za aidsom, je družina najboljši vir razumevanj^ sočutja in pomoči. • D. Z. KLINIČNI CENTER LJUBLJANA Ljubljana, Zaloška cesta 2 Spoštovani obiskovalci! S tem, ko smo odprli vrata naše ustanove, vsak dan med 11.30 in 19. uro. smo Vam želeli dati možnost, da prihajate na obisk v času, ki odgovarja tako Vašemu svojcu ali prijatelju, kot Vam samim. Ob tej priložnosti bi Vas radi opozorili, da so bolniki kljub velikemu veselju, da Vas vidijo ob predolgem pogovoru z Vami lahko utrujeni, kar ima lahko tudi negativne posledice na njihovo počutje. Zato bodite pozorni in ostanite na obisku krajši čas, pridite sami, ali v spremstvu največ še ene osebe. Prosimo bodite uvidevni, ko Vam bodo Vaši najdražji povedali, da so utrujeni, in da si želijo počitka. Če Vas bodo medicinske sestre poprosile za pomoč pri zdravstveni negi, boste s svojim sodelovanjem svojcem pokazali, da se želite pripraviti na njihov prihod iz bolnišnice domov, kjer jim boste z znanjem, ki ste si ga tako pridobili, hitro in učinkovito pomagali. Seveda morate pri vseh opravilih sodelovati s sobno medicinsko sestro, ki vam bo z veseljem pomagala z navodili. Radi bi Vas tudi opozorili, da mora delo v bolnišnici potekati nemoteno. Ob zdravniški viziti, sestrski predaji službe, ali kakršnemkoli delu ob bolniku, ki zahteva zaščito njegove intimnosti, uvidevno počakajte na hodniku ali skrajšajte obisk. Tudi za običajno čiščenje bolniških sob Vas prosimo, da se umaknete iz prostora in počakate, da se tla posušijo. V bolnišnici žal nimamo enoposteljnih sob in moramo tako ob obisku upoštevati tudi želje sosednjih bolnikov v sobi še zlasti, če žele več počitka ali pa se ne samo pri vašem svojcu, odvija redna zdravstvena nega. V takih trenutkih upoštevajte, da si vsak človek želi zasebnosti ali malo miru, ki smo mu jo zdravstveni delavci dolžni zagotoviti, Vi pa spoštovati. Do sedaj pridobljene izkušnje kažejo, da je sodelovanje med zdravstvenim osebjem in Vami obiskovalci premalo osredotočeno na bolnika, zato Vas vljudno naprošamo, da ob obiskih upoštevate sledeče: - K bolniku ne prihajajte, kadar imate prehladna obolenja ali druge nalezljive bolezni. - Pred vstopom v bolniški oddelek se pozanimajte pri informatorki oziroma sobni sestri, kje leži bolnik, ki ga nameravate obiskati. - V času obiska se prosimo posvetite samo Vašemu bolniku. Priporočamo obisk enega ali največ dveh obiskovalcev. Dolžino obiska prilagodite nasvetom zdravnika in medicinske sestre. Upoštevajte torej zdravstveno stanje in počutje bolnika in hkrati upoštevajte zdravstveno stanje ostalih bolnikov v sobi. - Prosimo Vas, da si ob vstopu v bolniško sobo umijete roke. - Ne želimo, da posedate po bolniških posteljah.- Kadar pridejo na obisk majhni otroci, jih, prosimo, imejte pod nadzorstvom. - Obiski v enotah intenzivne terapije in intenzivne nege so možni samo po dogovoru z zdravnikom ali sobno medicinsko sestro. - Kajenje v bolnišnici ni dovoljeno. - Bolniku ne nosite alkoholnih pijač. - Sadje in priboljške lahko prinesete po dogovoru z zdravnikom in medicinsko sestro. - Če bolnik lahko hodi in želite z njim na sprehod izven oddelka, prosimo, da o tem obvestite sobno sestro. - Vsi bolniki potrebujejo v času zdravljenja dnenvi počitek, ki je od 13. do 15. ure. Prosimo, da se v tem času redkeje odločate za obisk. - Informacije o zdravstvenem stanju bolnika lahko dobite le v času, ki je predviden za ta namen. Služba zdravstvene nege KC I Tokrat vam predstavljamo dve sličici, ki sta bili te dni posneti v vasi Sora pri Medvodah. Na prvi je nekoliko hmmm "starejša" hiša, hi naj bi bila, pravzaprav tudi je, osnovna šola Sora, podružnica tiste, večje in hmmm "lepše" v Preski. Doprsni kip na eni in napis, ki govori o namembnosti hiše, na drugi strani vhodnih vrat sta še nekako. Notranjost, učilnice, vodovodna in elektro napeljava... pa so..., kaj naj rečemo, kako se tam notri počutijo pravzaprav najboljše vedo učiteljice in otroci, ki v šoli preživljajo svoje dopoldneve. A kaj bi negodovali, nova šola, ki jo krajani čakajo že okroglih 40 let, se že gradi. Poglejte si kupe peska na drugi sliki, kaj niso dovolj zgovoren dokaz za gradnjo. Ampak omenjeni "kupčki" niso tam teden, pa recimo štirinajst dni, ampak precej, precej dlje... Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO ZA NAKUP 1.000 - 3.000 litrov: - plačilo na 4 obroke s čeki, brez obresti in brezplačen prevoz - ob gotovinskem plačilu praktično darilo ZA NAKUP NAD 3.000 litrov: - plačilo na 5 obrokov s čeki, brez obresti in brezplačen prevoz - ob gotovinskem plačilu popust v višini 0,90 SIT/I NAROČILA SPREJEMAMO: V SKLADIŠČU MEDVODE, tel 061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA I, te. 715-242 Slovenska naftna družba TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS stiiua MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX63cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONI OD 8.550 SIT MINI STOLPI AIWA OD 54.550 SIT 54.550 SIT mmmkiOMimmcui VODOPIVCEVA17 MOHORJEV KLANEC KRANJ TEL:064/214788 ODPRTO OD 10h - 12h IN OD 16h - 19h, OB SOBOTAH 9h - 12h MALA ANKETA Za novega župana bom volila.. Kateregakoli že voliš, je zanič Medvode - Saj, tam okrog Miklavža zagotovo pa štirinajst dni župana sicer poznam, a kljub kasneje naj bi v Sloveniji dobili 147 novih Miki... ops županov, temu... ne vem, ne verjamem odvisno namreč, ali bodo kandidati tekli tudi drugi krog. Na preveč v nove občine. Pamet-Gorenjskem jih bomo volili 23, tistih, ki se potegujejo za to hmmm... časti vredno mesto pa je nekajkrat več, v Medvodah recimo štirje. Ali jih poznate, za katerega boste volili... smo spraševali mimoidoče in tisti najbolj pogumni, izgovorov nimam časa, se mi mudi, ne, slikat pa ne... je bilo namreč veliko, so nam tudi odgovorili. bo pa tudi več zaposlenih in spet bo vsak jemal po svoje." neje bi bilo, ko bi se pobrigali za druge stvari. Poglejte samo standard, ki ga imamo upokojenci." Bojan Kakovcc, kemik: "Zdi se mi, da je novih občin preveč, po drugi strani pa se dogaja, da tisti, ki svojo občino želijo, ostanejo brez nje. Na volitve bom šel, tudi nekaj kandidatov poznam, odločil pa se bom za..." Marija Dežman, upokojenka: "Vprašanje, če bom šla na volitve, najbrž ne. Ne verjamem, da se bo dosti spremenilo, za glavne stvari bo Še vedno treba iti v Ljubljano in ne vem, kaj bo tu drugače. Ljudi, ki pri nas kandidirajo za Darko Lenardič, šofer: "A če bom šel na volitve? Še razmišljam. Dva kandidata za župana poznam, ampak, če povem iz dosedanjih izkušenj, kateregakoli bom volil, bo zanič. Mogoče bo za nas kaj boljše, ko bomo imeli svojo občino, vsaj ne bo treba za vsako stvar hoditi v Šiško. Ja, Metka Rradeško, prodajalka: "Za politiko se niti ne zanimam kaj dosti, zato tudi na volitve najbrž ne bom Šla. Pa, saj kandidatov za župana tudi ne poznam. Tako ali tako nobenemu na gre preveč verjeti, saj so jih vedno samo obljube." • Igor K., foto: Lea J. Zoisova 1, Kranj, telefon.: 223 -111, . i telefax: 222 - 917, telefon mali oglasi: 223 - 44* GLA? h h TRGOVIMA MA DROBMO Z ŽIVILSKIMI IM MEŽ1VILSKIMIIZDEI^ _OORIČAME 13, MEDVODE, TEL.:061/614-665 Avto deli TOMOS rezervni deli MEDVODE, Gorenjska c. 3 Tel.: 061/613-352 -•— ŠKOFLJICA, Dolenjska c. 468 Tel.: 061/667-875 P RIM A D oo PROIZVODNJA, TRGOVINA 61 215 MEDVODE•SORA 42* tel/fax: 061/611 507 IZDELUJEMO FILTRE ZA FILTRACIJO VSEH VRST MEDIJEV V INDUSTRIJI' TRANSPORTU, GRADRENIŠTVU ITD- V MESECU NOVEMBRU V MEDVODAH NA KLANCU ODPIRAMO TRGOVINO ZA PRODAJO VSEH VRST FILTROV (tudi po naročilo),! 0UA, AVT0DEL0V IN AVT0K0ZMETIK* MOŠKO INŽENSKO FRIZERSTV01 /VI IRKO PLAZA R ^tlJ MODERNE 7RAJNE Z UVOZEN"v h PREPARATI &BARVANJE mM GORICAM E 74, MEDVODE, 061/61J.* NflDft TRGOVINA Rnžgarjeva 3, 61215 Medvode tel.: (061)611-070 BERNARDA PODMZ Sora 38, 61215 Medvode, tel: (061) 611 OBl^J DISKONT FLJAC FRESKA tel: 061/612-519 Hrastarjeva 1, MEDVOP^ EVK V2 U PUK BOimOUE BI AGOVNI CEN Mcdvoška 3 - Medvode tel: 061/612-913 Nudimo blagovne znamKe' - ki:i»iay - MAS II - WIT BOY - NAP NAF - BIJUMNGTON VABLJENI ! GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 15. STRAN • GORENJSKI GLAS ^a udeležba na posvetu pred zimsko smučarsko sezono flega ni, le ugibamo pa lahko, koliko bo umetnega wSP°?nJem Gorenjskem je sodelovanje med hotelirji in žičničarji skromno, vse bolj I 0zni pa postajajo, ker snega ni in ni slah^' l?oveni",ra * Pred vrati je zimska turistična sezona, ai)o obiskanem posvetu pa nismo veliko izvedeli, kako so zono začnejo tržiti že poleti posvet pozen, saj zimsko se-zono začnejo tržiti že pole |n na smučiščih pripravljeni nanjo. Udeležba je bila pri tem pa imajo težave s L» , s'aba» udeleženci pa so izrekli kopico pripomb na cenami smučarskih vozovnic, Isho-i • 8a sodelovanja hotelirjev in žičničarjev. Izjema je prav tako še ne vedo, če bo h,L?nJem Gorenjskem praktično le hotel v Cerknem m Krvavec umetno zasnežen, •etn ^rni vrn> W sta Pod isto streho^ ker DO smučišče Krvavec tudi nima popustov prod Zasne*eno' Je razumljivo, da je hotel za zimo že za stacionarne goste, le za syet pred zimsko turistič-fo72ono sta za območje ra» Škofje Loke, Cerkne-m Tržiča pripravila Ob-13 gospodarska zbornica anJa in Gorenjska turis- ta D, zveza. Povabljenih je 1 nri8 P.odJetii in organi- Eii£ 11 ]e le Peščica- saJ J1" lahko našteli le osem, Dr i!P Večinoma opozarjali Goleme, zlasti na slabo sodelovanje hotelov in smučišč. Glede na slabo izkušnjo, bodo posvete v prihodnje pripravljali za vso Gorenjsko. Pogovor se je sukal predvsem okoli umetnega zasne-ževanja smučišč, saj snega ni in ni, zato se ne ozirajo več v nebo, temveč v snežne topove. Marjeta Bren iz preddvorske-ga hotela Bor je dejala, da je skupine, redne cene pa so visoke. Podobno je tudi Marjana Plešec iz škofjeloškega hotela Transturist, da so cenike sestavljali že marca, vseh žiničaskih cen pa še zdaj nimajo. Gorenjska bi morala imeti skupne turistične športne programe, ki bi bili na voljo vsem gostom. Največ je povedal Miran Ciglič iz hotela Cerkno, ki je za zimo že razprodan. Na smučišču Črni vrh bodo nam- Jerfl računalništva v Ljubljani azvoj računalništva je postal neobvladljiv ki.-snkarjevem domu v r°']ani so v torek odprli \n.alniški sejem INFOS' I*1 bo v treh nadstropjih ™ n£kega kulturnega hrama °bote ponujal na ogled pejše dosežke informa-P tehnologije. Skoraj sto lavljalcev na tokratnem Ju' « je v taki obliki že C leto zapored, ponuja jovejše dosežke tako P« opreme, kot tudi pro-?ov- Ce je bilo mogoče še nekaj leti tistemu, ki ga '•Unalništvo zanimalo, im-ftegled nad vsemi polnejšimi proizvajalci ^Iniške strojne opreme, ^•nembnejšimi tipi, lastni, zmogljivostmi raču-p^ov in njihovih dodatnih [t**. Pa Je to v zadnjih letih L^je, dosledno pa sploh ni (f*. To še toliko bolj velja ^prtr°gramsko opremo, ki a z določeno zamudo razvoju strojne opreme. *jmu INFOS' 94 jc obo-m°goče videti v izobilju: e,aJnovejših dosežkov pri 1%* racunalnikov z najno-j11 procesorji - poznaval-10£ znano, da se prav na K i dročiu °e r,iJe samo 'ni konkurenčni boj, pač za zaostruje boj za prevladujočo bodočo tehnologijo (IBM, Apple - power PC in Intel ter Microsoft - pentium) in prevladujočimi sistemskimi programi. Naj kot zanimivost omenimo, da je na sejmu prikazan in za skromnih 10.000 tolarjev prodajan najnovejši IBM sistemski program OS/2 VVarp (prava večopravilnost), čeprav še v prehodni razvojni fazi, pri slovenskem zastopniku Mirco-softa pa so presenetili z v slovenščino v celoti prevedenim najpopularnejšim urejevalnikom besedil VVord za Windows 6,0. Na ogled je tudi mnogo specializiranih strokovnih programov, naprav in programov za medra-cunalniško sporazumevanje in vključevanje v različne baze podatkov, tu so še naprave za večmedijske prikaze itd. Ne manjka celo prikaz navidezne resničnosti, pri čemer se človek vpraša, kam pelje razvoj računalništva in zlasti, ali se zavedamo posledic, ki jih odpirajo nakazane možnosti. Med strojno opremo je vse več zelo zmogljivih prenosnikov, pri programski opremi pa vedno več svetovalnih podje- tij, ki jih bomo očitno vedno bolj potrebovali. Da razvoj sloni na mladih, dokazujejo tudi letos nekatere šole (tudi iz Gorenjske) s prikazi svojih programov in dosežkov, še bolj pa obisk sejma, kjer je bila do srede, ko smo ga obiskali, skoraj neznosna gneča. Neprekinjeno izobraževanje, obveščanje in ozaveščanje je v imeni "anti-konzervativizma" osnovni moto tega sejma, in vse kaže, da bo v tej smeri prispeval svoj delež. • š. Ž. reč zasenžili 30 hektarov smučišča in uredili šest kilometrov smučarskih prog. Hotel in smučišče sta pod isto streho, kar je dobro, za gorenjske smučarje pa Črni vrh po Selški dolini ni tako daleč, večjo pozornost bi tej cesti morali posvetiti cestarji, zlasti ob vikendih pa policija. V lomski dolini pod Storži-čem bo domači smučarski klub uredil tekaške proge, hotel Kompas na Ljubelju bo odprt šele prihodnje poletje, v bivši stražarici v Podljubelju pa bo domačin uredil okrepčevalnico s prenočišči, je povedala Slavka Zupan s tržiške občine. Predstavnik tržiškega Integrala je povedal, da bodo poskusno uvedli avtobusne prevoze smučarjev iz Ljubljane na Zelenico, če zanimanja ne bo, jih bodo opustili in tako kot doslej prevažali le skupine. Predstavnik policijske postaje iz Kranja Janez Kaplar, da je pozimi najbolj problematična cesta Kranj-Mengeš, ki bi morala biti bolje vzdrževana, zelo obremenjena pa je vse leto. Regionalna cesta Spodnji Brnik-Krvavec pa je v smučarskih dneh, zlasti ob koncu tedna, zatrpana, saj se skozi vasi pelje pet do šest tisoč smučarjev. Problemi so tudi na parkirišču, zlasti ob konicah, zaradi poledenosti pa je tam dosti trkov. Policija vzdrževalce cest redno in pravočasno obvešča na poledenele odseke, vendar se dogaja, da reagirajo pozno. • M. V. V torek se v Ljubjani začenja zimski sejem Športno v zimski čas Kranj, 25. novembra - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od torka, 29. novembra, do nedelje, 4. decembra, potekal letošnji zimsko smučarski sejem, ki smo ga vrsto let poznali pod imenom S ki expo, letos pa ima novi naziv "Šport in rekreacija". Sejemsko prireditev, ki že 25. leto napoveduje novo športno zimo, organizirata Ljubljanski sejem in SK Snežinka. Sejem se je v zadnjih letih iz zimske ponudbe razširil tudi na poletno, tako da si bo na njem moč ogledati (in kupiti) tako opremo in pribor za zimske kot tudi za letne športe. Poleg tega bo bogato založen s športno konfekcijo in konfekcijo za prosti čas. Kot navadno si bo v šestih dneh, kolikor bo sejem trajal, moč ogledati turistično ponudbo, tako domačo kot tujo. Predstavilo se bo 259 razstavljalcev iz 17 držav, slovenska in avstrijska podjetja bodo prisotna neposredno, iz drugih držav pa se bodo predstavila preko slovenskih zastopnikov. Razstavljala se bodo predstavili na okoli 4500 kvadratnih metrih, tako da bo sejem obsegal 6500 kvadratnih metrov, zajel pa bo vse sejem ke dvorane. Pomemben del sejma bo tudi tokrat predstavljala prodaja rabljene smučarske opreme, kot novost pa bodo letos prodajali tudi rabljeno teniško opremo in opremo za golf. Tako imenovani Forum bo letos posvečen predsvem okroglim mizam o snowboardu in smučanju mladostnikov, na novinarskih konferencah pa bo govora o tekmah svetovnega pokala pri nas in o skupni organizaciji olimpijade v letu 2002. V posebnih delavnicah se bodo predstavili tudi slovenski vaditelji, užitelji in trenerji smučanja, združeni v ZVUTS. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 19. ure, vstopina je 200 tolarjev, za mlade do 14 let pa je vstop brezplačen. Med kupci vstopnic bodo na koncu žrebali nagrade, k boljši sejemski ponudbi pa se pridružujejo tudi Slovenke železnice s popustom za prevoze. • V. S. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Naročnik: obt. odbor SDSS Kranj Jtenjski kraji med najboljšimi h ^na» 21. novembra - Turistična zveza Slovenije zadnje I vaIj!tnJa veliko pozornosti akciji Iščemo najbolj urejen I y 'oveniji pod geslom Moja dežela, lepa, urejena in so se med najboljšimi znašla tudi gorenjska ,n kr*ji. H l^^anje, ki je že kar nacionalno in s katerim z roko v il ekologija, je pomembno tudi za svetovno gibanje leto, je pridružila tudi Slovenija. Letošnji __ni. V tekmovanje se vključuje vse več Tajev, zdravilišč, pa trgovin in policijskih ter železniških p°Šte, vrtovi. ki se mu je tfg s« zelo spodbud t$tll y v kategoriji večjih mest zmagal Maribor, na tretjem t$t0Jf Pristal Kranj. Med izrazito turističnimi kraji je prvo 'f"j s Zaxefila Kranjska Gora, drugo pa Med. Kot turistični tki* !;esce dosegle dobro tretje mesto. Med vojašnicami pa *K3°olJ* odrezala Bohinjska tna ije odrezala Bohinjska Bela, kije delila prvo mesto °rsko, druga je kranjska. najboljše mesto. V Janini akciji , . vrtov so hili nagrajeni Lazarjevi z Bleda, pa tudi t! S*l llnm na VrJi^n jC W Še niso vsi najboljši. Mcrcatorjcva Vinjeta z Bleda je v i>fcjte80riji dosegla J& vrtov so bili i Ka t'om na Vršiču je dobil lepo priznanje med Clmi domovi. M J,'n Rožič, predsednik slovenske Turistične zveze, je "lih a so bili letos premalo navzoči predvsem v manjših %h r namcravaJ° v prihodnosti popraviti. Poudaril je |jji nOst označenosti mest s tablami ter večjo odgovornost 'poštovanju ekološke zakonodaje. Kj^ .tckinovanje Slovencem omogoča promocijo dežele in taj6 ta lažja, če je kraj urejen, poln prijaznih ljudi, kar vse h kvalitetnejši in boljši turistični ponudbi. Raziskave min1 jtnej ■gi Pokazale, da . v nagrajenih nc rezultate. • S. Vidic po krajih beležijo boljše Razširjeni obseg poslovanja ELEKTROTEHNIŠKEGA PODJETJA Kranj ETP je vsestransko, predvsem inštalacijsko montažno podjetje, ki se ukvarja s celo vrsto dejavnosti in storitev predvsem na področju elektrotehnike. S svojo široko dejavnostjo in visoko kvaliteto storitev sodi med največja in najpomembnejša tovrstna podjetja v Sloveniji. Razpolaga z izkušenimi, visokokvalificiranim! kadri, moderno opremljenimi poslovno-proizvodnimi prostori, sodobnimi delovnimi pripravami, avto-parkom, projektivnim birojem, servisno-vzdrževalno službo, ter prodajo na drobno in debelo. Podjetje se lahko pohvali s 47-letno tradicijo. Pot od začetkov do danes je bila polna sprememb, plod razvoja pa so bogate izkušnje in visoka kvaliteta storitev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 kot Mestno elektrotehniško podjetje. Poslovanje je zajemalo vrsto dejavnosti od elektroinštalacijskih in elektrovzdrže-valnih del, servisnih storitev, finomeha-nike, popravilo koles, galvanizacije do trgovine na drobno. Tako široka dejavnost ni dopuščala enakomernega razvoja, zato je podjetje postopoma opustilo vse dejavnosti, ki niso bile vezane na elektrotehniko ter se leta 1952 preimenovalo v Elektrotehniško podjetje. V šestdesetih letih je podjetje zaradi tehničnega razvoja in rasti življenjskega standarda močno okrepilo servisno dejavnost in se odločilo za gradnjo svojih poslovno-proizvodnih prostorov na Zlatem polju, ter tako prvič pridobilo svoje poslovne prostore. Hiter razvoj tehnologije v sedemdesetih letih je narekoval še večjo angažiranost v vseh dejavnostih, s katerimi se je podjetje pojavljalo na trgu, imenu pa je dodalo skrajšani naziv ETP Kranj, na kar se je podjetje odzvalo z ustanovitvijo lastnega projektivnega biroja in s povečanjem proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, ki so se odrazile v izgradnji modernega skladišča, maloserijske proizvodnje in sodobnih poslovnih prostorov tehničnih služb na Primskovem. Ohranili smo staro ime z novimi dejavnostmi . —-——^ Elf KTWOTEHW6KO POOJ6TJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA KRANJ Mirka VMnovt 11 Upadanje investicijske dejavnosti in izguba jugoslovanskega trga je narekovala prodor na tuje trge, predvsem Rusijo, kjer prav sedaj zaključujemo izvedbo elektroinštalacijskih del, na hotelu izven kategorije, katerih vrednost je blizu 2 milijona dolarjev ter še večjo angažiranost pri pridobivanju del na domačem trgu, kar vse je narekovalo razširitev obsega poslovanja in vrste storitev, ki se odraža v izvajanju elektro-montažnih del na področju in napravah srednjih in visokih napetosti, v ustanovitvi lastne kovinarske delavnice ter izvajanju kompletnih inštalacijskih del, vključno z izvajanjem vodovoda, centralnega ogrevanja in prezračevanja, pripravljamo pa se tudi na izvajanje plinskih inštalacij. Uspešno izvedbo zagotavljamo z visoko usposobljenimi lastnimi kadri in opremo, kar lahko potrdijo naročniki oz. investitorji, ki so se odločili pravilno in nam zaupali kompletno izvedbo elektroinštalacijskih del. Poleg uspešne uveljavitve razširjenega obsega poslovanja na inštalacijskem področju, kjer lahko lastni inženiring ponudi investitorju kompletno izvedbo od ideje do izvedbe, pa smo največ volje, znanja, energije in sredstev vložili v adaptacijo poslovno-servisne-ga objekta na Zlatem polju, kjer smo uspeli pridobiti 600 m2 najsodobneje opremljenih prodajnih površin v ETP elek-tro centru, ki bo odprt v decembru, kjer naj bi kupec našel resnično vse s področja elektrotehnike pod eno streho, na voljo pa mu bodo tudi storitve RTV servisa in bifeja. Danes je ETP srednje veliko podjetje, ki zaposluje 130 ljudi, ki vgrajuje in prodaja več kot 5000 vrst materiala in ustvarja več kot 10 milj. DEM letne realizacije, v letu 1995 pa načrtujemo otvoritev ETP elek-tro center v Zagorju, za kar smo že odkupili poslovne prostore. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, je ETP Kranj oktobra oddalo Agenciji RS Program o lastninskem preoblikovanju, s katerim se želi z interno razdelitvijo in notranjim odkupom preoblikovati iz družbenega podjetja v delniško družbo, pri čemer sodeluje v programu več kot 95 odstotkov zaposlenih, ki bodo udeleženi tudi z lastnimi sredstvi. Cilji zaposlenih v ETP Kranj so izvajanje najsodobnejših izvedb vseh vrst inštalacij na najvišji tehnološki ravni, ter postati vodilni trgovec elektrotehniških izdelkov na področju maloprodaje, ki vključuje tudi kakovostno servisno storitev in so realni ter dosegljivi v bližnji prihodnosti. Z razširjeno ponudbo želimo doseči visoko raven poslovanja, ki bo zadovoljila potrošnike, naročnike oz. investitorje. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Vozili smo: Audi A6 2.5 TDI Eleganca letos novega audija A6 v kombinaciji z novim najmočnejšim dizelskim motorjem je zgovorna ze sama po sebi: 2461 kubičnih centimetrov gibne prostornine v dizelskem pet valj ni ku in 103 kilovate moči sproščenih s pomočjo turbinskega polnilnika se odlično ujema s skoraj pet metrov dolgo limuzino. MEŠETAR Sprednji del je zaradi nove maske hladilnika, žarometov in odbijačev zdaj res zelo podoben Audijevemu aluminijastemu A8, a z aluminijem nima nobene zveze. Pri A6 šestica pomeni tudi precej razkošja v notranjosti podedovanega od predhodnika audija 100. Voznika čaka zelo pregledna in zelo uporabna armaturna plošča s pripravnimi stikali in ročicami, razen tiste, ki služi za vklop luči. Volan, ki je po novem nastavljiv višinsko in globinsko ima seveda servoojačevalnik, v sredici sorazmerno velikega, a za oprijem prijetnega obroča pa je tudi varnostna zračna vreča. Nasploh je pri novem A6 serijska oprema znatno bogatejša, kot je bilo to v navadi pri prejšnjih Audijevih modelih, tako da je na spisku osrednja ključavnica, elektrika za bočna stekla in ogledala, zavorni sistem ABS in zelo dobra klimatska naprava, ki jo je moč uravnavati ročno ali pa prepustiti avtomatiki. Govoriti o Audijevih dizelskih motorjih, pomeni govoriti o dizelskih motorjih z veliko začetnico. Najnovejši in najmočnejši je nov petvaljni turbodizel z močjo 103 KW/140 KM. Značilni dizelski tresljaji se pojavijo le za zelo kratek čas pri vžigu motorja, potem pa je tek tega motorja skoraj nenavadno tih in miren Tudi pri priganjanju je njegovo renčanje bolj podobno dokaj umirjenemu tigru kot pa značilnemu dizelskemu klenkanju. Njegove zmogljivosti so vsej uglajenosti navkljub, skoraj športne. Od 0 do 100 kilometrov na uro pospešuje v 9,9 sekunde pri končni hitrosti pa se merilnik ustavi na številki 208. Turbo luknje skoraj ni, saj se motor kmalu po odločnejšem pritisku na stopalko za plin poslušno odzove in zavrti vse do 1.900 motornih vrtljajev, kjer pa že doseže skoraj orjaški navor 290 Nm. Za prenos moči na sprednji kolesi skrbi natančen šeststopenjski menjalnik in nasploh so vozne lastnosti audija A6 s tem motorjem zelo dobre ob zelo ekonomični porabi. Prav zaradi odličnega turbodizelskega motorja se audi A6 2,5 TDI brez zadržkov kosa z bencinsko konkurenco, tudi v lastni hiši. • M.G., slika Lea Jeras S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERNI ■?iimj,'.M:1m^PREŠERN JOŽE t 64248 LESCE y Savska 36A? Cene kmetijskih zemljišč V tržiški občini je za kvadratni meter njive prvega vrednostnega razreda treba odšteti 308 tolarjev, za njivo drugega razreda 277 tolarjev in za njivo tretjega razreda 246 tolarjev. Njiva četrtega razreda stane 216 tolarjev, petega 185, šestega 154, sedmega 123 in njiva osmega razreda 92 tolarjev za kvadratni meter. Poglejmo še cene travnika! Prvi vrednostni razred je po 231 tolarjev za kvadratni meter, drugi po 200 tolarjev in tretji po 169 tolarjev. Za četrti razred je treba odšteti 139 tolarjev, za peti razred 108 tolarjev, za šesti 92, za sedmi 77 in za osmi razred 62 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so izhodiščne, sicer pa so odvisne tudi od ponudbe in povpraševanja ter od drugih ekonomskih vplivov. Katalog stroškov kmetijske mehanizacije Po zakonu o dohodnini so osebni prejemki iz medsebojne sosedske pomoči med kmečkimi gospodarstvi oproščeni plačila dohodnine, vendar le pod pogoji, ki jih določa posebna odredba. Po tej odredbi se za medsebojno pomoč štejejo deia s področja kmetijstva in gozdarstva, če jih opravljajo člani kmečkega gospodinjstva z lastno mehanizacijo in lastno delovno silo, v okviru strojnega krožka in v občini, v kateri imajo svoja zemljišča, in v sosednjih občinah. Pogoj je tudi, da jih zaračunavajo po cenah, ki ne presegajo cen, objavljenih v katalogu stroškov kmetijske mehanizacije, in da prejemki v enem koledarskem letu ne presegajo 64.000 tolarjev po hektarju kmetijskih zemljišč, ki jih ima kmečko gospodarstvo v lasti ali najemu, vendar največ do 20 hektarjev. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je Katalog stroškov kmetijske mehanizacije 1994 že izdalo, pripravil pa ga je mag. Marjan Dolenšek s Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki se je pri tem zgledoval po podobnih švicarskih, nemških in avstrijskih katalogih. Cene na telefonskem odzivniku Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno, podnevi in ponoči, "vrtijo" tudi cene vrtnin in sadja, ki veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo cene od 22. novembra! * jabolka * solata endivija 45 - 55 * hruške 90 - 100 90 - 100 * korenje * zelje, glave 60 * hren 330 40 * kislo zelje 70 - 80 * repa 50 * kisla repa 90 - 100 * česen 160 - 180 * čebula 60 - 75 * cvetača 100 - 150 * radič 100 * krompir * špinača * koleraba 30 * peteršilj 150 150 * por 150 160 NON STOP MOBITEL0609-610-633 Zakaj avtomobil Pony vozi preko 6000 Slovencev? Zato ker je avtomobil z voznimi lastnostmi in udobjem Pony-ja lahko le teoretično cenejši. navit rrwr Kdaj so odprta sejmišča Prašičji sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, v Kamniku vsak drugi torek v mesecu, na Igu pri Ljubljani, kjer ponujajo poleg prašičev tudi goveda, vsako sredo, v Šentjerneju vsako drugo soboto v mesecu... Košček Francije v Preddvoru Kranj, 24. novembra - V hotelu Bor v Preddvoru so pripravili mesec francoske kuhinje, ki so jo začeli s tretjim četrtkom v novembru, ko so nazdravili z mladini vinom beaujolais. Kranjska Živila in mengeški Vivat sta že nekaj let vključena v francoski običaj preverjanja mladega vina beaujolais, ki poteka tretji četrtek v novembru, danes že v 192 državah po svetu. Po geslom "prišel je novi beaujolais" je ta običaj osvojil številne ljubitelje dobrega vina, tudi pri nas. Pokušanje mladega beau-jolaisa je danes pravi organizacijski podvig, saj mora biti hkrati na vseh koncih sveta, iz sodov pa ne sme pred koncem oktobra, ko ga ustekleničijo. Na "dan x" se mrzlično pripravljajo, za dostavo vina so potrebni tisoči tovornjakov, letala itd. V hotelu Bor v Preddvoru so ob tem pripravili mesec francoske kuhinje, ki poteka do 15. decembra. Poleg odličnega vina si torej lahko privoščite tudi pravo francosko kuhinjo, saj je v Preddvor prišel slavni kuharski mojster Gerhard Satran jun, lastnik Burgarene v avstrijskem Fin-kensteinu, s svojim prvim kuharjem Alojzom Škrjancem. o NOVE CENE Pony Partner 3 vrata 16.990 DEM Pony GLS 5 vrat 19.990 DEM Pony GLS 4 vrata 20.540 DEM Pony LS 4 vrata 18.490 DEM >00 4fc HYUnOHI Prodajna mreža: Hyundai Servis »Kadivec«, Pipanova 46, 64208 Šenčur, tel.: 064/41 573 Dia-G d.o.o., Janeza Einigarja 5, 64270 Jesenice, tel.: 064/83 .389 SSUBARU & \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja pb sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanova 46, ft*n£ur Tel.I Oe4/«1~B73 ZAŠČITA POTROŠNIKOV "DRAGA" CISTERNA ZA KURILNO OLJE Na našo pravno pisarno se je obrnil občan z naslednjim problemom. Pri izdelavi sistema centralne kurjave se je odločil za podjetje, ki mu je bilo pripravljeno izdelati in vgraditi cisterno za kurilno olje po njegovih željah. Občanu je bil izdan predračun. Podjetje je svojo obveznost izpolnilo v roku in kot je bilo dogovorjeno, s tem pa je nastopila obveznost naročnika, da plača opravljeno storitev. Tu pa je nastopil problem. Cena se je občanu šele ob plačilu zazdela previsoka. Preveril je, koliko bi izdelava podobne cisterne in njena vgradnja stala pri dveh drugih izdelovalcih. Razlika je bila očitna, saj so bile cene za podobno storitev tu bistveno nižje. Občanu nismo mogli pomagati, saj se cene storitev praviloma oblikujejo prosto. Izjeme veljajo le npr. glede komunalnih storitev, kjer so cene določene s strani državnega organa. Da ne bi prihajalo do podobnih problemov, smo občanu svetovali, da se v prihodnje že pred nakupom pozanima, kak šene so cene za določeno blagc ali storitev. Tako si bo vsaj Pn\ nakupih večje vrednosti prihra-, nil precej denarja pa tudi kasnejše jeze. Ta nasvet pa seveda ne velja le zanj, temveč za vSt nas. Pozanimajmo se o cerm želenega izdelka ali storitve različnih trgovinah oziroma f.\ različnih izvajalcih. Nato prl' merjajmo te cene med seboj & izberimo najugodnejšo PonUf"i bo. Predvsem, ko gre za izdatke ne hitimo, kajti, pravi slovenski pregovor: toči zvoniti je prepozno!' Pravna pisarna ZPS Jure Markič ■•po loto bobnar ni*«! SEVAM LAHKO ZGODI, ČE NE UPORABLJATI ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamke SEAT. Hitro in učinkovito vam priskrbimo katerikoli del, ki ga v tistem trenutku ni * naši zalogi. Rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo no tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo podaljšano garo"^ za določene dele vozila tudi do 5 Vaš pooblaščam trgov*; ^ALPO storitveno in trgovsko podjetje, d.o.o. , Oprešnlkovo 86, Kranj, tel.: (064) 211-692, fax.: (064) 331-650 Servis: Cesta Staneta Žagarja 30 ____ Pooblaščen SERVIS IN AVTOSALON O300 > v zalogi kompleten program vozil VOLKSV/AGEN I prodaja vozil STARO ZA NOVO I originalni nadomestni deli I servisne storitve in popravila RABLJENA VOZILA - ZELO UGODNO GOLF 1,6 D letnik 88 GOLF 1,6 D letnik 89 GOLF 1,6 D letnik 90 G0UF1,6 8 letnik«7 .12 DELOVNI ČAS OD 7 - 15, 16 - 19, SOBOTA 8 TEL: 064/43-019, 43-072, 43 -148 VREME Bones in jurri se bo nadaljevalo suho vreme. LUNINE SPREMEMBE K&r bo danes zadnji krajec nastopil ob 20.06., bo po Herscblovem vremenskem ključu dež in sneg ob jugu ali zahodniku. bORA PLESTENJAK Plf1^0' prijatelji glasbe in dobre volje! Kadar slišite za priimek se vam pred oči naslikajo različne osebe. Mlajši, oziroma hhth ; spremljajo glasbo, si predstavljajo Jana Plestenjaka. Pl ji 'M poznavalci slikarske umetnosti pa takoj pomislijo na Doro in sf*niak- Vse pa ostane v družini, saj sta gospa Dora in Jan - mama r ^/"frišn/i oddaji Glasba je življenje nam bo gospa Dora Plestenjak sin d ' svoJe pogode na glasbo, na glasbeno ustvarjanje svojega J1 Povedala nam bo tudi, kako izgledajo otvoritve njenih razstav, on u ^asbene goste si želi ob sebi... Prisluhnite oddaji, ki bo točno p?)dne na radiu Triglav Jesenice, 96 MHz. yryseslovenska akcija Iščemo zlati glas Slovenije se bliža zaključku. Vorf re<^ na u lestvlce ostaJa skorajda nespremenjen: Alfi Nipič flj ie od vsega začetka, prav tako mu od vsega začetka akcije sledi Jof0 stegne, Oto Pestner je na tretji stopnički, Irena Vrčkovnik in Peta ^otrebuJeš P0 sta ta teden zamenjala poziciji. Jože je četrti, Irena Zrn' decembra bo v Zrečah velika razglasitev Zlati glas Slovenije. •Hagovalcu bo trgovsko podjetje Emona Merkur podelilo zlato ^P«fr»'co, prvi trije pa boao dobili tudi zlati violinski ključ. Emona h j Popravlja tudi presenečenje za vse sodelujoče v akciji. putite se nam - veselo bo! . ^onja Jež iz Maribora bo lahko zapravila bon za 5.000 tolarjev v eni l^ed trgovin Emone Merkur, Stanko Bizjak iz Spodnje Idrije in točeno Krigl iz Pirana pa bosta v svoji garderobi bogatejša za majico Pa še ena iz Tofove realno revolucionarne ljubezenske poezije: Vragi moj, ti si kot Dalli, slikar abstraktne smeri, ki s čopičem dvakrat, trikrat udari, Pa vse, prav vse - fertik je.. VEČNO MLADI Pripravlja in vodi Stojan Lavtar Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24.00. Večna lestvica - 26. novembra: 1. VVaterloo (Abba) 2. Diana (Paul Anka) 3. Seasons In The Sun (Terry Jacks) 4. Ali Shook Up (Elvis Preslev) 5. Summer Hohdav (Cliff Richard) 6. I Honesth/ Love You (Olivia Neston - John) 7. Rivers Of Babvlon (Boney M) 8. Take A Chance On Me (Abba) 9. Night Fever (Bee Gees) 10. Stavin' Alive (Bee Gees) Nagrade: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: MARJAN GRAJZAR, Sajovčevo naselje 9, 64208 Šenčur 2. Kaseti, ki ju prispeva Aligator Music Shop: VOJKO POLJANEC, Partizanska 5, 64226 Žiri 3. Majica, darilo Omnia šport marketa: VANJA VJ1FAN, Cesta Svobode 27 B, 64260 Bled Lep pozdrav vsem ljubiteljem nostalgije! Jutri, v soboto, nas spet Čaka potovanje v šestdeseta leta, tokrat v leto 1968.V tem letu je bilo precej pomembnih političnih dogodkov, zato smo v goste povabili znanega novinarja Janeza Staniča. Glasbo tega leta, še posebej tisto, ki so jo izvajale legendarne Bele vrane, pa nam bo predstavil Tadej Hrušovar. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj", s pripisom VEČNO MLADI. Zaradi praznikov bo naša naslednja oddaja izjemoma na sporedu že v petek, 23. decembra, istega dne pa boste Večno lestvico spet našli v Gorenjskem glasu. KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: igl + gospod bodoči lupan? Njihove zadrege te je pa P°tern kar sram, saj nobeden ne e> ka] bi. In kandidat za lupana zaplava v črevasta pojasnjevan-,a< kako bi, če bi... kako bi bilo '^ba, če bi šlo... kako on ^jekakoi bo.....Nič, skratka! j.na puhla sestava votlih socrea- lstičnih besedičenj, z dolgimi Prernolki. Ali pa zaide kam frugam ,„ je videti nekako Qkole: ko jih kakšen zagnani Poslušalec vpraša, po čem bodo v občini pečene piske in kako bo * njih dostavo, ti bodoči župan vori, da so piske dobra stvar P da jih vsi radi jemo, da jih .°nio pa še raje, ko bo on 'Voljen. f..Ko bingljajo njihove fotogra-!'le po kandelabrih, zraven ob-VeZno stoji, da gre za bodoče tkpane! Kakšne župane, lepo y<*s prosim! Takšnih županov, kakršni bodo naši, ni nikjer v Evropi! Župan je pri sosedih predstavnik države, ki uživa posebno zaščito države in ima zato večjo telo kot naš lokalni samouprav-nik. Naš bo odpisoval akte in skrbel za zakonitost in se tolkel z občinskimi sveti. Zamislite si, kaj bo: lupana drli za vrat njegova stranka, predsednik občinskega sveta je iz druge stranke, v svetu je poplava vseh strank - zdaj pa ti vse skupaj spravi na skupni mandat tako rekoč nedotakljiv: lahko izpolnjuje sklepe sveta, če jih pa noče, ga pa tudi ne morejo prisiliti. Kot ena sveta krava! Ko pa se dotolčeš do teh spoznanj, uvidiš, zakaj hodijo na predvolilne kampanje tako lahkih nog in še zardevajo ne, če jih kdo vpraša po pečenih piškah! Še to jih ni sram, če govorijo kar šipam in praznim stolom v dvorani! In prazni stoli poslušajo paberkovanja o bodoči občini, Tema tedna Pečene piske Dragi volivci! Le zakaj ignorirate predvolilne shode, saj vas nikjer ni niti za eno partijo taroka? Potem boste pa jamrali, da svojega župana sploh ne poznate! Samo zdaj in nikoli več se vam pa predstavlja v polni luči in v vsem sijaju! imenovalec! Saj bi, če bi vsi res v vsakem trenutku gledali na dobrobit ljudstva. Tako pa ne bodo: fovšija bo spet vzplamenela in marsikatera odločitev le zanalašč ne bo sprejeta. To bo blokad, da se nam še sanja ne! In zdaj smo pri tem, zakaj taka poplava lupanskih kandidatov! Pogruntali, so, kereljci v strankah, da lupan v resnici lahko dela čisto po svoje, saj je bil izvoljen na neposrednih volitvah, kar je v Evropi spet velika izjema. In je zato suveren in ves ki bo imela šole pa britof pa dostavo pa odstavo pa kulturo pa socialo pa pettaulent takih stvari, kiji še manjkajo. Saj! Tele občine, ki jih imamo zdaj, je res treba enkrat povleči iz srednjega ve-ka in jih dostaviti v novo tisoč-letje, da ne bodo ljudje v coklah štorkljah po vaseh, na poštne kočije čakali in po trgih konjske fige za kurjavo pobirali. Oh, še dobro, da jih ne sliši kakšen njihov kolega tam čez mejo, kaj trobezljajo na predvolilnih shodih! Sicer pa: kaj bi se pa sploh matrali, če na predvolilne konvencije volivcev sploh ni! Pardon: pridejo, če jih čaka kakšna zakuska, drugače pa jih ni. Zgleda prav žalostno: taka grozna predvolilna kampanja, tak romp in pomp, potlej pa na predvolilne shode volilne baze sploh noče biti! Zafirnkala se je v svoje domove, televizijo gleda, štrika ali za naslednji dan vampe kuha. Tako nedoumljivo pasivna, da ne rečem pišmeuharska je v predvolilnem času slovenska volilna baza! Ko bo pa šla na volitve, bo pa spet narobe volila! Saj - če ne sliši in ne vidi v tapravih kandidatov v živo, tapravi so pa tako ali tako vsi. Nikar potem ne jamrajte, da svojega župana sploh ne poznate. Zdaj ga imate prilolnost videti in slišati, priliznite se mu na predvolilnem shodu, kajti potem, ko bo župan ratal, vas bo njegova ekscelenca sprejela ali pa tudi ne. Saj ni nujno, da kaj pametnega vprašate. Recite samo: oh, gospod bodoči župan, a bo do naše šupe kdaj asfalt na občinske stroške? In vam bo najprej rekel, da je kategorizacija regionalnih in lokalnih cest prioritetna naloga vsakega lupana in tudi njega, da so pomožni objekti kot je vaša šupa nujna sestavina vsake poštene, komunalne infrastrukture in da tozadevno vaš objekt zasluži vso pozornost. Zdaj je namreč že jasno, da je prav asfalt do vaše šupe ali asfalt, po katerem poteka dostava pečenih pišk srčica vseh zadev in najlepša tema županov v predvolilni kampanji. • D. Sedej Zaupajte nam svoj glas. "MISLI GLOBALNO, DELUJ LOKALNO" Ideš* Naročnik: Zeleni Kranja LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ZIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji del: 1. LUTHER VANDROSS & MAR I AH CAREY: Endics love 2. BON JOVI: Always 3. ELTON JOHN: Can you feel the love toni< 4. VVHIGFIELD: Saturday night 5. CORONA: The rhythm of the night Predlog: ERASURE: Run to the sun Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. ČUKI: Vsepovsod ljubezen 3. IRENA VRČKOVNIK: Poslušam srce* 4. ALEKSANDER JEŽ: Češnja znova cveti 5. ANDREJA MAKOTER: Ona tvoja sreča je Predlog: KINGSTON: Ti si tu Živio! Še dvakrat bomo skupaj sestavili lestvico 5 +5 v letošnjem letu. Potem pa bomo kmalu praznovali njen drugi rojstni dan. Tudi v predvčerajšnjem zabavnem glasbenem popoldnevu smo izžrebali tri, ki prejmejo nagrado. Tokrat naj prejmejo iskrene čestitke: Bernarda Verbič, Sp. Brnik 15,64207 Cerklje, Darinka Čučnik, Trg 2, 68280 Brestanica in Stanka Zupan, Smledniška 1, 64000 Kranj. Skupaj z gosti bomo ponovno 7. decembra, do takrat pa lep pozdrav od vaše Saše Pivk. KUPON TUJI PREDLOG DOMAČI PREDLOG MOJ NASLOV KUPONE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI ZADETEK V PETEK Drevi bo v nočnem programu RADIA ŽIRI ponovno na sporedu priljubljeni družinski kviz ZADETEK V PETEK. Naši gostitelji bodo člani družine DEMŠAR, po domače PR' JAVH, Martinj vrh 35. Demšarjevi bodo sestavili tričlansko tekmovalno ekipo, čaka jih 10 težkih vprašanj in za vsak pravilni odgovor poldrugi tisočak vredna nagrada - skupni nagradni fond, ki ga prispeva pokrovitelj kvita Trgovsko podjetje LOG, d.o.o., iz Žabnice, znaša 15.000 tolarjev. Demšarjeve čaka na koncu usodno vprašanje za "vse ali nič", pravilni odgovor pomeni uvrstitev v finalno oddajo 6. Januarja 1995 za nagrado družinskega podjetja KLAKOČAR, d.o.o., s Srednje Bele pri Preddvoru. Vabimo Vas, da nocoj prisluhnete Radiu Žiri! Generalni sponzor božično-novoletne serije: družinsko podjetje "Klakočar" - proizvodnja tekstilnih izdelkov, trgovina "Nina", restavracija Vila Bella s Sr. Bele pri Preddvoru. šiviljstvo klakočar V trgovini "Nina" ugodna ponudba oblačil za zimski čas - molke, ženske in otroške konfekcije, spodnjega perila, brisač, servietov, nogavic, copat ter igrač in bižuterije. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Restavracija VILA BELLA je odprta, razen ponedeljka, vsak dan od 11. do 23. ure; ribje specialitete, divjačina, brezmesne jedi, prvovrstne sladice - ponudbo pa so razširili še na dobrote kitajske kuhinje. Kakovost, pozornost in udobje v restavraciji VILA BELLA na Sr. Beli. Poslovno kosilo, priložnost za praznovanje pomembnih življenjskih dogodkov ali intimne večerje. - Trenutki v VILI BELLA vam bodo ostali v nepozabnem spominu... NAGRADA: OBLAČILA IN GOSTINSKE STORITVE V VREDNOSTI 50.000,00 SIT POKROVITELJ "DRUŽINSKEGA KVIZA" (DANES, V PETEK, 25. 11. 1994 LOG / v^mmmmmmt^ d.o.o. s trgovinama: Srednje Bitnje 70 pri Žabnici - tel.: (064) 312-000, fax: (064) 312-331 v Ljubljani, Šmartinska 152 HALA 10 - južni vhod - tel.: (061) 185 1 601 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. široka specializirana ponudba: svetil, senzorjev in senzorskih svetilk "STEINEL", visokokakovostnih stikal "MERTEN", električnih orodij in kompletne inštalacijske storitve v objektih - od telefonije, jakotočnih ter vodovodnih inštalacij do alarmnih naprav. TVS 1 8.55 Radovedni taček: Gasilec 9.10 Moja encikopedija živali: Lenivec 9.20 Oscar Junior: Predvsem bodi to, kar si, italijanski film 9.30 Male sive celice: Kviz za šestošolce 10.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.05 Zgodbe iz školjke 11.40 Vrni se Snoopv, ameriški risani film 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Duhovi deževnega gozda, ameriška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Celje: Klic dobrote, prenos 21.35 Za TV kamero 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 23.25 Bela poroka, poljski film TVS 2 8.00 Euronevvs 9.55 Sestriere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.55 Sestriere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 13.40 Človek in glasba: Dunaj -Koncert cesatstva, 3. del 14.30 Turistična oddaja 14.45 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 15.35 Sova, ponovitev 16.55 športna sobota: Ljubljana: DP v rokometu (m): Slovan - Pivovarna Laško Celje, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja 20.*0 Oče, ameriški film 22.05 Sobotna noč: Nevice iz eveta zabave; Foraigner; Glasbena lestvica 0.15 TV jutri HTV 1 8.45 TV koledar 1©.30 Maša, ob razglasitvi novih kandidatov 12.15 Poročila 12.20 Empera-triz,' nanizanka 13.05 Me je kdo iskal? 13.45 Briljantina, ponovitev 14.25 Pepelka iz Ražanjca, dokumentarna oddaja 15.10 Prizma 15.45 Poročila 15.55 Bony, otroška nanizanka 16.45 Turbo Limach show 18.00 Poročila 18.05 Televizija o televiziji 18.30 Resnica 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.10 Smrtonosni vpliv, ameriški barvni film 22.05 Naj zvenijo tamburice, glasbena oddaja 22.45 Slika na sliko 23.25 Poročila 23.30 Razmišljanje 0.25 Poročila 0.30 Sanje brez meja HRT 2 14.50 TV koledar 15.00 Tenis, prenos ekshibicijskega dvoboja med Goranom Ivaniševičem in Michaelom Stichom 17.30 Mar-zina Navratilova, dokumentarna oddaja 18.30 Vaterpolo, Mladost - Jug, prenos 20.10 KYTV, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Cro pop ročk 21.30 Latinica 22.30 športna sobota 22.45 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Rowan Atkinson; Draga Dollv, ameriške barvni film KANALA 7.00 Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.15 Karma, ponovitev 12.00Dance session, ponovitev 12.30 Spot tedna 17.55 Spot tedna 18.00 Računalniška kronika, dokumentarna nanizanka 18.30 Barnum, ponovitev ameriškega filma 20.00 Vreme 20.05 Živeti danes - trebuh, moj sov-ažnik, 2. del dokumentarne serije 20.35Računalniška kronika 21.10 Ameriških deset 21.40 Rdečilo za ustnice, ameriški ba^ni film 23.20 Vreme 23.25 Zgodba o igri, ponovitev 23.50 Krik, ponovitev 0.20 Spot tedna 0.25 CMT SOVA TVS 1 BELA POROKA Poljski barvni film Blanka in Paulina, najstnici, gledata pozno zvečer oddajo o seksualnosti ljudi in živali. Pri tem ju preseneti 8'tankio oče in dekleti bliskovito menjata spored in se znajdeta v dokumentarni oddaji iz preteklosti. To je začetek njunega odpotovanja v preteklost, v čase I. svetovne vojne. Stara hiša iz sedanjosti je ista, tudi osebe so iste, le čas je pretekli in temu primemo je seveda tudi dogajanje. Biankaje zgrožena, ker naj bi se poročila z Benjaminom, ki je nezrel in čustveno nezainteresiran mladenič, nasprotno pa je Benjamin všeč Paulini, ki je nesrečna, ker je ta namenjen Bianki. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.00 Naš glasni dom, ponovitev 9.30 Človek z zelenim klobukom, ameriška TV kriminalka 11.00 Pod mavrico, ponovitev ameriške TV romance 12.30 Helio Austria, Hello Vienna 13.10 Ti nesramni vozniki, nemška komedija 14.40 Štirinajst let -kaj zdaj?, pred izbiro poklica 14.55 Hiša v Jeruzalemu 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 O 3 - TV, glasbena oddaja 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Queen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ali ste za šalo? 22.05 Zlata dekleta 22.30 Polnočno križarjenje - samo morje je bilo njena priča, ameriška srhljivka 0.05 Čas v sliki 0.10 Ljubim te, brazilski erotični film 1.45 Videostrani/Ex libris AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 9.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju -Veleslalom (m), 1. tek iz Sestriera; Sankanje - svetovni pokal, iz Innsbrucka; Veleslalom, 2. tek iz Sestriera 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Božje iskrice 14.30 Vaški zapeljivec 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ozri se do deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 13.00Nogamet 19.00 Avstrija dan©s 19.30 Čas v sliki 20.00 Kuftura 20rf5 Posli, avstrijski IV fiir»£1.50 Čas v sliki 21.55 Čas na; nabodalu 22.00 šport 22.30 Avstrija li, 43, del 0.15 Round Midnight >9.40 Videostrani/Ex libris TELE TV KRANJ ... Videostrani 8.30 Dobro jutro, Gorenjska (v živo) 9.30 Videostrani 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Strel 5, oddaja za mlade in mlade po srcu (ponovitev) 19.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 20.40 Srečanje turističnih delavcev Gorenjske v Kranjski Gori 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.10 Oglarjenje 21.20 Lupanje kuk-rice 21.40 Balonarsko prvenstvo 22.00 Film: Lena's holidav's (1. predvajanje) 23.30 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Župan se predstavi -Alojzij JELENC 20.00 Župan se predstavi - Peter KREK 20.30 Zupan se predstavi - Alojzij ČUFAR 21.00 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gor- enjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja - gost dr. JANEZ JU-HANT 19.30 do 24.00 Večerni program - Večno mladi R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. Dopoldne bo stekla oddaja v počastitev 32-letnice Radia Tržič s predstavitvami različnih uspešnih firm. Ob 12.30 se bo predstavil kandidat za župana SNS, Stanislav Meglic. Studio Radia Tržič bodo obiskale različne zanimive osebnosti, od športnikov do književnikov in igralcev. Med drugim bodo ob 16.10 na vrsti obvestila, sledilo bo nekaj zanimivosti, ob 16.30 glasbene čestitke, ob 17-ih bo na vrsti horoskop. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddate brezplačen mali oglas. Ob 18.20 se bo predstavil kandidat ZLSD za župana Tržiča, Ivan Kapel. Generalni pokrovitelj programa bo MG Gregor inženiring, doo, skušali pa bomo pomagati tudi Gregu iz Leš, ki se pripravlja na zahtenvo operacijo srca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni* razgledi 12.00 BBC novice $2.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje*'14.00 Meiodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 9.00 Mladinski program 10.10 Devizni tečaj 11.00 Teden dobrote - KARITAS 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL R RGLKRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJA-NA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.0O Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit KINO CENTER Danes zaprto! STORŽIČ amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 16. uriSTORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 18. in 21. uri ŽELEZAR amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. psih. krim. KLIENTob 17.45 m 20. uri TRŽIČ amer. hum. melodr. FORREST GUMP ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 18. uri, amer. akcij, film KLIENT ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. PALČIČA ob 16. uri, amer. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 18. in 20. uri TVS 1 8.25 Otroški program: Živ žav 9.15 Arabela, ponovitev češke nadaljevanke 9.45 VVaitapu, TV nadaljevanka 10.15 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.40 Življenje v zamrzovalniku, ponovitev angleške poljudnoznanstvene nadaljevanke 11.05 Zvočnost slovenskih pokrajin: Koroška 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Velja za vsak dan: Štirideset proti šestdeset, ponovitev nemške igrane serije 13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ponovitev ameriške nanizanke 14.25 Hollvvvood - Skrivnosti Daniele Steel, ameriški film 16.00 Majski cvetovi, angleška nanizanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Listi in cvet, 2. oddaja: Hortenziie 21.45 Ščepec širnega sveta, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 Sova 22.35 Druga domovina, nemška nadaljevanka TVS 2 8.00 Euronews 10.00 Gregor Strniša: Samorog, posnetek predstave drame SNG Ljubljana 11.55 Sova, ponovitev 12.50 Klic dobrote, posnetek iz Celja 15.00 športna nedelja 15.00 Tenis, odprto prvenstvo Slovenije v dvorani, polfinale, posnetek iz Rogaške Slatine 15.55 Rogaška Slatina; Tenis, odprto prvenstvo Slovenije v dvorani, finale, prenos 16.55 Sestriere; Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek prenos 17.55 Park City: Svetovni pokal v "pskem smučanju, slalom (ž), 1. ■ prenos 19.25 Ples stoletja: d akademizma do abstraktne ^klasike, francoska serija 20.25 Park City: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 20.40 Sestriere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 2. tek, prenos 21.25 Vohuni so med nami, ameriški film 22.20 Velja za vsak dan: Pa vendar teče, nemška igrana serija 23.35 Športni pregled HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 9.00 Risanke 9.30 Album nekega poletja, nemški barvni film 10.00 Maša 11.30 Poročila 11.00 Ma-lavizija 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 Narodna glasba 15.30 Opera box 16.00 Mesta - zibelke srednje Evrope: Lvov 16.40 Živalski svet 17.10 Poročila 17.15 Filmi Buda Spencerja: Zvezda, italijanski barvni film 18.50 Kre-menčkovi, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 22.40 Poročila 23.20 šport 23.40 Poročila v angleščini 23.45 Sanje brez meja HTV 2 15.05 TV koledar 15.15 Cro pop ročk 16.00 V dobri družbi, ponovitev 16.55 NBA action 17.25 Nogomet - Croatia - Hajduk, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Črno belo v barvah: Rebecca, ameriški barvni film; Leteči ciklus Montvja Pvthona, humoristična nanizanka KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Mož z železno masko 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Rdečilo za ustnice, ponovitev filma 12.30 Helena 13.15 Spot tedna 18.05 Risanka 20.00 Vreme 20.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Zgodba o igri, dokumentarna oddaja 21.30 Kino, kino, kino 22.30 RADIO ŽIRI, SFMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škofja Loka Zdrava video glava 23.20 Okus Slovenije, ponovitev 23.30 Vreme 23.35 Spot tedna 23.40 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05Zunan-jepoiitična reportaža 9.30 Novi avstrijski film 10.15 Polet nosorogov, ponovitev 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.15 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Pot do slave, ameriški glasbeni film 15.25 Connv je kos vsemu, dogodivščine direktorice teniškega kluba 15.30 Otroški program 16.35 Parker Leviš 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.05 Čas v sliki 18.30 Baywatch 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 19.55 Ljubezen v Gradcu 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (m), iz Sestriera 21.55 Čas v sliki 22.05 K 1, kultura v živo 22.25 Josef Hei-der, portret portret kabarateista 23.20 Šalom 23.25 Avalon, ameriški TV film 1.30 Bela Bar-tok 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverly Hills 90210, ponovitev 10.15 Pan optikum 10.30 VValtonovi - veliki dan za Elizabeth, ameriški TV film 12.00 Čudovite siike iz živalskega sveta 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 šport 14.30 Ad-ventno petje 15.15 Črn* blisk, nemški film 16.50 Siika-Avstrije 17.15 Klub za mentorje 17.55 Aipsko smučanje - šVetovni pokal, slalom (m), 1. tek iz Sestriera 18.00 Halo, kako ste? 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.38 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Medicine man - zadnji dnevi raja, ameriški pustolovski film 21.50 Moje najuspešnejše leto, ameriška komedija 23.20 Čas v sliki 23.40 Polnočno križarjenje -samo morje je bilo njena priča, ponovitev ameriškega filma 0.55 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok 9.10 Miha Pavli-ha (ponovitev otroške oddaje) 9.55 Dobro jutro, Gorenjska (ponovitev) 10.55 EPP blok, Danes na videostraneh 11.00 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.30 Iz sveta glasbe: Manja Šalamun 12.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 13. oddaja 13.10 Film: Lena's holidax's (2. predvajanje) 14.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki {10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Župan se predstavi - Jože MOŽGAN 20.00 Župan se predstavi - Franc BENEDIČIČ 20.30 Otvoritev obnovljene rojstne hiše slov. impresionista I. GROHARJA - 3. del 21.00 Zaključek programa R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - Lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, j* Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sledila do 10.30 Klepetalnica, predstavitev kandidata za župana, Janeza Škerjanca, pa oddaja Planinsk1 šopek. Tedenski mozaik bo rw sporedu opoldne, nedeljski du" hovni misli bodo sleidle podrobnosti iz našega vsakdanjika. 0® 12.50 bodo na vrsti obvestila, o° 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje, ob 13.50 predstavitev kandidata za župana SDS. Pavla Ruparja, spored borno sklenili s Kolovratom domačin-Presenečenje pripravlja tudi pok-rovitlej odaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 ItfgJ vrtiljak 9.30 Horoskop 10.3*[ Kuharski recept 11.00 Ra4^ sejem 12.00 Osmrtnice 12™ Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.0" Tema 18.30 Minute za resn0 glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.0" Danes v občini 9.10 Kandidat za župane občine Žiri in Železni* se predstavljajo 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke I3-3, Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 9fČ MHz-UUBLJANA: 105,1 MH* 7.00 Calimero in otroci 9-00 Dopoldanski vodeni prografg 9.15 Novice 9.30 Horoskop Vreme 11.15 Novice 12.00 Du hovna misel - Rudi Koncil«* 12.15 Novice 13.00 NedeljsJJ reportaža 14.00 Glasbena lei>tyL ca 15.00 Vodeni program 15-1 Novice 17.15 Hollvvvood - odda ja o filmu 18.00 Gostuje Ra°'0 Trbovlje 19.00 American top* 22.30 Jazz galerija 1.00 Satel*L KINO CENTER amer. ris. ALADIN ob 10. un, amer. kom. TRI^ LOPOVI IN POTEPIN ob 17. in 19. uri, prem. akcij, kom-RESNIČNE LAŽI ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUNLJ ob 17. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI oP 16. uri, amer. psih. krim. KLIENT ob 17.45 in 20. uri TRZ'V amer. hum. melodr. FORREST GUMP ob 17.30 in 20. un RADOVLJICA amer. akcij, film KLIENTob 18. uri, amer. kom-ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 20. uri ŠKOFJA LOKA arnef-kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 18. in 20. uri ŽELEZNI* amer. ris. PALČIČA ob 17. uri, amer. kom. VIKEND P^ BERNIEJU II ob 19. uri KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. weist. MAVERICK ob 20. uri Odprte strani Janašpec STRAN 20 Janko Humar STRAN 21 \r ni j v . . . Smučišče brez snega je kot soba brez tuša 2<* Bled se vračajo tuja Brane Justin SS* J.e, te?e P?bra,'.k.e' j1!13 PrDente™° *T 8°sf.e,!B,ed Je edin! Do&ri oferi za ffran/sfto Goro '"nsticni kraj v Sloveniji, ki ima 80 odstotkov tujih gostov, pravi , |f,v -»ANA ŠPEC, direktorica Turistične poslovne skupnosti Bled. Olimpijska kandidatura je odllCtia prOlHOClja »*«*mmim......^ Gorenjska turistična regija POGLEDI GORENJSKEGA JUGA ^ Bili so časi in ljudje, ki so mislili, da je v °veniji samo en kraj, in sicer Bohinj, ki ride v ozir za zimski sport. O kakšna f^era je bila, ko so uvideli, da se da tudi v §rf*njski Gori in sploh v vsej Slovenski ^ 'riji izvrstno smučati! In ko je nekaj let ^ *° nekdo v Pohorju zasadil smučke, \ffin° začudenje! Kaj neki ta človek v to[p" **če? Minila so leta, smučarji so ,(j ko gobe na vseh koncih in krajih, in '^n}es imamo vse druge misli o zimskih lllkah v Sloveniji, nego smo jih imeli tik I vojno in po njej..." povedene besede so bile natisnjene pred (7o'ef' " v zimskem vodniku po Sloveniji ■3*) avtorja Rudolfa Badjure (1881-')» pisca izvrstnih vodnikov ter organi- M ]?jtoria smučarstva in planinstva. Čas je Sove besede potrdil in presegel. "Zimski *Portu Kaj je s Slovensko Sibirijo': ? je postal slovenski nacionalni šport, v ^ l°vensko Sibirijo" pa je očitno nekaj narobe. "Snežne prilike so i). tQnjski Gori izredno ugodne in zanesljive, megla redkokdaj, jaka 1/e ^u Je doma dolga, trda, debela, prava alpska zima, zaradi ^ Se je prijelo te krajine ime: Slovenska Sibirija! ... Od Rut pred Pomikom pa čez Kranjsko Goro do Rateč pred Planico je poleti in *lmi polna raznovrstnih motivov za slikarje in amaterske fo ob°^rafe m nima, hvala Bogu, doslej še nobenega industrijskega ki bi kalil gostom mir, in pridil čisti, krepki gorski zrak." 0^. barski motivi so še vedno na svojem mestu, industrijskih (o/I^'ov ^e z^aI ni ('n Jm tua"i ne bo), čisti in krepki zrak je slabši le ^ *°. kolikor se jc poslabšal globalno, saj onesnaženje ne pozna \QfjQ- Le zima ni več takšna, kot je bila: dolga, trda, debela, prava Tudi zimski šport se je spremenil - postal je industrijski. Po p sodobnih zahtevah urejeno smučišče spominja na industrijski M l8°n. Prebuldožirana krajina je kot dnevni kop, žičnice in jj nice so kot tekoči trak, smučarji brzijo na akord. Videz in ritem L industrijska, čustvovanje in mišljenje v rekreativnem procesu se e'uJočih takisto. Jako je danes v gornjem koncu Doline. Ozrimo fy^a/> po naši le ustaljeni navadi, še v ta spodnji konec, pod pt %°š. Badjura v svojem vodniku opiše smučarski izlet, katerega bi danes izzvenel povsem "odštekano". Predlaga namreč \\ensk° prečenje Žirovskega Vrha na smučeh; "v razdalji prek 10 0(j )e po vrhu lepo prazno, oblo, gladko, na vse strani prijazno lj?ri° in nas v marsičem spominja na smuko po goličavah slovitega °dnega Pohorskega grebena". "Družbi", ki bi se namenila na tak izlet, priporoča, da najame poseben avtobus iz Ljubljane do Podlipe (navadna, a daljša različica je, če gre do Vrhnike z vlakom), se nato peš povzpne do Smrečja, skoči še na Vrh pri sv. Treh kraljih in potem na Lavrovec in "Golni" vrh, odtod pa vseskozi na smučeh do Gorenje vasi, "od koder se odpeljemo z avtobusom (18, 21) na železniško postajo v Škof jo Loko". Turo je mogoče opraviti v enem dnevu ali v dveh, s prenočiščem v Smrečju Posebej imeniten se mu zdi položen spust z Golega vrha do "Trajha" (Trohe): "nad 2 km dolg vlak, le parkrat na manjših ravnobah prav kratko prekinjen!" Predindustrijska romantika, ni kaj! Kdo bi danes še izgubljal čas z njo? Še na gorenjskem jugu snega (ako ga imamo) ne tlačimo več na tak staroverski način, ampak se raje podamo na Črni in Stari Vrh ali na Sorsko planino, kjer je potlačen strojno. Tako Badjurova kot sodobna različica smučanja imata eno veliko slabost: da nista možni brez snega. V takem primeru ostane vedno na razpolago predsmučarska možnost: da se na zimsko turo podamo peš. Važno je hoditi. In nato še kaj popiti. Pa ne vode. "Piti snežnico, jesti sneg ni samo grda, ampak tudi zelo nevarna razvada. Stari smučarski lisjaki nimajo na to reč nikakega 'apetita' več, pač pa za čokolado, smokve, sladkorčke, češplje, gambovčke /po žirovsko: mošancarje/, pomaranče, posebno mandarince (s palčniki na rokah jo lahko olupiš) in slično. Sneg in snežnica ti lahko za - vedno zrevolucionirata in pokvarita tvoj notranji parlament. Ako si bil pa vendar tako nepreviden in si revolucijo priklical ter si potem v koči več - na hladnem, ko na toplem, potem je najboljša medicina čim manj jesti in piti. Tolaži se kvečjemu s prežganko (mesne juhe nobene!) in čokolado!" - Badjura potemtakem odsvetuje piti snežnico in jesti sneg. Kar pa še ne pomeni, da svetuje alkohol. Nasprotno: "pusti alkohol pred turo in med potom popolnoma, odžejaj se s čim drugim!" Po turi zna biti obratno. Posebno če na Slovenskem, kjer je vina in žganja dovolj, nastopijo sibirske razmere... - Zimo je treba preživeti, tako ali drugače. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 19 / Kranj* 25. novembra 1994 Turizem v številkah V devetih mesecih letošnjega leta se je število turističnih nočitev na Gorenjskem v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečalo za 17 odstotkov. Vračajo se tujci, saj je število tujih nočitev poraslo za 48 odstotkov odstotkov, vse manj pa odhajajo na počitnice v domače kraje, saj se je število domaČih nočitev zmanjšalo za 4 odstotke. Zanimiv je pregled po gorenjskih občinah, V jeseniški so imeli v devet mesecih letošnjega leta 269,062 turističnih nočitev, kar je bilo 8 odstotkov več kot lani v tem času; v kranjski občini 59.177 nočitev, kar je bilo za za 50 odstotkov već; radovljiški občini so imeli 610.189 nočitev, bilo jih je za 19 odstotkov več, v škofjeloški občini so imeli 10,142 nočitev, povečali so jih za 57 odstotkov, v trziški občini pa je bilo 5,689 nočitev, povečali so jih za 25 odstotkov. Skupaj je bilo torej na Gorenjskem v letošnjih prvih devetih mesecih 954.254 turističnih nočitev. Najbolj opazno so se tuji gostje vrnili na Bled, kjer so v devetih mesecih letošnjega leta število nočitev povečali za 28 odstotkov, imeli so 182.101 tujih nočitev, kar je bilo za dobrih 43 odstotkov več kot lani v tem času, Ne samo na Bled, tudi v druge gorenjske turistične kraje se vračajo predvsem turisti iz Nemčije, Avstrije, Italije, na četrtem mestu pa so spet Nizozemci, tako kot pred leti. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran Šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N T E R V U Jana Špec Na Bled se vračajo tujci Bled se je težje pobral, ker ima pretežno tuje goste, je edini turistični kraj v Sloveniji, ki ima 80 odstotkov tujih gostov, pravi JANA ŠPEC, direktorica Turistične poslovne skupnosti Bled. "Kakšna je bila letošnja turistična sezona na Bledu?" "S turistično sezono smo letos kar zadovoljni. Promet sicer še ni dosegel leta 1990, spreminja pa se obisk. Na Bledu imamo vedno več posamičnih gostov, včasih smo zmogljivosti polnili z zakupnimi pogodbami, pri teh gostih so bile cene seveda nižje." "Kolikšna je razlika v ceni?" "Leta 1990 je realizacija na nočitev znašala 99 mark, letos pa že približno 140 mark. To je bil bistven kvalitetni premik." "Ki pri štetju nočitev ni opazen?" "V nočitvah sploh ni opazen, tudi novinarji vedno gledate statistiko, koliko se je povečal promet glede na lansko leto, nikdar pa, kakšen je iztržek na nočitev." "Drugod so v zadnjih letih goste privabljali z nižjimi cenami?" "Na Bledu nismo zniževali cen, poskušali smo vzdržati, zelo težko smo preživeli, zaposleni so morali izredno potrpeti, vendar se je pokazalo, da smo imeli prav. Če bi zelo izven poletja, Bled pa bi zelo potreboval znižali cene, bi to danes zelo težko popravili. Večje termalno kopališče." Domačim gostom se nismo odpovedali, ponujali smo naše storitve, letos smo veliko "V Bohinju imajo velike probleme z vložili v propagando na domačem trgu, dva navalom ljudi v vročih dneh, kako je na meseca smo uporabljali televizijo kot naj- Bledu?" "So se tudi kongresni gostje kaj vroča je, če zdaj Toplice dobijo dvajset stopinj spremenili?" toplo vodo in je ne dogrevajo, lahko pre' dpostavljamo, da je globlje še bolj vroča-"Včasih so jih pošiljali na samoupravne Zavod nam pripravlja predračune, vendar so seminarje, danes je zelo veliko mednarodnih raziskave zelo drage, izčrpano blejsko turis dražji in najbolj odmeven medij, vendar pravega odziva na domačem trgu ni bilo. Ponovno se je potrdilo, kako pravilna je naša usmerjenost na tuje trge, edini turistični kraj v Sloveniji smo, ki dosega 80 odstotkov tujih nočitev, letni porast tujih nočitev pa je 30- do 40-odstoten." "Od kod prihajajo tuji gostje?" "Leta 1990 smo imeli skoraj polovico tujcev iz Velike Britanije, ko se je ta trg sesul, smo praktično ostali brez gostov. Večkrat smo slišali, vsem gre na bolje, samo Bledu ne. Bled je vendar vsa leta 90 odstotkov svojih storitev tržil na tujih trgih, kar naenkrat se ni bilo moč preusmeriti na domači trg, poleg tega smo se zavedali, da nismo destinacija za domače goste." "Zakaj niste privlačni za domače goste?" "Za Ljubljano smo preblizu, drži se nas sloves zelo dragega kraja, kar ni povsem res, saj smo primerljivi z zdravilišči. Tudi sama sem se že večkrat vprašala, bi prišla na počitnice na Bled, če bi živela v Ljubljani? Ne bi, prišla bi popoldne na kremno rezino, na teraso, na počitnice pa bi šla v Bohinj." "Na nočitev ste iztržili 140 mark, kolikšen je razpon po hotelih?" "To je potrošnja v hotelih, ni upoštevana trgovina in vse drugo, to je celotni prihodek deljen z nočitvami v naših podjetjih, po posameznih hotelih pa sega od 70 do 244 mark. Veliko bolje se polnijo objekti visoke kategorije, kar si na Bledu tudi želimo, najbolj eminentna blejska ponudba je golf, kjer so že presegli promet leta 1990." "Od kod zdaj prihajajo gostje?" "Sestava je zelo pisana, 26 odstotkov jih je iz Nemčije, 22 odstokov iz Italija, 11 odstotkov iz Velike Britanije, 10 odstotkov iz Avstrije itd. Prihajajo iz 40 do 50 dežel, kar je zelo dobro. V zadnjih letih smo porabili veliko časa za prepričevanje, da je Slovenija varna dežela, da nismo Slovaška in ne Rusija, da je Bosna daleč, celo na milanskem sejmu smo lani to še razlagali. Zdaj smo že razpoznavni, letos so se naši komercialisti na sejmih že lahko pogovarjali o poslih." "Kaj gostje na Bledu lahko počno, kaj bi Bled še potreboval?" "Bled je zanesljivo turistični kraj z najbolj bogato infrastrukturo, gostje lahko igrajo golf ali pa se poleti drsajo v ledeni dvorani. Poleg kopanja je na voljo veliko fitness centrov, jahanje, teniška igrišča itd. Manjka pa nam pokrita teniška dvorana, ki bi bila dobrodošla "Tudi, kar podre koncept. Večkrat to povem, pa me v Ljubljani zelo grdo gledajo in pravijo, Bleda ne morete zapreti za Ljubljančane. Seveda ga ne moremo, toda, ko je hiša polna, nihče več ne more noter, s tem se bodo morali sprijazniti tudi v Ljubljani, pa ne zato, ker jih ne maramo, temveč ker ni več moč parkirati, ker ni dovolj sanitarij itd. Prisila bo morala postati večja, kolikor bo parkirnih mest, toliko jih bo lahko prišlo, več ne, to se bo moralo urediti s prometno ureditvijo. Navsezadnje gost, ki plača sto, dvesto mark, tudi v soboto in nedeljo želi iti okoli jezera ali se kopati. Problem je seveda tudi ekološki, jezero moramo ohraniti, če ga ne bomo, ne bo turizma." "Na Bledu je v zadnjem času spet veliko kongresov?" "Zelo se povečuje kongresni turizem in povečuje našo uspešnost, z njim nadomeščamo izpad pred in posezonskih gostov iz Velike Britanije. Seveda pa je dohodek veliko večji, saj je kongresni gost eden najboljših pri izvenpenzionski potrošnji, udeležbo imajo plačano, z dnevnicami in iz lastnega žepa pa si lahko privoščijo nekaj več. Če greš na dopust, moraš sam plačati vse." kongresov, v podjetjih ni denarja in zelo pretehtajo, koga pošljejo, ker to veliko stane in zato ga res pošljejo zaradi izobraževanja. Včasih so bili kongresi za nas zanimivi, ker je bilo veliko spremljevalnih programov, obvezen je bil izlet v Italijo, Avstrijo, zdaj pa dejansko delajo, imajo pa sprejeme z bogatimi večerjami, kjer lahko dobro zaslužimo. Zdaj se že pozna, da se je splačalo obnoviti Festivalno dvorano, čeprav naši hoteli še danes plačujejo posojila zanjo." "Pred vrati je zimska sezona?" "Vse kaže, da se bomo morali sprijazniti, da snega skoraj ni več. Bled že prej ni bil zimsko športni center, prihajali pa so gostje iz Velike Britanije, ki so se učili smučati, za začetnike je bila Straža idealno smučišče, podobno je bilo tudi z gosti iz Vojvodine. Slovenski gostje pa zahtevajo zahtevno grame izobraževanja natakarjev, kuharje ^ smučišče, tudi tujcev ne moremo vabiti sobaric, receptorjev, ki smo jih dobih zarad; smučarije, zdaj nam še jezero ne tehnično pomočjo Phare. To je Pr°&* zamrzne več, da bi ponujali vsaj to atrakcijo, gostoljubnosti, naši ljudje gostinsko tehn^ Naša zimska ponudba je tako zelo skromna, obvladajo, gostoljubnosti pa se doslej n,s imamo sicer Stražo, smučarske programe pa učili." bomo navezovali na Koblo, kjer zagotavljajo umetno zasneženje, pogovarjamo se s Pokljuko." "Kaj pa Zatrnik?" tično gospodarstvo teh stroškov zdaj ne zmore, s sezono smo letos zadovoljni, dobičk' ov pa še ne bo." "Izgube verjetno ne bo?" "Iz tekočega poslovanja ne, imamo P veliko starih obveznosti in vprašanje je, 31 bo bilanca pozitivna. Vzdržali smo in pre živeli, praktično brez osnovih produkcijski tvorcev, v tem času pa nismo zanemar1 hotelov, še vedno so najboljši v Sloveniji' "Seje v zadnjih letih spremeniloJU^ osebje v hotelih?" "Vse več je domačinov, nekaj kadra sm° seveda v teh letih izgubili, saj ga nismo mog plačati. Zdaj zelo veliko pozornost name njamo izobraževanju, ponovno peljemo pr° "Kako program ocenjujejo sami?^. "S predavanji so zelo zadovoljni, saj so prijetna, temeljijo na sodelovanju, veliko Je pripomočkov, ogromno praktičnih vaj, fl0^ "Prav tako, če bo tam sneg. Zatrnik ni več v bene suhoparnosti, predavatelji smo se u^J1! upravljanju podjetja Turizem in rekreacija, Španiji. Zahtevnejši program imajo *e prenešajo ga na občino, iščejo nekoga, ki bi strežbe, kuhinj, recepcij, ki so prav taK dobil koncesijo, zainteresirani smo seveda, da zadovoljni, nadaljevali bomo z izobraževal1 obratuje." jem direktorjev hotelov v Avstriji. V turizm^' w* t j j 1*1 t" tu je kader najpomembnejši, krasen hotel ima "Zakaj je bil prenesen na občino?" skodeli^ toda gost se nC "Podjetje Turizem in rekreacija se lastnini vračal, če receptor ne bo prijazen, če se m in izločil je enoto, ki je v Triglavskem natakar ne bo nasmehnil." narodnem parku. Zatrnik je popolnoma . nf j v „ friit nedobičkonosna enota, saj že tri leta ni Koliko obratoval. Zato bo zdaj težko dobiti nekoga, ponudbe?" ki bi prevzel koncesijo, saj so potrebna vlaganja, lastništvo pa še ni povsem jasno. Upam, da se bodo letos stvari še dogovorno rešile, in da bo Zatrnik obratoval, če bo sneg." na Bledu "Zelo prav bi vam pozimi prišlo termalno kopališče, Bled ima pri tem tradicijo?" "Deloma jo obuja hotel Golf, ki ima t.i. medico program. Potrebna so seveda sredstva, glede raziskav smo se že pogovarjali z Geološkim zavodom, termalna voda na Bledu je, v vrtine pa je potrebno pogledati, kako "Veliko je zasebnih sob, zlasti zelo kva. tetnih apartmajev, vendar v zadnjih le. razvoj ni tako hiter kot v Kranjski Gori, W je že nekaj zasebnih hotelov." •ti "Kakšna je zdaj trgovska ponudb^ "Zelo bogata. Vlada je zdaj odkup'1* Pristavo, kar je za Bled pomembna prido r tev, saj se bodo tam odvijale kultu1" jjj prireditve. Pogletje, gala novoletni konc je imel tri leta izgubo, lani se je pokril, le bomo morda imeli dobiček, ker je zanima i že zelo veliko, postaja prireditev, zar3 katere gostje pridejo na Bled. Konc akustična, poletni etno festival je imel v^ zelo lik . žal' odmev. Koncerti na otoku so dolgo prina izgubo, vendar smo jih vzdrževali in P .„ oporna pridobili goste. Vse bolj pa omeJu^s I mo množične prireditve, kmečke ohceti J^^ ni bilo. Končno bo uresničen projekt JuMJs i. Alp. Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora J dve leti skupaj hodimo na sejme, pod imenom smo postali prepoznavi, januarja izšla brošura." GORENJSKI GLAS / stran 20 / 25. novembra 1994 "Težave so z najemnikom na grj "Res je, Oman je s ponudbo dobro i'"-zdaj pa se zatika, če ne bo dobra, se bo P moral posloviti." "Turistično infrastrukturo naj bj_S^ vzela občina?" "Mislim, da je to najbolj pametno, tA D ^ pomembno, da so vsi objekti odprtega tip3' da obratujejo." "Privatizacija hotelov je počasno^ let3' "Nikjer ne bo zaključena do konca ^Q samo podjetju Turizem in rekreacija $ec^ letos iztekel rok, vsi drugi pa imajo dej1 nalizacijske postopke ali revizijo, d° stvari ne bodo razčiščene, bodo počakan- N T E R V U N T E R V U Brane Justin Dobri obeti za Kranjsko Goro Olimpijska kandidatura je odlika promocija Letos poleti je bilo v Kranjski Gori nepričakovano veliko tujih in domačih gostov, prav tako pa so obetavne napovedi za prihajajočo zimsko sezono. Se Kranjski Gori vrača nekdanji sloves turistično najbolj vabljive alpske vasice? Pogovarjali smo se z Branetom Justinom, ki vodi Globtour, agencijo, ki pripelje v Zgornjesavsko dolino največ domačih inozemskih gostov. Kakšen obisk pričakujete v prihajajoči zimski sezoni? "Vsekakor se Kranjski Gori obeta dolga sezona, saj je bil poleti obisk nad vsemi pričakovanji, a tudi za zimo so napovedi odlične. Začelo se bo že 8. decembra, ko bodo tekme v skokih v Planici, 20. decembra pa bo Pokal Vitranc. Dve veliki športni prireditvi, ko ni polno zasedena le Kranjska Gora, ampak vse hotelske in zasebne sobe in apartmaji v bližnji in daljni okolici." Kateri tuji gostje prihajajo na kranjskogorska smučišča? "Veseli smo, da se za Kranjsko Goro vedno bolj odločajo Madžari, ki so odlični gostje. Naša agencija jih bo pripeljala okoli tisoč, ostali bodo po teden dni in ustvarili 7 tisoč nočitev, kar nikakor ni malo. Italijanov bo zaradi manjše kupne moči manj. Se posebej pa je razveseljivo, da se vračajo britanski gostje, Nemci, Holandci. Britancev bo kmalu v Kranjski Gori že toliko, kot jih je bilo nekdaj, v najboljših sezonah. Najhujši časi so torej mimo." Kaj pa domači? "Kranjska Gora je bo za božič in novo leto povsem zasedena, tudi z domačimi gosti. Presenečeno pa ugotavljamo, da bo po novem letu v Kranjski Gori precej Hrvatov, saj imajo na Hrvaškem od božiča do 14. januarja šolske počitnice. A ne le iz Zagreba, ki je dokaj veliko tržišče, ampak predvsem iz Istre in Splita." Zanimanje turistov za Kranjsko Goro je nedvomno posledica bolj uspešne promocije Slovenije in Kranjske Gore. Kakšna je bila? "Vsekakor se turisti vračajo zaradi prodorne in odmevne promocije, saj nam je uspelo, da smo na turističnih sejmih predstavili veliko propagandnega materiala. Pojavili smo se tudi v brošurah tujih tour - operaterjev. S kvalitetno ponudbo gorskega izletništva in pohodništva za petične goste smo se predstavili v elitni reviji Hauscr. Goste, planince, po vrhovih in gorah Triglavkcga narodnega parka štirinajst dni vodi profesionalni vodnik - ture morajo biti brezhibno organizirane, zanje pa so gostje pripravljeni odšteti krepke denarce. Mislim, da se tudi premalo poudarja, da je že kandidatura Kranjske Gore za olimpijske igre treh dežel izjemna reklama. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da po svetu sploh ne vedo, kje je Slovenija, kaj šele Kranjska Gora. In če nas omenjajo s takimi sokandidati za olimpijske igre, kot sta Italija in Avstrija, je to velika reklama. Zato znak za kandidaturo za olimpijske igre marketinško na vseh sejmih in promocijah že uporabljamo." Rekli ste, da še v Evropi ne vedo, kje je Slovenija, kaj šele Kranjska Gora. Kaj bi bilo treba storiti za boljšo promocijo dežele na sončni strani Alp? "Prepričan sem, da bi turistični kraji morali nastopati skupno, ne pa se na sejmih pojavljati posamično. Poglejte: ko na prospektih piše Martuljek, Rateče ali Podkoren, turisti še manj vedo, kje je to! Vsa Zgornjesavska dolina bi se morala prodajati pod Kranjsko Goro, naj bodo krajevni zadržki taki ali drugačni. Saj so kraji za nekoga, ki pride iz Hamburga, tako malo oddaljeni, da omembe ni vredno." V Kranjski Gori letos še vedno ne bo umetnega snega. Kaj bo, če naravnega snega ne bo? Bodo turisti, ki ste jih zvabili na smučanje, morali nabirati kurice po Vitrancu? "Ne, naši turisti ne bodo nabirali teloha po smučiščih, kajti zagotovili smo jim smučanje in zato jih bomo vozili na avstrijska smučišča, predvsem v najbližji Arnoldstein. Upamo, da bo sneg in še bolj upamo, da je to v Kranjski Gori zadnja sezona brez umetnega snega." Kaj je po vašem mnenju tisto, kat tako zelo vabi letoviščarje v Kranjsko Goro? Kranjska Gora ima res vse: bogato ponudbo na majhnem kraju in predvsem veliko prednost v tem, da je smučišče na vasi. Družini, ki pride z otroki, pač ni treba zjutraj vse prtljage naložiti na avto, ni gondole, ni nobenega čakanja. Vse, kar turist potrebuje, jc na tako majhni razdalji, da ni prav nobenega napora. In ima igralnico, kar je spet dodatna privlačnost. Manjka pa več družabnih prireditev." Janko Humar Smučišče brez snega je kot soba brez tuša "Če so bila še pred leti smučišča z napravami za umetno zasnezevanje v prednosti pred drugimi, je zdaj sneg na smučiščih že normalen turističen standard, tako kot so, na primer, nekaj normalnega tudi tuši v sobah," pravi Janko Humar, vodja marketinga v Alpinumu Bohinj. Kaj torej pomeni sneg za Bohinj? "Kaj pomeni, smo najbolj občutili pred dvema letoma, ko ne na Kobli in ne na Voglu ni bilo snega in smo goste morali voziti na smučanje v Avstrijo. To zanje ni bilo prijetno, za nas pa je bilo predvsem drago. Takrat so bili bohinjski turizem in vse druge dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s turizmom, po moji oceni ob najmanj pet milijonov mark prihodka. Ob tem, da smo izgubili veliko gostov, smo morali potlej vložiti precejšnja sredstva, da smo jih spet pridobili." Ali ne bi bili problemi s snegom zdaj je manjši kot pred dvema letoma? "Odkar so smučišče Koblo opremili z napravami za umetno zasnezevanje, so le majhne možnosti, da v Bohinju ne bi bilo snega. To bi se zgodilo le tedaj, če ga tudi na Voglu, ki je znan po obilnih snežnih padavinah, ne bi bilo, in če bi bile temperature tako visoke, da snežni topovi ne bi mogli delati. Umetni sneg na Kobli je pomemben predvsem za to, da ob pomanjkanju naravnega snega obdržimo goste v Bohinju; sicer pa nesporno, da je za goste zelo zanimiv Vogel. Voda, ki je pred kratkim pritekla iz vrtine, daje upanje, da bodo lahko v bližnji prihodnosti tudi to smučišče opremili z napravami za umetno zasnezevanje." Če so bile "zelene zime" ena nesreča bohinjskega zimskega turizma, je bila druga "nesreča" izguba jugoslovanskega trga. Kako ste jo preboleli? "V javnosti je pogosto slišati očitek, da so se slovenska zdravilišča hitro prilagodila novim razmeram, medtem ko gre nam, v alpskih krajih, to bolj slabo od rok. Tako lahko govorijo le tisti, ki ne vedo, da je bil naš problem bistveno večji kot v zdraviliščih. Zdravilišča so pred vojno za Slovenijo imela le 10 do 15 odstotkov tujih gostov, alpska turistična središča pa kar 75 do 90 odstotkov. V treh letih smo problem že toliko rešili, da lahko z upanjem zremo v prihodnost. Pred vojno je bil delež tujcev v bohinjskih hotelih in pri zasebnikih približno 70-odstotni, po vojno 25- do 30-odstotni, zdaj je tujcev že okoli 60 odstotkov, upamo pa, da se bo delež še povečal. Ob vseh težavah, ki so nas spremljale po vojni, je bilo tudi nekaj dobrega. To dobro je v tem, da v Bohinj prihaja vse več boljših gostov. Če so nam organizatorji velikih potovanj še 1990. leta pripeljali v Bohinj 70 odstotkov tujih gostov, pri katerih je bil iztržek precej skromen, je letos že skoraj 90 odstotkov individualnih." Kdo prevladuje v zimski sezoni? "Pri trženju za zimsko sezono se usmerjamo predvsem na tržišča, ki nimajo svojih smučišč oz. imajo manj zahtevne smučarje. To so predvsem države Beneluxa, Madžarska, severni del Nemčije in Anglija. V prihodnosti računamo tudi na Hrvaško, predvsem na Zagreb in okolico. Hrvati so za nas zanimivi že zato, ker imajo počitnice takoj po novem letu, ko v Bohinju običajno ni največ gostov." Kako kaže za letošnjo zimsko sezono? "V Alpinumu smo zmerni optimisti. Rezervacij imamo bistveno več kot lani. Dobro smo se dogovorili z Madžari, ki postajajo za zimsko sezono zelo pomemben partner. Veliko gostov pričakujemo iz Belgije, z Nizozemske in iz Nemčije, ki je pri nas po številu gostov (v poletni in zimski sezoni) na prvem mestu." Ali to pomeni, da ima Alpinum že vseh 700 ležišč razprodanih oz. rezerviranih? "Ski hotel na Voglu je domala povsem zaseden do začetka marca, težko je dobiti ležišče za novo leto, sicer pa je v hotelih še vedno možno najti prostor." In kakšne so cene? "Bohinj je cenovno približno v enakem razredu kot Kranjska Gora. V boljših hotelih je pozimi dražji kot Bled, v primerjavi z avstrijskimi je, vsaj kar zadeva ceno prenočišč, 30 do 40 odstotkov cenejši, z enakovrednimi (manjšimi) italijanskimi smučišči je že precej izenačen. V Alpinumu so cene enake za domače in tuje goste. Naša prednost je v tem, da jim lahko ponudimo zelo različne cenovne možnosti -polpenzion, na primer, od 31 do 95 mark." GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Gorenjci za gorenjski turizem Tokrat smo za temo, o kateri pišemo v prilogi Gorenjska, spet opravili kratko telefonsko raziskavo javnega mnenja po Gorenjskem. Naključno izbrane telefonske naročnike širom po dveh desetinah gorenjskih občin smo pobarali o zimskem dopustu oziroma zimskih počitnicah na snegu, kraju izkoriščenja zimsko športnega oddiha (torej: doma na gorenjskih in drugih slovenskih zimsko športnih krajih ali na belih poljanah v tujini) in o gorenjskih mnenjih glede turistične uspešnosti Gorenjske. Sodelovalo je 152 naključno izbranih: 98 Gorenjk in 54 Gorenjcev. Vzorec sodelujočih je bil po izobrazbi: 41 s poklicno šolo, 55 s srednješolsko, 15 z višješolsko in 14 z visokošolsko izobrazbo. Dobra petina vprašanih je starih 30 - 39 let, več kot polovica 40 -59 let. Odgovore na vprašanja naših anke-tarjev je odklonilo 22 tistih, ki smo jih poklicali (od skupaj 174). Slaba polovica (48 %) Gorenjk in Gorenjcev si zimskega dopusta ne privošči. Petina si zna letni dopust razporediti tako, da redno vsako leto del dopusta namenijo zimsko športnemu oddihu, naslednja petina pa tega ne naredi prav vsako leto. Vsega osmina anketiranih je odgovorila, da so včasih uspevali dopustovati tudi pozimi, zdaj pa tega ne počno več. Izmed tistih, ki dopustujejo tudi pozimi, jih skoraj 60 odstotkov zimsko športni oddih preživi v gorenjskih (in drugih slovenskih) zimsko športnih krajih. Predvsem za zimsko športna središča v tujini se jih odloča 40 odstotkov. Skorajda stoodstotno pa smo Gorenjke in Gorenjci prepričani, da bi naša Gorenjska lahko bila turistično še bolj uspešna pokrajina (88,2 odstotka vprašanih). Preostali, slaba osmina, je odgovorov "ne vem", pri čemer so se nekateri kar precej razgovorili o negativnih posledicah, kijih v gorenjskem turizmu puščajo bohinjska kogorski umetni sneg na papirju, ponavlja-nesoglasja, blejski prometni režim, kranjs- joče se zelene zime več pa v preglednici: 31 20 19 II $0,4% da vsako leto Aii si privoščite zimski dopust oziroma zimske počitnice ), 0 % da, vendar ne vsako leto na snegu ? H$,$% včasih da, zdaj nič več 73 ne Glede na vaš odgovora, da del dopusta koristite tudi pozimi: kam odhajate na zimskošportni oddih f 48 5$,$% v glavnem v gorenjske oz. slovenske zimskosportne kraje 32 ; $$,5% predvsem v zimskosportne centre v tujini i ne želim odgovoriti 134 O ne 18 113, ne vem Menite, da bi Gorenjska lahko bila turistično še bolj uspešna pokrajina ? TA ZA GORENJKE, O GORENJCIH tj VJT^rl. MED GORENJCI PO GORENJSKI Renata lovi Katarino RENATA V izboru GORENJKE MESECA OKTOBRA 1994 se utegne ponoviti tisto, kar se je zgodilo mesec poprej pri izboru GORENJCA MESECA SEPTEMBRA: tedaj je skoraj cel mesec, ko ste preko dopisnic Gorenjskemu glasu in preko telefona v kontaktnih oddajah gorenjskih radijskih postaj izbirali med Andrejo Rauch in Andrejem Mrakom, vodila Andreja. Prav v zadnjem krogu pa smo za Andreja prejeli toliko glasov, da je bil z Vašimi glasovi izbran za Gorenjca meseca. Novembra glasujete za GOR-ENJKO MESECA OKTOBRA (predlagani sta dve gorenjski lepotici in se je spodobilo, da smo rubriko "Gorenjec meseca" preime- foto EJGA... novali v "Gorenjko meseca"). Po prvih dveh glasovalnih krogih je bila v krepkem vodstvu brhka jeseniška lepotica KATARINA STRGAR, zaposlena v HIT-ovem Casinoju v Kranjski Gori. Prejšnji petek je imela 83 glasov prednosti pred mlado kranjsko dijakinjo, miss srednjih šol RENATO BOHINC. Od prejšnjega petka do včeraj smo prejeli natanko 210 glasovnic za RENATO in "samo" 164 za KATARINO. Prednost Jese-ničanke je tako zmanjšana na 37 glasov in zadnji glasovalni krog bo (spet) odločilen. Trenutni izid: KATARINA STRGAR ima 361 Vaših glasov, RENATA BOHINC 324. Glasujte za GORENJKO MESECA OKTOBRA 1994 - danes (petek) zadnjič v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri. Vaše glasove na dopisnicah (pošljite jih na GOR- ENJSKI GLAS, 64000 Kranj) sprejemamo še naslednji teden. Upoštevane bodo vse z vključno poštnim žigom 30. november 1994. Predlagani kandidatki: RENATA BOHINC ali KATARINA STRGAR. Tokrat nagrade v ULJ. glasovalnem krogu prejmejo: Rafael ZORMAN, Hrib 28, Preddvor; Adriana CERKOVNIK,^ Titova 96, Jesenice; Marija BRISAR, Preska 20, Tržič; Janez PRISTOV, Štravspva 2, Jesenice in Jerneja LIKAR, Čabrače 12, Gorenja vas. KATARINA Po štirih letih intenzivne gradnje, kije potekala z dolgimi premori, je 1. decembra predvideno svečano odprtje novega olimpijskega plavalnega bazena, največje pridobitve na športnem področju na Gorenjskem v zadnjih letih. Ker je bazen v pomanjšani kranjski občini, smo neuradno izvedeli, da bo bazen odpri novi kranjski župan (in torej odprtja ne bo pred zaključkom drugega kroga občinskih volitev!). Med kandidati za kranjskega župana so kar trije možje, ki so se s svojim tekmovalnim in strokovnim delom trajno zapisali v bogato zgodovino kranjskega plavanja in tako s pisanjem otvoritvenega govora ne bo težav. Eden od možnih govorcev na odprtju bazena pa je tudi novinarski kolega Ilija Bregar, ki vztrajno trenira tudi za otvoritveni prvi skok v novi bazen. Znano je, da Ilija nobene stvari ne prepusti naključju in je, poleg suhih treningov v priprave za odprtje bazena, vključil tudi mokre vaje (na sliki). Na uho nam je prišla pripomba, da gorenjskega Schumacherja in najlepšega TV snemalca Tineta Goloba v FotoEJGA objavimo le, če je slikan skupaj s Kučanom. Takim zlonamernim pripombam o tem, kdo je in kdo ni v Tinetovi družbi, ko ga ujame Glasov objektiv, FotoEJGA odgovarja konkretno: Tine je o tem, kako se stvarem streže, poučil tudi Janeza Janša. Bomo videli, če se ga bo kaj prijelo. VSAK VAŠ LAS JE VREDEN POSEBNE NEGE studio N ...IN MI SE TEGA ZAVEDAMO KOREN NADA, MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERSKI SALON, C. SVOBODE 19, BLED, TEL064/76-524 BODE IN BOZA M£Cf*\ Novci občina Kranjska Gora je le en mesec prej, preden bo dobila novega župana, bogatejša za preurejeno, moderno in veliko pošto. TS>?Lt%} Pred leti je Tof živahnost kranjskogorskega turizma primerjal z "britofom" v Crans Montani. Odslej je (vsaj) pošta v Kranjski Gori po evropskih merah. ffl£t%\ Gorenjski vozniki so zelo jezni na svojega kolega, ki se je v Škofji Loki zaletel v policijski avto, v katerem imajo montiran radar. Jezni so zato, ker se ni zaletel bolj temeljito, da bi s tem radar začasno izločil iz službe. W£tfsA Prava sreča je, da letos zima ni tako zgodnja kot lanski november. Če bi bila novembrska snežna pošiljka tudi letos tako obilna kot lani, bi bilo predvolilnih plakatov po plankah veliko manj. T0fLtfi\ Oziroma, bi se manj videli, saj bi bilo marsikaj pod snegom. Tsf£(tfi\ Do volitev je še manj kot 10 dni, prvi volilni golaži so že šli skozi prebavila. Še en teden bodo z leve in desne, od zgoraj in od spodaj bodo deževali volilni programi, zagotovila in druge lepe besede. fflltffl Vmes smo se že navadili na nove občine in na stare probleme. IStLtJR Celo izid Janševih Okopov je zaradi predvolilne mrzlice doslej minil brez pretiranega dvigovanja prahu. W£tE\ Za Tavčarjev dvorec Visoko pa so v škofjeloški občini izračunali visoko najemnino. In Cerkev, ki je bila izbrana kot najugodnejši ponudnik za najemnika Visokega, je problem dvorca vrnila tja, kjer je kar nekaj let bil: Visoko je spet brez gospodarja. FffliflSI V Restavraciji na Letališču v Lescah lahko naročite zrezek, ki se imenuje "Veseli Gorenjec", oziroma prevedeno v evropske jezike: "De lustige Gorenjec", "Le joyeux Gorenjec", "Lustige Gorenjec" in "Ellegro Gorenjec". JW£tK\ Vse lepo in prav, menijo vesele Gorenjke in prešerni Gorenjci - ampak to, da "Veselega Gorenjca" prodajajo po skoraj isti ceni kot navadni ljubljanski zrezek, je pa sramota! 13f£t%\ Igre brez meja se dogajajo s cepljenjem proti gripi. Na televiziji veselo šibajo reklame Inštituta za varovanje zdravja, v zdravstvenih domovih zastonj čakate na cepljenje, ker pogosto ni cepiva -zdaj, ko je konec delnega prispevka Zavoda za zdravstveno zavarovanje k stroškom cepljenja, bo pa kar naenkrat cepiva dovolj. HŠtfi%} In vrste bodo krajše, saj je cena cepljenja skoraj 20.- mark. W£tfi\ Prejšnjo soboto so v tehnični bazi AMZS v Kranju opravljali kompleten preventivni tehnični pregled brezplačno. Zraven so brezplačno odpravili manjše okvare na vozilih, na željo pa voznicam in voznikom izmerili krvni pritisk. W£tfi\ Ker Gorenjke in Gorenjci vzorno skrbijo za svoje jeklene konjičke, se je na brezplačnem pregledu v kranjskem AMZS zglasilo skoraj 200 skrbnih gospodarjev s svojimi ljubljenčki na štirih kolesih. TšfftK\ Čisto natolcevanje je, če kdo misli, da je bil takšen gorenjski naval zato, ker je bilo vse brezplačno! lSf£tfi\ Ampak tudi na brezplačnih tehničnih pregledih ni bilo milosti - dosledni kontrolorji tehnične baze AMZS so za skoraj četrtino pregledanih vozil ugotovili večje tehnične pomanjkljivosti. Pri avtomehanikih za lastnike teh jeklenih konjičkov sledi brezplačna storitev - to pomeni, da bodo po končanem popravilu ostali brez plače. 13J£t%\ Do zaključka redakcije nihče (nobena politična stranka niti neodvisna kandidatna lista ali pa kdo od županskih kandidatov) ni sporočil, da je prav pri njih vsa zasluga za sončne tople dni v zadnji tretjini novembra. Škoda,pa tako lepa predvolilna parola bi bila "Sončni dan Vam poklanja Vaš župan". W£tK\ Na novembrskem srečanju gorenjskih direktorjev v Klubu Dvor minuli četrtek je minister za gospodarske dejavnosti prof. dr. Maks Tajnikar gospodarsko sliko Slovenije ocenil kot ugodno in našo gospodarsko poskočnost primerjal z gospodarskimi "TIGRI" iz Oceanije in Južne Azije. Za bralke in bralce Gorenjskega glasa smo iz ustrezne enciklopedije nemudoma poiskali "slovenskega tigra", ki ustreza stanju v deželici na sončni strani Alp. Ker je deželica v stalni tranziciji, je tudi slovenski gospodarski tiger skladen s tem. ******** *• *MNSfi#M* f ******* *»■$$§.' "■*•«****** tttrfctt*«.' ~«&e**tft© vfttstv* ~**o*r**«v*in# »*u»n*»t -fv*** kuit^rftvh *ft»ftit'*«|| "t*i#$n© k^itucft* *fcu$m*»* Tržiško županjo oziroma župana, ki ga bodo Tržičanke & Tržičani izvolili izmed sedmerice kandidirajočih, čaka nujno delo: že davno ukinjene samoupravne interesne skupnosti bodo končno morda ukinili tudi v Tržiču. Na sedežu večine bivših SIS je sedanja tržiška oblast sicer zamenjala ulico, ni pa zmogla "odšraufati" tudi table. To zahtevno delo torej čaka novo oblast, ki bo na ta način že na samem začetku pometla s preteklimi zablodami Tržiča. TVS 1 9-30 Tedenski izbor 9-30 Pri meri inšpektorja Potice, češka nanizanka '0-10 Znanje za znanje, Učite se 2 nami 10.35 Oče, ameriški film 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Gasilec 17.25 Hroščosned, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Middlemarch, angleška nadaljevanka 21.00 Lokalne volitve 94 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova: Show Jackieja Tho- nnasa, ameriška nanizanka 23.25 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.45 Poglej me! 16.30 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, 10. del avstralske nadaljevanke 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski pro-9ram 11.30 Deček z Andromede, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatnz, nadaljevanka 12.50 Ciklus filmov Henrvja Fonda: Kositrna zvezda, ameriški film 14.30 Šolski program 15.30 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Čakalnica 17.45 Hrvaška danes... 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Diogen 21.05 Hrvaška in svet 21.55 Preteklost v sedanjosti 22.30 Slika na sliko 23.15 Portret Milka Kelemena 0.10 Poročila 0.15 Sanje brez meja HTV 2 18.00 TV koledar 18.10 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.55 Hali Roach predstavlja, ameriška čb nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Arena 21.15 Murphv Brown, humoristična nanizanka 21.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 22.40 Umori, ameriška nanizanka KANALA 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, Ponovitev 13.05 Helena 13.50 Pozitiv + 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Zdrava video glava, ponovitev 17.50 Tropska vročica, ameriška nanizanka 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Alica v glasbeni deželi 20.40 Dežurna lekarna, španska nanizanka 21.35 Poročila 21.45 Okus Slovenije 21.55 Alexa, ameriški barvni film 23.45 Ameriških deset 0.20 Na velikem platnu 0.35 CTM AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Očarljiva Jeannie, ponovitev 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Medicine man - Zadnji dnevi raja, Ponovitev nemškega filma 12.00 Sporni primeri, ponovitev 12.20 Šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Doktor in ljube živali 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 18.00 Čas v sliki 18.30 VVildbach 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Pa ga je.... ameriška TV kriminalka 23.05 Čas v sliki 23.10 Sedmerica jezdi v pekel, ameriški vestem 0.35 Ubijte klovna, ameriška srhljivka 1.55 Videostrani/1000 23.00 TVS 1 SHOVVJACKIJA THOMASA Ameriška humoristična nanizanka Ta teden bodo snemali na kegljišču. In ker je Laurin fant David pomemben kegfjač - no, dobro, lošči stezo in sposoja čevlje, ampak pustimo to - Jackie predlaga, da ga najamejo za začasnega svetovalca. Nad zamislijo ni navdušena edinole Laura. Že ve, zakaj ne. Ko je bil David zobozdravnik, ni bil tako napihnjen. Ampak Jackie je nad njim navdušen. Poklicni kegljačl S kom moraš spati, da dobiš tako službo? mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Ali ste za šalo? 16.45 Evroturizem 17.00 Echos de France 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Anna-Maria -ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 Prihodnost staranja. 3/4 del 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 AIDS - potepuh 23.00 Marija i Jožef, francoski film 1.00 Čarovnik iz Prage - Jan Svankmajer, dokumentarni film 1.25 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Športni konec tedna. Prometna varnost na gorenjskih cestah 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Hitro je hitro prehitro 20.30 Lokalne volitve '94 - Program Lise za napredek Kranja 21.00 EPP blok, Danes na videostraneh 21.10 Lokalne volitve '94 - Kandidati za župane občin se predstavljajo: Janez Osojnik - LDS 21.40 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Nogomet -Slovneija: Litva (LTV Slovenija) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ <■ POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Modna revija v Železnikih -1. del 20.00 Razstava ročnih del na Zalem logu (dokumentarna oddaja - 1 del) 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Drugačen pogled -Sveto pismo R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17.00 bomo govorili o novostih na številki 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ZIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško-mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBL JANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Bianko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, §lasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 ršeniada 1.00 Technomania -D. J. ALF 2.00 Satelit SOVA TVS 1 MED VRSTICAMI ZAKONA Angleška nadaljevanka Hanjja skrbi, da v varnostni službi, v kateri se je zaposlil zaradi preiskave, nekaj smrdi. Nekdo od uslužbencev je odklopil varnostni sistem neke odvetniške firme, ne da bi to kdo opazil ali vedel ali celo koga obvestil... šef ga miri, pri tem pa sumi, da je Harry pravzaprav detektiv. O tem se posvetuje s svojim nadrejenim, ki pa že vse ve. Ali pa tudi ne vsega, glede na to, da predlaga odkupnino... Angela mora Tonyja vedno znova prepričevati, da je med njima konec. Da Tony ve, da ga ljubi in to bo morala povedati možu - ali pa mu bo povedal sam... radio triglav 96 MHz KINO CENTER akcij. kom. RESNIČNE LAZI ob 15.30, 18. in 20.30 uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 17. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 18. m 20. uri TRŽIČ amer. drama NEVARNA ŽENSKA ob 17.30 in 20. uri TVS 1 9.00 VVaitapu, TV nadaljevanka 9.30 Ta grad ljubljanski, dokumentarna oddaja 10.10 Onstran prihodnosti, 10. del avstralske znanstvene oddaje 10.35 Vohuni so med nami, ameriški film 12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program; Arabela, češka nadaljevanka; Oscar Junior: Predvsem bodi to, kar si, italijanski film; Moja enciklopedija živali: Lenivec 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 20.30 Nor na reklame: Moja soseda dela reklame, 6. oddaja 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.45 Sova: 22.45 Ko zakon postane navada, angleška nanizanka; 23.15 Med vrsticami zakona, analeška nanizanka TVS 2 12.50 Povečava: Slovenci v svetu in svet v Sloveniji 14.10 Ninočka, ameriški film (čb) 15.55 List in cvet, 1. oddaja: Jelena de Belder 16.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodis-tria 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Izkoristimo svoj um: Globalni možgani, zadnji del znanstvene serije 20.35 Znanstvena oddaja 21.00 Roka ročka 21.45 Wexfordska trilogija, irska drama, 3/3 23.15 Svet poroča HTV 1 7.45 Dobrp jutro 7.55 Poročila 8.00 Dotarfe jutro 10.00 Poročila 1Q»05 šoteki program 11.30 Deček z Aflpjrorrede, nanizanka 11J55 Risanka 12.00 Poročila 12.95 Enajsaratnz 12.50 Ciklus filmov Hsttryja Fonda: Po krivem obtqjjjjyi, ameriški čb film 14.30 Šopfr program 15.30 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Življenje s štirinajstimi 17.10 Besede, besede, besede 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Klic domačega ognjišča, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Skrivnosti biblije, dokumentarni film 1.00 Poročila 1.05 Sanje brez meja HTV 2 17.15 TV koledar 17.25 Ljubezen boli, ponovitev 18.15 Arena, športna oddaja 19.30 Dnevnik 20.10 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.40 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.30 V sikanju pustolovščine, dokumentarna serija 22.25 Sestre, serija 23.15 Fluid expo KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 14.20 Spot tedna 15.40 Na velikem platnu 16.00 Dežurna lekarna, španska nanizanka 16.55 Alexa, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Mesto kot Alice, ameriška nadaljevanka 21.40 Zadeto - AIDS, oddaja o aktualnih dogodkih 22.30 Poročila 22.40 Sport in rekreacija, sejemska reportaža 22.40 Upravljanje, dokumentarna serija 23.10 Okus Slovenije 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Pan optikum, ponovitev 10.45 Moje najuspešnejše leto, ponovitev ameriške komedije 12.15športna arena 22.45 TVS 1 KO ZAKON POSTANE NAVADA Angleška nanizanka V Barryju zares prekipi od bridkosti, ki mu Gen za rojstni dan kupi staromodne copate in nekaj toplih spodnjic. Upal je, da bo lahko vdahnil malo strasti v njuno veneče razmerje, vendar Gen še za ljubezen nima časa. Ker se počuti zelo osamljenega, Barrv poišče tolažbo pri razumevajoči prijateljici. Skupaj skujeta načrt, ki bi lahko spremenil njegovo življenje. Ali bo imel dovolj poguma, da ga bo tudi izpeljal? 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35Pravica do ijubezni 14.00 Hišnica, nemška serija 14.40 Pogledi od strani 15.00Otroški program 17.00Mini čas v sliki 17.10Wurlitzer 18.00Čas v sliki 18.30Wildbach 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Otoki na afriškem nebu, Vrhunci črne celine 21.15Pogledi od strani 21.20Fitnes klub 21.45 Ambo terno 21.55 Najljubši sin, amerišpka nadaljevanke 0.05 Kako vzgojiš dete, ameriška komedija 1.35 Videostrani/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00Lipova ulica 15.30 Look 16.00 Grad oddajamo v najem 16.50 Izlet v včerajšnje dni 17.00 Češki gradovi in graščine 17.30 Orientacija 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Parkirno mesto, avstrijski TV film 21.15 Zunanjepolitično poročilo 22.00 Čas v sliki 22.35 Klub 2 0.00 Mesar, francosko-italijanska kriminalka 1.30 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Odštek 8: Dihamo skozi Kranj (v živo) 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20 '" DartMS^aa videostraneh 20. EPP r*k 20.10 Utrip Kr* 20.30 Likalne volitve '94 dstavitev; Samostojna kai na Itsta Tone Zupan in sk voiilcev ter Samostojna k datna Tista Pavle Sajovic skupina volivcev 21.00 EPP blok, Danes na videostraneh 21.10 Lokalne volitve '94 -Kandidati za župane občin se predstavljajo: Vitomir Gros 21.41) Ansambel Lojzeta Slaka 30 let (pogovor o dleu ansambla in jubilejni koncert na Gorenjskem sejmu) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Modna revija v Železnikih -2. del 20.00 Otvoritev vrtca sv. Dominik Savio, dokumentarna oddaja 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Novoletne voščilnice iz Škofje Loke, gostja v studiu: Milojka Bozovi-car 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Zavarovalnica Triglav 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Zdravkom Baudkom Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi predstavitev volilnega programa SKD, nadaljujemo pa z Bodečo nežo in oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutrnaja kronika RA Slovneija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Otroške pesmi 8.00 Radijska čestitka 8.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.10 Devizni tečaj 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -tri 15.30 RA Slovenija t4.30 no s Triglavom 17.00 Nowee ,30 Stranke se predstavijafe -ndidati za župana ob&rte fja Loka 19.00 Odmmđ R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit foto bobnar R TRŽIČ KINO 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka CENTER akcij. kom. RESNIČNE LAŽI ob 15.30, 18. m 20.30 uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 17. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. melodr. ZRAVSAL SEM E. HEMINGWAYA ob 20. uri KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film KLIENT ob 20. uri IGRAČE - 1 NOVOLETNI OKRASKI - 2 DARILA - 3 GOSPODINJSKI APARATI - 4 KOZMETIKA - 5 TEKSTIL - 6 NAGRADNA KRIŽANKA 3^ VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Trgovsko podjetje, Titov trg 1, 64220 Škofja Loka, Tel.: 064/621-581, Fax: 620-985 V Sreat Škofje Loke je prijetna NAMINA veleblagovnica. Zakaj se ne bi oglasili pri njih in nakupili vse potrebno za jesen in zimo? Ta čas imajo naprodaj veliko stvari od 40% pa so cenejša nekatera otroška oblačila, pletenine, ženska in moška konfekcija in metrsko blago. Miklavžu bodo postregli z bogato ponudbo čokolad bonbonov, čokoladnih Jiguric in suhega sadja. Sicer pa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih lahko kupite vrsto drugih artiklov iz celotnega programa. Poceni do najbojšega v velebtagovnci NAMA Škojja Loka. Nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 8.000 SLT 2. nagrada - bon v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada - bon v vrednosti 3.000 SLT po 2.000 SLT prispeva Gorenjski glas SESTAVIL F KALAN GR MATI BOGOV GLAVNO MESTO KA2AH-STANA IKANINA ZA HLAČE KAVB0JKE ALEŠ BEBLER 9 OKRASNI V GR. MIT. TlESTOV SIN PONUDBA V NAMI 5 M08AT10 NELSON REKA V ČRN! GORI KMBDOMfi SVETILKA PONUDBA V NAMI 3 VLADIMIR NAZOfl BREZPR. uudsm 31 VRSTA SOCVETJA 2IVTLSKJ v!kW AVBEU MRAZ 17 27 16 JAP. DRSALKA MIDORI 10 ŽUPAN POD FRANCOZI SPOMLAD MESEC SOKRATOV [flŽtflž SAMARU KAREL 0ŠT1R MONDENO LETOVIŠČE V BELGIJI ST GRŠKJ VELIKAN TITAN MAŠČOBA 24 ZG DEL ZEMEU. SKORJE THOMAS PONUDBA V NAMI t 2T ANTON TRŠAR IME IN PRIIMEK SLPEćKE BOLG. PO LIT1K ALEKSANDER Snovi, ki fvVlAP'J, PEVEC PLES-TENJAK SLADKOV. RIBA PREB EVR DRŽAVE NMUOM V NAMI GR BOG noreče LEVI PR. RENA V ŠVICI GL. MESTC AZERBAJ-DŽANA RIM. BOG UUBEZNI PIS. PEROCl GORSKI REŠEVALNI ČOLN ANTON INGOLIČ PESNICA SEIDEL MIKROB, KI POVZROČA BOLEZEN SvST MINISTER MOCK JAPONSKO MESTO STAR AVSI PAPIRNAT GL. MESTO JORDANIJE 13 ~7vTžX~ MED DRŽAVAMI ANDREJ KURENT TEHNIŠKI POKLIC NEKD IME ZAVIET-NAMCE STRUP V TOBAKU INTKA LITER. DETEKTIV HERCUL KRAT. ZA ELEKTRON-VOLT DEL STAVKA (MNOŽ.) BREZB. PUNI ZNAK EPILEPT. NAPADA 30 RIM POD-ZEMLJE SL. PIS. ANTON 20 22 MEJNA REKA MED SLOVAŠKO IN MADŽ. STRUPENO RAZKUŽILO TURŠKI PJJHjč 26 ZAMISEL PRIHOD V GOSTE SPAJKE DEL NEKD. ANGL. ŠILINGA 14 PONUDBA V NAMI 2 23" KRILO RIM. KONJENICE ANTON KOROŠEC DIMITRIJ IVANOVSKI KRAT. ZA MEDNAR. STANDARD CITROEN. TIP AVTA 19 DANILO BEZLAJ MODEREN PLES KARL NIELSEN RIM. BOG PLODNOSTI AM. FILM (ZNANA TRDNJAVA) REKA NA PELOPO-NEZU 15 IT. IME REKE PAD BUDIST. SEKTA NICK JASPERS ZA POLTON ZVIŠANI E 21 IVAN CANKAR POHORSKI GRANIT 29 PONUDBA V NAMI 4 ANG. IGRALEC PETER (BECKET) SL. SLIKAR BOŽIDAR 12 POŽELENJE VEZNIK 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 19 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Maksima 1 polna Kranj, 24. novembra - LB Maksima je 15. novembra zaključila vpisovanje certifikatov v Maksimo lin začela z vpisovanjem v Maksimo 2. Zaradi velikega zanimanja investitorjev je LB Maksima zaprosila agencijo za trg vrednostnih papirjev za povečanje razpisanega kapitala z višine 7 milijard tolarjev na 9,05 milijarde tolarjev. Tako je delnice Maksime 1 vplačalo 34.864 investitorjev, od teh jih je 31.812 vplačalo delnice tudi z denarjem. Maksima 1 tako že ob sami ustanovitvi razpolaga tudi z gotovino, ki jo bo lahko takoj investirala v že obstoječe vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi in v druge instrumente. Maksima 1 pa izpolnjuje pogoje za udeležbo na prvi licitacijo, ki bo 7. decembra. Certifikate pa so že začeli zbirati v drugo investicijsko družbo, v Maksimo 2. Šesta v naročje tretje Kranj, 24. novembra - Nova Kreditna banka Maribor bo odslej bistveno večja, saj ji bodo s 1. januarjem prihodnje leto pripojili Komercialno banko Nova Gorica. K tretji največji banki se bo tako pripojila doslej šesta največja slovenska banka po bilančni vsoti. Takšno odločitev je že sprejela Agencija za sanacijo bank in hranilnic, ki si s tem obeta hitrejšo sanacijo bančnega sistema in pospešitev privatizacije bank, ki so v državni lasti. "Nova" Nova Kreditna banka Maribor je že prejela potrebno licenco Banke Slovenije in po novem naj bi začela poslovati s 1. januarjem prihodnje leto. Z novim letom bo Nova Kreditna banka Maribor imela 60 enot, 126 milijard tolarjev bilančne vsote, 10,3 milijarde kapitala in 9,2 milijarde tolarjev jamstvenega kapitala. "Za nas ta odločitev predstavlja velik strokovni izziv, povečana finančna moč pa bo omogočila, da gospodarstvu ponudimo več. Poslej bomo torej intenzivneje posegali v slovenski finančni prostor," pravi Andrej Hazabent, predsednik uprave Nove KBM. Seminar o registraciji podjetja Kranj, 24. novembra - V okviru kluba Dvor bodo v ponedeljek, 28. novembra, v Preddvoru pripravili seminar: kaj moramo vedeti in storiti pred registracijo podjetja v procesu lastninjenja. Tema je aktualna, saj lastninjenje podjetij prihaja v zaključno fazo, agencija pa je v zadnjih dveh letih nekajkrat spremenila in dopolnila metodologijo. Najpomembnejši dokument je statut nove družbe, njegovim sprejetjem preneha mandat sedanjim organom upravljanja, podjetje pa mora oblikovati začasni nadzorni svet in začasno upravo. Na seminarju, ki se bo ob 9. uri začel v hotelu Bor bo naprej spregovoril državni sekretar za privatizacijo Tone Rop, ki bo povedal, kaj se bo zgodilo s podjetji, ki do konca leta ne bodo registrirana in predstavil lastninjenje skladovih podjetij. Emil Milan Pintar bo predstavil aktivnosti od prvega do drugega soglasja, Andrej Simonič z agencije za privatizacijo pa bo govoril o pripravi statuta. "ZELENO JE MODRO!" Zaupajte nam svoj glas. ZHerffa Naročnik: Zeleni Kranja NAJVEČJI URADNI PRODAJALEC ZA mobitel CARRYPHON B.FORTE B.CLASS MAX0N B.DELTA 1840 1840 3940 2440 3040 DEM DEM DEM DEM DEM NOVA P.E. V KRANJ U KOROŠKA 26. OZ. KIDRIČEVA 6. b. ( pri AMZS oz. bencinski črpalki) PRVIH 10 KUPCEV DVOMESEČNA NAROČNINA BREZPLAČNO UGODNI PLAČILNI POGOJI DEMO APARATI VMMI M d.o.o. d.o.o. MOBILNA TELEFONIJA P.E. KRANJ -^^PRESENECENJE^T BORZNI KOMENTAR Na trgu vrednostnih papirjev akterjem nikoli ne bo dolgčas. In tako je tudi prav. Po pestrih poletnih tednih na sedmentu kratkoročnih državnih vrednostnih papirjev pa je v tem zadnjem mesecu spet precej vroče na borzi. Tečaji delnic in obveznic so dobili nov elan in vrednost slovenskega borznega indeksa se v zadnjih tednih močno popravlja. Tudi za trgovanje v tem tednu je za borzni parket značilna živahnost tečajev in prometni med 300 in 500 milijoni tolarjev dnevno. Če so tečaji delnic v veliki meri že dohiteli pomladanske nivoje, pa za promet ne bi mogli trditi isto, saj je pred recesijo na borzi le-ta v povprečju na dan znašal preko deset milijonov nemških mark. Da profnet na borzi Z dolgoročnimi vrednostnimi papirji še ni na isti ravni kot pred izdajo blagajniških zapisov z nakupnim bonom Banke Slovenije, govori o tem, da se bo denar, angažiran v blagajniških zapisih Banke Slovenije sprostil natanko prvega decembra in to v višini 36 milijard tolarjev. Dela tega denarja se zato upravičeno lahko nadeja sekundarni trg vrednostnih papirjev, zato so pričakovanja o rasti tečajev tako delnic kot obveznic verjetno realna. Po objavi novih pogojev ob drugi izdaji blagajniških zapisov je borza že doživela, v preteklih dneh, po 7. 11. 1994, prvi večji sunek tečajev navzgor, zato je možno pričakovati rahlo umiritev tečajev do prvega decembra in nato še en večji zasuk navzgor. Del sproščenega denarja se bo verjetno vrnil v bančne vezave, tako da večina bankirjev meni, da bo poleg že tako dobre likvidnosti na medbančnem trgu, ob zapadlosti blagajniških zapisov, se ta še izboljšala, kar bo posledično vplivalo na zniževanje medbančnih mer. Le-te so se v zadnjih treh tednih že znižale za več kot dve odstotni točki in verjetno je trend navzdol še pričakovati. Vse skupaj pa bi lahko že vodilo v smeri zniževanja obrestnih mer v bankah, vendar ne zgolj kratkoročno. V tem tednu ste lahko v borzni tečajnici opazili novo vrednost Nikinih delnic. Gre za t.i. delitev delnic, ki jo je sprejela skupščina delničerjev maja letos. Iz ene stare delnice je po povečanju osnovnega kapitala družbe na 400 mio sit nastalo 400.000 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Cepitev stare delnice na 20 delov naj bi olajšala nakupe malim delničarjem in postala zaradi manjše nakupne vrednosti enega lota bolj dostopna širšemu krogu investitorjev. Tako je bil tečaj na zadnji dan kotacije stare delnice 124.390 tolarjev, v ponedeljek, ko pa je s kotacijo začela nova delnica, ki predstavlja eno dvajsetino stare, pa je njen tečaj zaključil na nivoju 6.455 tolarjev oz. 129.100 tolarjev po starem. Maksimum je dosegla delnica v sredo, ko se je z njo trgovalo po tečajih 7.300 sit za delnico. Za zaključek še poglejmo vrednost SBI v tem tednu. Slovenski borzni indeks je prejšnji petek dosegel nivo 1.487,01, v četrtek, 24. 11. 1994, pa je njegova vrednost znašala 1.561,49, kar pomeni v višini 75 indeksnih točk oziroma 5-odstotnih točk. Borzna posrednica Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKITNI/PRODAKI lunmaMtobNM NAKUPSITOODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj. Tržič) 78.00 79,95 10.97 11,35 7.49 7,90 AVAL Bled, Kranjska gora 79,15 79,45 11,22 11,30 7,60 7,80 BANKA CREOfTANSTALT d.d. Lj 79,20 80,00 11,20 11,40 7.65 8.00 CORA Kranj 79,20 79,70 11,22 11,32 7,70 7,85 EROS (Stari Mayr), Kranj 79,30 79,50 11,23 11,32 7.60 7,80 GEOSS Medvode 79,30 79,50 11,24 11,29 7,70 7,78 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,00 80,00 10,86 11,36 7.43 7,98 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 79,15 79,69 11,10 11,30 7,60 8,00 HIDA-tržnlca Ljubljana 79.25 79,50 11,22 11,27 7.65 7.80 ILIRIKA Jesenice 78,80 79.60 11,10 11,27 7,60 7,85 INVEST Škofja Loka 79,15 79,35 11,21 11.29 7,60 7,79 LEMA Kranj 79,20 79,50 11,15 11,28 7,70 7,80 MIKEL Strelišče 79,15 79,65 11,22 11,29 7,68 7,90 PBS d.d. (na vseh poštah) 77.35 79,55 10,40 11,23 7,22 7,75 SHP-Siov. hran. in pos. Kranj 79,20 79,50 11,20 11,25 7.70 7,81 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 79,80 10,70 11,45 7,50 7.90 SLOGA Kranj 79,10 79,70 11.05 11,30 7,50 7.90 SLOVENIJATJRIST Boh. Bistrica 78,00 - 10,86 - 7,43 • SL0VENUATUR1ST Jesenice 78,80 79,60 11.10 11,27 7,60 7,85 ŠUM Kranj 79,30 79,50 11,24 11.29 7,70 7.78 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 79,30 79,60 11,23 11,29 7,60 7,80 TALONZg. Bitnje 79,30 79,60 11,23 11.29 7,60 7,80 TENTOURS Domžale 78,80 79,50 11,20 11.40 7,60 7,85 UBK d.d. Škofja Loka 79.20 79,90 11,15 11.35 7,60 7,90 VVtLFAN Kranj 79,35 79,50 11,25 11,30 7.70 7,80 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,20 79,55 11.22 11,29 7,65 7,80 ZORI Kamnik 79,30 79.60 11,22 11,35 7.60 7,80 POVPREČNI TEČAJ 78,95 79,63 11.12 11.32 7,60 7.85 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALHICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel w m m m Kranj. Koroška L Z, 064/211-644 Ljubljana, Slovenska c.54. 061/133-11-55 i Rekordni vpisi v NFD Kranj, 24. novembra - V zadnjih dveh tednih so v Nacionalni finančni družbi izredno zadovoljni z vpisom lastninskih certifikatov, saj je rekorden. Posebnost Nacionalne finančne družbe je, da delnice vpisuje v vse sklade hkrati (Prvi investicijski sklad, Gorenjski sklad, Štajerski sklad, Dolenjski sklad in Adriaticov sklad). Svoje certifikate je doslej v NFD vpisalo približno 65 tisoč ljudi, če bi sešteli vse njihove vpise, bi bili polni že trije skladi. Zaupanje v NFD se je potemtakem v zadnjem času povečalo, kar kažajo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, nedvomno pa v NFD certifikate tudi bolj intenzivno zbirajo. Mercator končal javno prodajo delnic Kranj, 24. novembra - Mercator je 18. novembra zaključil javno prodajo delnic, po prvih, še nepopolnih podatkih, je bilo vpisanih približno 64 tisoč certifikatov v skupni vrednosti 17,5 milijarde tolarjev. Vrednost v javni prodaji vpisanih certifikatov predstavlja približno 85 odstotkov vseh razpisanih delnic, kar pomeni, da so se delnice pocenile za približno 15 odstotkov. Pisno dokumentacijo z natančnimi izračuni cene in števila delnic bodoLstnikidobili takoj, ko bo agencija za plačilni promet opravila končne obračune. podarja vsem kupcem novih vozil v novembru v RENAULT OB 40. OBLET/MCI SERVISNO-PRODAJNEGA CENTRA m, KRANJ - LABORE TEL 064/223-276, 212-951, 221-031 TEL: 064/225 - 060/ 225 - 061 17447029 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK vova zadruga na Gorenjskem V Dražgošah imajo svojo zadrugo Ludvik Jelene: "Ce je zadruga v najhujši stiski, v času povojne obnove vasi, poslovala pozitivno, le zakaj ne bi danes." Dražgoše - Kmetje iz Dražgoš so ob koncu maja na ustanovnem zboru ustanovili svojo kmetijsko zadrugo, ki bo nadaljevala prekinjeno zadružno tradicijo. Kot je povedal predsednik zadruge Ludvik Jelene, so se za ustanovitev svoje zadruge odločili zato, ker je samostojna zadruga nekdaj v Dražgošah že obstajala, in ker v vasi niso bili najbolj zadovoljni z upravljanjem nekdanjega zadružnega premoženja. Za žago, ki so jo dobili nazaj že ob koncu šestdesetih let, so pred kratkim že dali javni razpis, na podlagi katerega želijo pridobiti najboljšega ponudnika; za vrnitev zadružnega doma s stanovanjskimi in pisarniškimi prostori pa se še dogovarjajo s škofjeloško kmetijsko gozdarsko zadrugo. Zadruga, ki je bila pred enim mesecem tudi formalno registrirana, ima 33 članov iz Dražgoš. Vodi jo petčlanski upravni odbor, predsednik je Ludvik Jelene. Zadružna pravila določajo, da so člani dražgoške zadruge lahko tudi člani drugih zadrug. Obvezni delež je 2.000 tolarjev. Ko bodo uredili premoženjske zadeve, bodo začeli poslovati. • C. Z. Prašiči že cvilijo Svinjske kože še enkrat dražje Lani je bila cena pet tolarjev za kilogram, letos deset. Kranj - Čeprav so se cene svinjskih kož od lani do letos podražile za sto odstotkov (tako visokih podražitev v zadnjem letu ni bilo veliko), je malo verjetno, da bo rejec iz oddaljenega hribovskega kraja vsega 900 tolarjev vredno kožo (povprečna je težka devet kilogramov) pripeljal na odkupno postajo Kota v Kranj. Tudi letos se bo dogajalo, kot se je v prejšnjih letih: nekaj svinjskih kož bo končalo tam, kjer iz splošnih zdravstvenih in naravovarstvenih razlogov ne bi smele - v potokih, gozdovih, grapah... V poslovalnici Kota v Kranju odkupujejo kože lažjih telet po 180 tolarjev za kilogram, kože težjih telet po 160 tolarjev, kože bikov in telic po 100 tolarjev, kravje po 80 in prašičeve, k i rečeno, po 10 tolarjev za kilogram. Cene svinjskih kož so letos v primerjavi z lani višje za 100 odstotkov, medtem ko sc se ostale podražile približno deset odstotkov. Izračun kaže, aa bo kmet za bikovo kožo, ki je običajno težka od 40 do 42 kilogramov, dobil 4.000 do 4.200 tolarjev, za kožo lažjega teleta, ki je težka šest do sedem kilogramov, od 1.080 do 1.260 tolarjev in za štirinajst kilogramov težko kožo težjega teleta 2.240 tolarjev. • C. Z. Agromelioracije Dolga je pot Radovljica - Kako zapleten in dolg je postopek za začetek izvajanja agromelioracij, najbri dobro občuti tudi kmet iz Hraš pri Lescah, ki ieli po končanih agromelioracijskih delih na 90 arov velikem zemljišču urediti sadovnjak. Potem ko je "njegova" kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce dala pobudo za uvedbo agromelioracijskega postopka na območju Hraš in so skupaj s strokovnjaki pripravili ureditveno investicijski program, je odlok dvakrat (najprej kot osnutek, potlej pa kot predlog) obravnaval občinski izvršni svet. Enkrat ga je te tudi skupščina, drugič pa ga bo v sredo, ko bo spet skupno zasedanje zborov. In ob vsem tem je treba poudariti, da se vsaj doslej pri odločanju na občinski ravni ni prav nič zapletalo. • C. Z. Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj organizira začetni tečaj za izdelavo mlečnih izdelkov. Tečaj obsega 15 ur. ~*ačetek tečaja je v ponedeljek, 5. 12. 1994, z začetkom ob 16. uri. Prijave sprejemamo do 29.11.1994 v tajništvu šole po tel. 064/325 048. Cena tečaja 6.825,00 SIT. Kako izboljšati posestno sestavo Slovenija je razdrobljena in razkosana Povprečna kmetija meri 3,3 hektarja, v Evropski uniji pa 14 hektarjev. Bled - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sta v ponedeljek in torek pripravila v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalni deveti posvet kmetijske svetovalne službe. Ob vseh lastninskih spremembah, ki pretresajo tudi kmetijstvo in gozdarstvo v Sloveniji, so se udeleženci posveta (med njimi tudi znani kmetijski strokovnjaki z ministrom dr. Ostercem na čelu) ukvarjali z zanimivim in aktualnim vprašanjem, kako izboljšati posestno sestavo v Sloveniji. Iz referatov, ki smo jih slišali ali prebrali v zborniku, je sklepati, da "pot v Evropo" vsaj na tem področju ne bo lahka in enostavna, med drugim tudi zato ne, ker so razlike očitne. V Sloveniji je povprečna kmetija velika 3,3 hektarja, v Evropski uniji 14 hektarjev. Kmetij, ki so večje od povprečja EU, je pri nas le tri odstotke, kmetij z več kot 30 hektarji zemlje pa je le nekaj. Ker je kmetijstvo razkosano in razdrobljeno, je usmerjeno v delovno intenzivne dejavnosti, na ravni povprečne velikosti kmetij je premalo produktivno in nekonkurenč-no, le malo je takšnih (poklicnih) kmetij, ki bi dolgoročno nudile polno zaposlitev vsaj eni delovni moči. Zagotavljanje delovnega mesta in primernega dohodka je pomembno zlasti za obstoj živinoreje, ki se po evropskih izkušnjah razvija in se bo razvijala le na čistih kmetijah. Povprečna gozdna posest meri 2,3 hektarja Mag. Živan Veselic iz Zavoda za gozdove Slovenije ugotavlja, da se razdrobljenost gozdne posesti ne kale samo v majhni povprečni gozdni posesti, ki je z 2,3 hektarja med najnižjimi v Evropi, ampak tudi v tem, da imajo lastniki gozdov svojo posest praviloma v več prostorsko ločenih parcelah ali v neprimerni obliki parcele (široka nekaj metrov in dolga kilometer). Ob tolikšni razdrobljenosti lahko gozdarska služba zadovoljivo rešuje probleme le s skrbnim delom, še zlasti z doslednim gozdnogojitve-nim načrtovanjem. Zakon o gozdovih je s tem, ko le izvedbo gojitvenih in varstvenih del zaupal lastnikom, že povzročil, da predvsem manjši lastniki, ki niso usposobljeni za ta dela, že razmišljajo o prodaji. Razdrobljenost se bo se povečala Ker bo 80 odstotkov kmetijskih zemljišč in gozdov v denacionalizacij skem postopku vrnjenih v last upravičencem, ki so že pokojni, bo za vrnjeno premoŽenje potreben nov dedni postopek, v katerem pa bodo (sodeč po dosedanjih izkušnjah) praviloma vsi dediči vztrajali pri deležu v naravi. Delež zasebnih fozdov (vključno s cerkvenimi) se o po končani denacionalizaciji povečal z 62 odstotkov (leta 1990) na 80 odstotkov. Ob tem, da se bo povprečna zasebna gozdna posest povečala, in da bo Slovenija dobila tudi nekaj velikih posestnikov (z več kot 1000 hektarji gozda), se bodo pojavili tudi številni novi lastniki z majhnimi gozdnimi parcelami. Kmetijski strokovnjaki so si precej enotnega mnenja o tem, da je proces koncentracije nujen, nekaj razlik med njimi pa je v tem, kako doseči ta cilj. Miroslav Rednak, Slavko Gliha in Tina Volk s Kmetijskega inštituta Slovenije, na primer, menijo, da proces koncentracije zemlje lahko poteka le vzporedno s procesom razslojevanja kmetij. Ta proces je zdaj počasen, pomembnejše spremembe pričakujejo šele s hitrejšim razvojem slovenskega gospodarstva. Prvi korak k resnejšemu ukrepanju za izboljšanje posestne sestave bi napravili že, če bi za naslednje srednjeročno obdobje količinsko določili cilj (na primer: 10-odstotni delež dolgoročno perspektivnih poklicnih kmetij). Cilj bi lahko dosegli z davčno, intervencijsko, cenovno, socialno in regionalno politiko, pomembno vlogo pri izboljšanju posestne sestave pa naj bi imel sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani je poudaril, da dosedanja zemljiška politika ni bistveno prispevala h koncentraciji zemljišč na razvojno sposobnih kmetijah. Ko je analiziral ukrepe zemljiške politike v Zahodni Evropi in možnost uporabe gri nas, je ugotovil, da bi bili ukrepi, ki i bili tudi učinkoviti, finančno dragi ali politično konfliktni. Konflikti bi nastali, če bi država z vmešavanjem v razpršeno lastninsko posest, ki prinaša socialno varnost nekaterim revnejšim slojem in znižuje stroške gospodinjstvom pri oskrbi s hrano, porušila socialno politično ravnovesje na podeželju. Od vseh analiziranih ukrepov je po mnenju dr. Erjavca za vključitev v praktično kmetijsko politiko najprimernejša širitev nalog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na področje povečevanja posesti kmetij. Sklad bi moral aktivneje poseči na trg s kmetijskimi zemljišči, pridobiti prednostno nakupno pravico ter zemljišča izključno prodajati ali dajati v zakup le razvojno sposobnim kmetijam. Pri sprejemanju nove zemljiške zakonodaje bi bilo treba razmisliti tudi o prepovedi delitve parcel, pregledati pa bi morali tudi učinke kmetijske dedne zakonodaje. • CZ. Trgovina in servis "KL-BRAZDA", d.o.oM Medvode Preska, Trilerjeva 5, tel/fax: 061/612-969 Vam nudi rezervne dele za naslednje motorje, traktorje, stroje: - traktorji: IMT, ZETOR, TORPEDO, ŠTORE, LINDNER, MF - viličarji: INDOS. LITOSTROJ - tovorna vozila: TAM 2001, T-75, T 80, T-81, T-100 »- buldožerji: TG-50, TG-75, TG-90, TG-110 - kombajni: vsi tipi - rovokopači: MF, JCB - armirane gumi cevi hladilnih sistemov - izdelava po vzorcu - hidravlične črpalke - volanskl zglobi - obnovljene: glave, glavne gredi ter vodne črpalke motorjev IMR - menjalni motorji za viličarje OBIŠČITE NAS, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! 30-letne izkušnje! Terenski servis za traktorje in viličarje Generalna popravila motorjev za viličarje in traktorje V društvu se že pripravljajo na skupščino Številni nedokončani komasacijski postopki Malo pravnomočnih odločb Ljubljana - Pomembni ukrep za izboljšanje posestne sestave v Sloveniji je tudi komasacija - zložba razkosanih parcel v komasacijski sklad in ponovna razdelitev na večje obdelovalne kose med iste lastnike oz. uporabnike. V zadnjih letih novih komasacij ni, v času od 1976. do 1990. leta pa so zajele 52.500 hektarjev kmetijskih zemljišč na 222 lokacijah v 39 občinah. Čeprav so zložbe zelo učinkovite (poveča se dejanska obdelovalna površina in zmanjša število mej oz. ozar, zmanjša čas obdelave in poveča ekonomičnost...), jih spremljajo številne težave. Dovolj pove podatek, da je od v Sloveniji od 188 izdanih odločb pravnomočnih manj kot polovica, in da je približno sto komasacijskih območij, kjer še niso rešili vseh sporov, ki so jih nezadovoljni kmetje vložili na republiško geodetsko upravo ali so sprožili ustavni spor pri Vrhovnem sodišču Slovenije. Nekaj takih območij je tudi v kranjski občini. Najprej izobraževanje potlej volitve Kranj - V društvu rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji se že pripravljajo na tretjo skupščino, ki bo v četrtek, 8. decembra, v viteški dvorani Biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah. V strokovnem delu skupščine bo mag. Peter Kunstelj, sicer vodja selekcijske službe v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, govoril o selekciji govedi črnobele pasme v Sloveniji, prof. dr. Janez Pogačar o kontroli proizvodnosti krav in prof. dr. Karel Salobir o novih spoznanjih pri prehrani krav in vplivih na visoko mlečnost. V drugem delu skupščine bodo predsednik društva mag. Anton Dolenc, sicer kmet iz Vrbenj pri Radovljici, strokovni tajnik mag. Peter Kunstelj in tajnica mag. Marija Klopčič poročali o delu društva v letošnjem letu in prvem triletnem mandatu, na dnevnem redu pa so tudi volitve novega predsednika, podpredsednika in članov upravnega in nadzornega odbora za naslednje triletno obdobje. • C. Z. Stane Rupnik iz škofjeloške enote za kmetijsko svetovanje ocenjuje, da je za težave pri izvajanju komasacij krivo predvsem neurejeno začetno stanje in prepočasno reševanje pritožb na drugi stopnji. V komasacijskih postopkih naj bi zakon omogočil tudi zmanjšanje števila lastnikov z odprodajo zemljišč v komasacijski sklad, potrebno pa bi bilo tudi spodbuditi medsebojne menjave kmetijskih zemljišč, ki lahko precej zmanjšajo parcelno razdrobljenost. Ker je na lokacijah, kjer odločbe o novi razdelitvi zemljišč še niso pravnomočne, tudi približno petina zemljišč v državni lasti, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov predlaga, da ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter republiška geodetska uprava čimprej najdeta skupno rešitev za dokončanje postopkov, še zlasti na tistih območjih, kjer je manj kot pet pritožnikov. • C. Z. Slovenska ljudska stranka SLS \ NAROČNIK: SLS KRANJ UREJA; Vilma Stanovnik Medtem ko se bodo dekleta jutri in v nedeljo v Park Cityju pomerile na prvi veleslalomski in slalomski tekmi za svetovni pokal, pa bodo fantje čakali vsaj še en teden - Vzdušje v naši reprezentanci je dobro, čeprav je vodstvu žal, da niso dlje ostali na snežnem treningu v Ameriki Kranj, 25. novembra - Kot kaže bodo imeli organizatorji tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju (pa tudi v skokih, tekih, biatlonu...) v Evropi velike težave, saj še ne kaže, da bi v naslednjih dneh lahko pričakovali izdatnejše padavine, pa tudi temperature so za ta letni čas in za izdelavo kompaktnega snega precej previsoke. Tako bodo s tekmami svetovnega pokala konec tedna startale le smučarke v daljnem Park Cifjju v Ameriki. Kot sporočajo iz našega tabora, so dekleta zdrava in dobro pripravljena na jutrišnji start. Fantje pa ga bodo "odložili" najmanj za teden dni. "Dokončno je, da ta konec tedna ne bo predvidene sla-lomske in veleslalomske tekme v Sestrieru, prav tako so tekmovanje v smuku in supervele-slalomu že odpovedali v Val d'Iseru. Težko je še reči, kaj bo z nadaljevanjem tekmovanja v decembru, saj so v stiski tudi organizatorji tekem v Alta Badii in Madoni di Campiglio. Če pa bo tako, kot so zadnje napovedi, naj bi vendarle tekmovanje v Sestrieru, se pravi veleslalom in slalom, izvedli prihodnji teden, 3. in 4. decembra, namesto tekem v Val d'Iseru. Italijanski organizatorji namreč računajo, da bodo prihodnji teden uspeli s helikopterji (sedaj so ga vozili s tremi) pripeljati še toliko snega, da bi vendarle naredili progo. Je pa težko, saj je v višinah inverzija in je še topleje, kot je napnmer pri nas,' pravi glavni trener nase moške reprezentance Pavel Grašič. Ker moških tekem konec tedna ne bo, bodo naši reprezentance do ponedeljka opravili še kondicijski trening doma, nato pa bodo odšli na trening v Italijo, tja, kjer bodo pač razmere ugodnejše. Do četrtka naj bi trenirali, nato pa, če tekem v Sestrieru ne bodo odpovedali, naj bi odšli na prizorišče prvih tekmovanj letošnjega svetovnega pokala. "Težko je v tem trenutku delati dolgoročnejše načrte, vprašanje je tudi, kako bo z namero, da gremo na Norveško na tekme Evropskega pokala, ki naj bi bile 6. in 7. decembra. Vprašljive pa so tudi še nadaljnje tekme, saj organizatorji, ne da nimajo snega, zaradi toplote ga ne morejo niti delati," je pred začetkom 90 LET TVD PARTIZAN JESENICE Jesenice, 25. novembra - Društvo za telesno vzgojo in rekreacijo TVD Partizan Jesenice bo danes slovesno proslavilo svojo 90- letnico in 30-letnico judo sekcije. Slavnostna akademija bo ob 18. uri v telovadnici društva TVD Partizan Jesenice, po pozdravnem govoru bo prikaz programov "Lipa" društva TVD Partizan, nato bodo nastopili tekmovalci judo sekcije in slovenske ženske reprezentance. Ob zaključku bo še svečana podelitev priznanj. • V. S. SMUČARSKI SEJEM V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 25. novembra - Čeprav zima še ni pokazala svojih zob, pa se večina smučarjev že pripravlja nanjo. Pri SK Alpetour v Skofji Loki so se odločili, da tudi letos pripravijo sejem rabljene smučarske opreme, ki bo naslednjo soboto in nedeljo, 3. in 4. decembra, v hali Poden v Škof j i Loki. Sejem bo oba dneva odprt od 9. do 19. ure, na njem pa člani kluba lahko plačajo tudi letno članarino. • V. S. K©iOMET«mmmmiiiir!iiTn:i' ROKOMETAŠICE ŠELE V SREDO Kranj, Škofja Loka, 25. novembra - V I. državni ligi za ženske bo deseti krog na sporedu šele v sredo. Ekipa Kranja bo gostovala v Velenju, tekma pa se bo začela ob 17. uri. Jutri pa nadaljujejo tekmovanje moški. V II. ligi - zahod ekipa Šeširja v domači dvorani na Podnu ob 20. uri gosti Kamnik Ž. team, ekipa Preddvor TAM I. pa ob 18. uri v dvorani na Planini pričakuje ekipo Črnomlja. Besničani v desetem krogu gostujejo na Škofljici. • V. S. NI TENIS n GORENJSKI NAMIZNOTENIŠKI LIGI Škofja Loka, 24. novembra - Tri kroge pred koncem v gorenjskih namiznoteniskih ligah sta v prvi ligi zanesljivo v vodstvu Križe 1, še brez poraza, v drugi ligi pa EGP 2. V derbiju četrega kroga v prvi gorenjski ligi je Gumar doma premagal Merkur in se povzpel na drugo mesto, medtem ko je Merkur tretji, Šenčur četrti, EGP 1 peto. Križe 2 šesto, sedmi je Kondor in osme Jesenice. V drugi ligi pa se boj za prvaka nadaljuje med še neporaženima ekipama EGP 2 in Predoslje. Rezultati 4. kroga v 1. ligi: Kondor : EGP 1 3:7, Križe 2 : Šenčur 1 4:6, Gumar : Merkur 7:3 in Križe 1 : Jesenice 1 10:0. Pari 5. kroga v prvi gorenjski ligi: Jesenice 1 : Kondor, Merkur : Križe 1, Šenčur 1 : Gumar in EGP 1 : Križe 2. Rezultati druge lige: Jesenice 2 : Sava 8:2, EGP 3 : Predoslje 2:8, Šenčur 2 : Predoslje 4:6 in EGP 2 : EGP 4 10:0. • J. Starman KONČANE 14. DELAVSKE IGRE V NAMIZNEM TENISU Škofja Loka, 24. novembra - S 14. zmago ekipe Uniteh LTH • <)l pri moških in prve, ekipe Z/T) občine Škofja Loka pri ženskah, so se v Skofji loki končala namiznoteniška tekmovanja v okviru 14. delavskih igrah Škofje Loke. Pri članih jc nastopilo 14 ekip delovnih organizacij iz vse občine, pri ženskah pa 9. Izvedba tekmovanja je bila v rokah namiznoteniškega kluba Kondor iz Godešiča, ki je bil tokrat že trinajstič organizator. Vrstni red najboljših pri moških: 1. Uniteh LTH-OL, 2. ZZD občine Škofja Loka, 3. Srednje šole, 4. Domel, 5. LTH, 6. Jelovica. Ženske: 1. ZZD občine Škofja Loka, 2. Domel - Železniki, 3. Občina, 4. Zdravstveni dom, 5. LITI, 6. Odeja. • J. Starman Glavni trener naše moške ekipe Pavel Grašič letošnjega svetovnega pokala zaskrbljen Pavel Grašič, ki mu je tudi žal, da niso vsaj nekaj dni dlje ostali v Ameriki, kjer bi lahko dobro trenirali: "V tistem trenutku še nihče ni odpovedal tekem v Sestrieru in ekipa pač mora biti pripravljena, kot da tekmovanja bodo. Sedaj nam je pač malo žal, da nismo treninga podaljšali še za štiri dni." Naši reprezentantje, ki so konec tedna prišli s treninga v Ameriki, pa prva tekmovanja že težko čakajo. Vsi so zdravi in na sezono dobro pripravljeni. "Kot so pokazali rezultati testiranj, ima Jure Košir veliko prednost pred drugimi v veleslalomu, v slalomu pa se na čelu ekipa menjajo Jure Košir, Grega Grilc in Andrej Miklavc. Prav Miklavc je bil na testiranjih največkrat najhitrejši in gotovo je, da je letos naredil velik napredek. Mislim, da je trenutno precej "v špici" in prav lahko bi presenetil že na prvih tekmah. Zal pa se fantje preveč ne ogrevajo za nastope v hitrih disciplinah, v smuku in super-veleslalomu. Tako se bosta letos z njima spopadla le Miran Ravtar in Jernej Koblar. Rav-tar je bil tudi na treh treningih smuka in enega treninga super-veleslaloma v Vailu in zanj računamo, da bo nastopil na prvih treh smukih v svetovnem pokalu. Ker imamo v smuku lahko le enega tekmovalca, pa ga bo, če bo v boljši formi, lahko zamenjal Koblar, ki bo sicer več nastopal v supervele-slalomih," o pripravljenosti naše prve moške ekipe pravi trener Grašič. • V. Stanovnik, slika: L. Jeras Končan je jesenski del tekmovanja v gorenjskih ligah ENAJST ZMAG ZA VISOKO Kranj, 25. novembra - Iz medobčinske nogometne zveze Gorenjske smo dobili končne rezultate in lestvice jesenskega dela tekmovanja v članski A ligi, članski B ligi, mladinski ligi, kadetski ligi, ligi strarejših dečkov A in B ter mlajših dečkov. V najkvalitetnejši A članski ligi je letos nastopalo 12 ekip, brez izgubljene točke pa je po jesenskem delu tekmovanja v vodstvu ekipa Visokega.Visočani so zbrali 22 točk, na drugem mestu je Bitnje z 18 točkami, tretja Sava Športplan z 12 točkami, prav toliko točk pa ima tudi ekipa Lesce Bled Stiks. Na petem mestu je ekipa Jelovice LTH, ki ima 10 točk, po 9 točk pa imajo: Zarica, Alpina, Britof, in Šenčur. Na 10. mestu je Z 8 točkami ekipa Železnikov, enajsti je Polet s 7 točkami, Trboje pa so zadnje s 5 točkami. V članski B ligi je nastopalo osem ekip, ki so odigrale 7 krogov. Največ točk imata ekipi Velesovega in Kondorja, po 11, saj sta obe po štiri tekmi zmagali, po tri pa igrali neodločeno. Na tretjem mestu lestvice je ekipa Hrastja z 9 točkami, Podgorje in Bohinj sta zbrala po 7 točk, Podbrezje 5, Preddvor 4 in Sympex Reteče 2. Največ ekip, kar 14, nastopa v mladinski ligi. Po jesenskem delu tekmovanja najbolje kaže ekipi Hrastja, ki je zbrala 21 točk in vodi na lestvici. Na drugem mestu je Polet z 20 točkami, tretja je Jelovica LTH, ki ima prav tako kot četrtouvrščeno Podgorje 16 točk, peta jc Sava Športplan s 15 točkami, po 13 točk pa imata ekipi Lesce Bled Stiks in Železniki. Na osmem do enajstem mestu so ekipe Velesovega, Kondorja, Visokega in Bitenj s po sedmimi točkami, Jesenice imajo 6 točk, Bohinj pa jc zadnji z eno točko. Ob tem je treba zapisati, da sta ekipi Jelovice LTH in Bohinja odigrali le 11 tekem, Britof pa že 13 in ima 14 točk. V kadetski ligi nastopa deset ekip, ki so v jesenskem delu odigrale 9 krogov. Na lestvico vodi neporažena ekipa Save Športplana z 18 točkami, po 14 točk imata ekipi Jelovice LTH in Zarice, Šenčur na četrtem mestu ima 11 točk, Trboje na petem pa 10. Ekipa Živil Nakla jc šesta s 7 točkami, po pet točk imata Alpina in Visoko, eno pa Polet na zadnjem mestu. V ligi starejših dečkov A nastopa 10 ekip, odigrale pa so 9 krogov. Po jesenskem delu vodi ekipa Triglav Creine A, ki ima brez izgubljene tekme 18 točk, druge so Jesenice s 15 točkami, Jelovica LTH ima 11 točk, Triglav Creina B pa 10 točk. Na petem mestu je Polet z 8 točkami, Sava Športplan ima tako kot Živila Naklo 1 točk, Zarica 6, Šenčur 5, zadnjeuvrščena ekipa Lesce Bled Stiks pa le eno. Med strajšimi dečki B, ki so v jesenskem delu tekmovanja prva tako odigrali 9 krogov, vodi ekipa Železnikov s 17 točkami, druga je Kokrica s 15 točkami, tretje Bitnje z 11 točkami, četrta Alpina z 10 točkami, peti Britof z 9 točkami, šesto Podgorje in sedmi Kondor imata po 8 točk, Trboje 7, Bohinj 5, Visoko pa je brez točke. V kategoriji mlajši dečki v gorenjski ligi med dvanajstimi ekipami po jesenskem delu vodi Triglav Creina A z enajstimi zmagami in 22 osvojenimi točkami, druga jc Zarica A z 18 točkami, tretja je Triglav Creina B s 17 točkami, četrte so Jesenice s 15 točkami, peta je ekipa Živil Nakla z 12 točkami, prav toliko točk pa ima tudi ekipa Sava Športplan. Deset točk ima Zarica B na sedmem mestu, Kokrica na osmem mestu ima 9 točk, Železniki na devetem 8 točk, Britof na desetem 6 točk, Lesce Bled Stiks in Velesovo pa imata le po eno točko. • V. S. TRIGLAV CREINA NA SREDINI Kranj, 22. novembra - Prejšnji teden so jesenski del sezone sklenili tudi tretjeligaši v slovenski nogometni ligi. Gorenjski nogomet letos zastopata ekipi Triglav Creine in Jesenic. V zadnjem, 13. krogu, so Jeseničani gostovali v Litiji in igrali neodločeno 0:0, ekipa Triglav Creine pa jc izgubila na gostovanju pri Korotan Italiani z rezultatom 1:0 (1:0). Pred nadaljevanjem prvenstva je v vodstvu ekipa Črnuč z 21 točkami, Triglav Creina je sedma s 14 točkami, Jesenice pa enajste z desetimi točkami. V ligi nastopa 14 ekip, zadnja pa je s sedmi točkami ekipa Loka Medvode. • V. S. Pomanjkanja snega in visoke temperature so zagodle organizatorjem tekem svetovnega pokala [KIOKEJ ^^^KitSJIinilllilil SMUČARKE ŠTARTAJ0, SMUČARJI ŠE NE Jeseničani končali z nastopi v evropski ligi JUTRI GORENJSKI DERBI Hokejisti Acroniksa Jesenic so z visoko zmago nad ekipo Allegheja v torek zvečer na končali z nastopi v evropski ligi - Glavni cilj prvakov sedaj ostaja domače prvenstvo Kranj, Bled, Jesenice, 25. novembra - V zadnjem krogu jadranske skupine evropske lige so hokejisti Acroniksa Jesenic v torek na domačem ledu z rezultatom 7:1 (3:0, 3:1, 1:0) premagali italijanske prvoligaše, ekipo Allegheja. Tako so tekmovanje zaključili na četrtem mestu. V torek pa je bilo odigrano tudi že prvo srečanje 11. kroga domačega prvenstva. Hokejisti Inntal Celja so v Zalogu zanesljivo premagali Slavijo Jato, rezultat srečanja pa je bil kar 3:17 (1:8, 1:5, 1:4). Drugi dve tekmi, med Acroniks Jesenicami in Triglavom ter Sportino in Mariborom se do zaključka naše redakcije še nista končali. Hokejisti pa bodo imeli odmor le danes, saj je že jutri, 26. novembra, na sporedu 12. krog. Najzanimivejše srečanje bo i.l Bledu, saj v gorenjskem derbiju domača Sportina gosti Acroniks Jesenice. Triglav je tokrat prost, Inntal Celje bo gostil Olimpijo Hertz, Slavija Jata pa Maribor. • V. S. MG 40 LET KOŠARKE V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 24. novembra - Pisalo se je leto 1954, ko je skupina takratnih škofjeloških nadebudnežev spoznala novo športno disciplino tudi v mestu ob sotočju obeh Sor. Znamenito staro igrišče iz ugaskov v mestnem predelu Puštal pa je bilo prizorišče prvih zbiranj, nato treningov in kmalu tudi prvih tekem. Letos pa škofjeloški košarkarji vseh generacij praznujejo ta lep jubilej. K res uspešnemu praznovanju pa so svoje dodali tudi igralci sedanjega rodu, saj so prav v letošnji sezoni po nekaj letih pravega zatišja pod škofjeloškimi koši, postavili krono na dogajanje v zadnjih treh letih in se uvrstili v novoustanovljei. A2 državno ligo. Jubilej, kakršnega se ne bi sramovala nobena ekipa pri nas, pa bi prizadevni košarkarski delavci radi praznovali tudi skupaj s svojimi nekdanjimi, sedanjimi in tudi prihodnjimi ljubitelji košarke. V ta namen KK Loka kava, kot se klub imenuje od letošnjega avgusta, ko je sponzorstvo prevzelo trgovsko podjetje Loka, prireja košarkarski turnir četverice, ki bo potekal v Športni dvorani na Podnu, danes v petek, 25., in jutri, v soboto, 26. novembra. Prireditelji so na turnir povabili tri moštva, tako da se ob Triglavu iz Kranja, Postojni in Idriji obeta res kvaliteten turnir, ki ga Škofja Loka že dolgo časa ni videla. V uvodnem srečanju se bosta v petek ob 1830 uri pomerili, domača Loka Kava in Postojna, zvečer pa ob 20.30 še Triglav in Idrija. V soboto bo ob 17. uri najprej srečanje poražencev, ob 20. uri pa zmagovalcev uvodnega dne. Med obema sobotnima tekmama pa so škofjeloški košarkarji prve generacije pod koše ponovno povabili vrstnike iz Medvod, da se "udarijo" kot nekoč. • Dare Rupar II KOLO B SKL - MOŠKI ZMAGA DIDAKTE KLJUB SLABI IGRI DIDAKTA RADOVLJICA : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 93 : 84 (41:44) Radovljica, telovadnica OŠ, gledalcev 200 Didakta: Valentar 27, Stojnšek 17, Kovač 15, Omahen 9, Koman 7, Markovič 6, Zadravec 5, Erman 3, Mitrič 3, Peternel 1 Čeprav štejejo zmage, je DIDAKTA Radovljica tokrat razočarala. Kombinirana postava, ki je igrala ves prvi polčas, ni našla prave igre in tudi motiva, tako da so solidni gostje ob koncu prvega dela celo povedli. V drugem polčasu pa je trener Dežman poslal na parket najboljšo peterko in odlična strelca Valentar in Stojnšek sta s serijo trojk postavila stvari na pravo mesto, kot vedno borbeni Darko Omahen pa je napravil red tudi v obrambi. Gledalce sta tokrat namesto igralecev zabavala in jezila sodnika. Prvi iz Kranja, povsem nezainteresiran za igro in sojenje, drugi, mlad, ambiciozen iz Novega mesta (stroški!) pa je v preveliki želji za dokazovanjem pozabil, da bi morali igrati igralci obeh ekip. Medtem pa najboljših 32 slovenskih sodnikov počiva zaradi pavze v tekmovanju A lig„. • M. Zupan VISOKA ZMAGA JESENIC V 6. krogu Gorenjske lige v kegljanju so Jeseničani z zelo dobro igro visoko zmagali na gostovanju v Tržiču in obdržali stik z Ljubeljem, ki je doma zanesljivo zmagal, na vrhu lestvice. Dobro so igrali tudi mladi kegljači Triglava in visoko odpravili S. Jenko. V Skofji Loki je blestel Ropret z 919 keglji, a sam ni mogel preprečiti poraza svoje ekipe. Rezultati: ELAN : JESENICE 0:8 (4804:5008), TRIGLAV: S. JENKO 6 : 2 (4914:4763), LUBNIK : ADERGAS 5 : 3 (5034:4976), LJUBELJ : KR. GORA 5 : 3 (4930:4827). Lestvica: 1. Ljubelj 12 točk, 2. Jesenice 10 točk, 3. Triglav 7 točk... V 7. krogu igrajo v soboto ob 11. uri ADERGAS : LJUBELJ, ob 16. uri KR. GORA : ELAN in S. JENKO : LUBNIK, ter v nedeljo ob 10. uri JESENICE : TRIGLAV. Jože Pogačnik Mali nogomet, kegljanje in namizni tenis ŠKOFJELOŠKA ZIMSKA TEKMOVANJA Škofja Loka, 25. novembra - Še danes se na Športni zvezi v Skofji Loki lahko prijavite za nastop na letošnji 15. zimski ligi v malem nogometu za člane, veterane in starejš> veterane. Prav tako je danes zadnji rok za prijave Za nastope na občinskem prvenstvu v kegljanju ekipno in posamično za člane in članice. Sestanek vodij keglaških ekip bo danes, v petek, 25. novembra, ob 18. uri v prostorih škofjeloške Športne zveze. Le uro kasneje pa bo še sestanek vodij namiznoteniskih ekip, ki bodo sodelovale na občinskem prvenstvu. Tudi za to tekmovanje se je moč prijaviti Je še danes. • V. S. KOMENTAR Politika iz drugega časa Alarlco Jenšterle Čeprav v teh predvolilnih dneh vsaka neobičajna poteza katerekoli od slovenskih strank doživi publiciteto, se je z izjavo volilnega štaba Slovenskih krščanskih demokratov dogajalo ravno nasprotno. Njihov "pfotest proti slovenski nacionalni televiziji zaradi motenj ob predvajanju predvolilnega spota predsednika Lojzeta Peterleta so objavili le pri STA in v dnevniku Republika, kjer so ga za povrh še pospremili s posmehljivim komentarjem. Za kaj je šlo? Volilni štab SKD je trdil, da je televizija namenoma motila Peterletov spot, zato so zahtevali, da ga na TV v celoti ponovijo in protestno izjavo preberejo v osrednjem TV Dnevniku. Ce se to ne bo zgodilo, volilni štab "ne izključuje možnosti, da bo Lojze Peterle začel gladovno stavko za demokracijo in svobodo javnih glasil". >. V tej reakciji krščanskih demokratov je skritih kar nekaj travm, s katerimi se ukvarja stranka, ki je nekoč pomenila enega od temeljev slovenske demokracije, danes pa zaradi zaporednih napak predvsem njihovega predsednika vse bolj izgublja spopade s sorodno Slovensko ljudsko stranko in seveda Janševimi socialnimi demokrati. Najprej gre za nesmiseln spopad s televizijo, ki je sicer, če govorimo o avtonomnosti slovenskega novinarstva, eden najbolj žalostnih primerov večne odvisnosti od politike. Po eni strani so vzroki zanjo v tem, da gre za najmočnejši in najvplivnejši medij, ki ga stranke nikakor ne mislijo spus- titi iz rok, po drugi strani pa televizijsko večno odvisnost lahko poiščemo tudi v kadrovski politiki bivšega sistema, ki je na TV kadrovala ljudi brez ustrezne izobrazbe, predvsem pa brez močne hrbtenice. V času, ko so se številni mediji (na primer Mladina, Radio Študent, Teleks, Pavliha, Gorenjski glas, pa tudi Delo in Dnevnik itd.) postavljali na noge in kljubovali uradni politiki, je televizija vztrajala na vlogi transmisije mišljenja slovenskih politikov. Današnja politika je bolj previdna in se nadzora nad televizijo loteva na premetenejši način od prejšnje, o čemer nas prepričujejo spori v zvezi z odstavitvijo in novo nastavitvijo generalnega direktorja Žarka Petana. Danes si televizije ni več mogoče podrediti z grožnjami, ker imajo pač tamkajšnji novinarji na voljo demokracijo in njene elemente za obrambo, ki jih seveda že dalj časa s pridom izkoriščajo. SKD pač v tem nadaljuje jur-išarsko politiko bivšega sistema in pozablja, da so časi z4°j popolnoma drugačni. Druga travma SKD se kaže v napovedani gladovni stavki Lojzeta Peterleta, kar spet dokazuje, da krščanski demokrati vedno bolj postajajo anahronis-tična stranka, ki svojo vlogo izgublja predvsem zato, ker v današnjem času uporablja politične obrazce iz nekega obdobja, ki ga že dolgo ni več. Gladovne stavke so eden najbolj občutljivih obrambnih mehanizmov v diktaturah z različnimi ideološkimi predznaki. Po njih so posegali tako disidenti v državah z enostrankarskimi komunističnimi sistemi kot tisti, ki so morali živeti v državah z desničarskimi vojaškimi diktaturami. Napoved prvaka ene od vladnih strank, da bo slovensko demokracijo branil z gladovanjem, ni smešna stvar. Kaže namreč na to, da je za eno od glavnih slovenskih strank Slovenija demokratična samo tedaj, kadar je sama na absolutni oblasti. Poleg tega se predsednik SKD in stranka očitno ne zavedata moralne dimenzije njihove grožnje, saj je malo verjetno, da bi jo Peterle izpeljal do njenega tragičnega konca. Ker so predvsem krščanski demokrati tisti, ki besedo morala največkrat uporabljajo za svoje argumente, je to toliko večja tragika. V svetovni zgodovini je žal preveč primerov, ko so posamezniki raje izbrali smrt namesto življenja v represiji in že zaradi njihovega spoštovanja je neokusno gladovno stavko, pa tudi grožnjo z njo, izrabljati za kratkoročne predvolilne politične interese. SKD in Peterle navsezadnje samomor težko opravičita že pred Bogom. In če se SKD bori za svobodo javnih glasil, je ni odveč spomniti, kako si je pred leti s proračunskim denarjem lahko ustanovila svoj strankarski časopis Slovenec. Morda pa je njene nesmiselne reakcije mogoče razložiti tudi s tem, da je slovenski cerkvi in omenjenemu dnevniku danes idejno bližji ateistični voditelj slovenskih socialnih demokratov Janez Janša, saj v tem trenutku bolje zagovarja interese cerkve od stranke, ki naj bi to počela že zaradi svojega imena, vendar se je očitno že zdavnaj izgubila v morju slovenske politike, saj se v ključnih trenutkih ni znala opredeliti. Vrtiljak Janez. F*o$trak. Predvolilni boj se je prevesil v drugo polovico, v intenzivnejši del, ko bodo krepke besede padale po nasprotnikih in bodo z medom in dekom sladkobno namenjene volivcem. Vse stranke namreč najbolj skrbi morebitna volilna abstinenca. Pa organizirani bojkoti. Tako vsaj govorijo, čeprav so prav stranke vseh barv poskrbele, da bi lokalnih volitev ja nihče resno ne jemal, po referendumu in administrativno določenih novih občinah ter pomanjkljivi zakonodaji, pa še toliko bolj. Starim strukturam oblasti -prejšnje in zdajšnje - v nasprotju z novimi - ki pa so v glavnem v opoziciji - (tako so pač pri nas stranke poimenovane in porazdeljene) ni kaj veliko do sprememb "kar-deljanskih" občin že zaradi politične računice. Ne da bi branili staro iz kakšnih idejnih ali ideoloških predpostavk, razdrobljenost "farnih" občin jim še kako lahko odvzame vsesplošni politični primat. Nasprotno pričakujejo stranke slovenske pomladi, Ja bodo pridobile na teži s čim večjo zasedbo županstev in občinskih svetov - le da je ob vsem tem prisotna precejšnja lepotna napaka, namreč, spet, politično računska. Vprašanje je, kaj bodo z upravljanjem samouprave sploh pridobile? Mimo županstev in, recimo, večine v občinskih svetih? SKD, kto "oblastna" stranka, zavedajoč se tega, svojčas ni podpisala desnosredinske koalicije, namenjene skupnemu nastopu na lokalnih volitvah, pravilno poudarjajoč (svojčas) razliko med državnim in lokalnim (SLS in SDSS so očitali, da je "program" o sodelovnaju na lokalnih volitvah "pisan v duhu državne politike, lokalna pa je komaj omenjena.") Čeprav namreč ves čas govorimo o samoupravi, se vse stranke tudi zavedajo (in volivci bržčas tudi) razlike v ponudbah, kakor jih lahko nudijo stranke, če so na oblasti ali, če to niso. Gre za različne prioritete, predvsem pa za (dodatna) financiranja, ki jih vladne stranke v "svojih" občinah pač lažje izpeljejo. Opozicija zato tudi nenehno poudarja, kako so lokalne volitve pravzaprav šele začetek "prestrukturiranja oblasti"; v primeru zmage na lokalnih volitvah bodo storile vse tudi za predčasne držav-nozborske volitve, kajti šele zmaga na slednjih bi "opravičila" prve, jih tako rekoč "kapitalizirale". ZLSD in LDS računata na zmago v mestnih občinah, ruralna SLS v podeželskih, čeprav se bo prav v teh odvijal najhujši boj za naklonjenost prav med podpisnicami predvolilne koalicije in SKD, kar pa že spet nekako samo po sebi slednjo uvršča v poseben, če ne že privilegiran položaj na teh volitvah. Najnovejša izjava predsendika SKD, da se bodo (Svet, pred tem pa IO) odločali o dilemi ostati ali ne ostati v vladi šele po volitvah, tokrat ne pomeni toliko kot cagavost, ampak prej kot preračunano politično dejanje. Tudi predvolilno; na volitve gre kot vladna stranka (s ponudbo "privilegijev" z državnih jasli). Samo popoln volilni poraz bi najbrž stranko odpeljal v opozicijo, pa še v tem primeru bi bilo poraz lažje prenesti kot vladna stranka (če se le ne bodo odločali takoj in tik po volitvah). Že razmeroma uspešen volilni izid pa bi dilemo tako ali tako odpravil. Še več: položaj v vladi bi se ji utrdil. Če bi se, seveda, zadovoljila s partnerstvom, kakršno je, in brez "izsiljevanj" z "ideologijo". Da bi, kot bi rekel Blažič, kolaborirala; še naprej. Odhod v opozicijo bi sicer bil načelen, a bi ničesar ne nudil, zdaj, pred volitvami pa sploh ne. Težko je tudi verjeti v predčasne državnoz-borske volitve, prav bi ji prišle le v primeru popolne podreditve (ali združitvi) z denso koalicijo, kar bi ne bil večji problem, problem je v tem, da parlamentarna računica takšnim nameram ni v prid. (Premalo glasov!) Škoda, da so lokalne volitve degradirane v uvod državnih. Lahko je strankam, bodo že kako (če ne bodo vile, bo pač lopata), za neuspehe bomo tako ali tako krivi - volivci. Dolgi pohod ali Mein Kampf? Jož.e De z. m ari Knjiga Oko-\ pi Janeza Janše I je tipično besedilo za aktualnopolitično rabo. V Mladini so utemeljeno opozorili, da je v knjigi Okopi Janeza Janše seja razširjenega predsedstva RS (27. junija 1991) prikazana drugače kot v knjigi Premiki istega avtorja. Leta 1992 je v Premikih napisano, da se je Drnovšek držal "presenetljivo dobro". Medtem pa so se razmere spremenile in po letošnji verziji Drnovšek takrat "ni bil videti čisto priseben". Janez Janša se je od leta 1992 nekaj naučil in svojo izkušnjo tudi razloži: "Mnogo bolj kot pozitivna je svoje učinke dosegla negativna propaganda, ki ji slovenski volivci ob pregovorni nevoščljiv osti zelo hitro nasedejo." Zato se je pač odločil v svojih Okopih oblatiti vse, kar se mu zdi nevarno. Njegov namen je spremeniti stanje iz leta 1992, ko "SDSS ni uspela prepričati najnižjih slojev, da je njen program pravi". Janez Janša je dal Okopom podnaslov Pot slovenske države 1991-1994. Podnaslov je razmeroma neumesten, saj v besedilu piše o vsem mogočem. Pisec npr. razkrije javnosti travmatično izkušnjo svojega očeta, ki je kot domobranec preživel množično morijo v Kočevskem Rogu po drugi svetovni vojni. To naj bi utemeljevalo avtorjevo verodostojnost, da sprejema najbolj črne ocene o partizanskem gibanju, ki jih pišejo zakrknjeni protikomunisti. To pomeni, da se je Janez Janša odločil za militantno, ekskluzivno in totalitarno pozo. Zanj ni dialoga in delitve političnega prostora ("Žal. Bipolarnost je dejstvo.") In na gornjih izhodiščih je Janez Janša napisal svoje okope. Shema je izredno enostavna. Slovenijo vodi Orga- nizacij a, ki gradi na kontinuiteti metod z akademije Džerdžinskega. Ker so komunistični revolucionarji velikega kalibra v glavnem ali pokojni ali opešani, je Janez Janša vlogo Velikega brata namenil Niku Kavčiču. Osem-desetletni starec naj bi vlekel nitke vsepovsod po Sloveniji. In skozi knjigo Janez Janša navaja njegove domnevne pajdaše in hlapce. Posebna pozornost je posvečena Milanu Kučanu, ki mu pisec z montažo citatov od leta 1969 do danes skuša dokazati zgolj hlapčevanje revoluciji. Prav tako neusmiljen je Janez Janša z ljudmi, ki so mu pravzaprav v določenem obdobju Življenja stali ob strani. Eden od takih je bil prav Niko Kavčič. Tudi Igor Bavčar naj bi bil prav nesposoben teleban. Prav na kratko jo odnese Jelko Kacin: "Za Jelka Kacina cilj posvečuje sredstva. Je povsem brez idej in konceptov, toda poslušno in nevarno orodje, ko mu nekdo z njimi napolni glavo." In tako vsi po vrsti. Seveda so bad guys skrbno izbrani predvsem iz vrst demokratov, eldeesovcev, združene liste, vmes pa je tudi kak krščanski demokrat. Skratka, v Sloveniji naj bi še naprej vladal orgnaizirani zločin, ki ga je treba izkoreniniti. In to je en pol Janševe bipolarne zgodbe. Drugi pol oz. good guy je Janez Janša sam. V besedilu je večkrat izpričano, da je razum Janeza Janše razum vojaka. Ministrstvo za obrambo je srčika države, Janez Janša njegov bog. Vsako njegovo dejanje je sveto, vsaka izbira pravilna. Njegova resnica je absolutna. Če nekolikanj karikiramo, so npr. najpomembnejši založniški dogodki novejše slovensek zgodovine natisi spominov Staneta Kavčiča (seveda po zaslugi Janeza Janše) ter Janševih Premikov in Okopov. Še huje je pri nastanku neodvisne Slovenije, ko niso bila pomembna ne diplomatska prizadevanja, ne delo ljudi Ministrstv aza notranje zadeve ne drugih. Pravo veljavo ima le Ministrstov za obrambo z Janezom Janšo na čelu. In iz te nezmotljivosti in veličine se poraja logična izbira: Janez Janša je človek, ki bo vodja in ki bo očistil Slovenijo. Potencialnih zaveznikov se je Janša lotil bolj posredno, ko jim na koncu knjige ponuja usanovitev novega Demosa ("se povezati v bolj trajno in učinkovito politično koalicijo Z novim imenom"). Ob tem, koje vzel za izhodišče borbeni proiikomunizem in negiranje partizanskega gibanja, se pri-lizne še katoliški cerkvi ("edina povojna institucija, v kateri se je ohranila in prenašala kritična zavest do stvarnosti, pa tudi nacionalna zavest in spoštovanje do resnice"), katere to krilo rabi kot svojega ideološkega podpornika. In morda se pravzato besednjak nekaterih duhovnikov, ki pred volitvami pozivajo na sveto vojno in besednjak Okopov precej skladata. Na koncu se lahko samo vprašamo, ali se Janez Janša zaveda, kam peljejo politična gibanja, ki gradijo na teoriji zarote in iskanja notrnajega sovražnika? Čeprav ni nobenega dvoma, da tranzicijski procesi še zdaleč niso opravljeni in da marsikomu zaradi marsičesa lahko zavre kri, pa upa, da je pristop, ki ga je ubral Janez Janša, le hipno nihanje nihala. In da bo tudi vročičnemu Dolenjcu počasi le prišlo na misel, da ni središče sveta. Sicer bo potrb-no potrditi Vladu Miheljaku, ki v zvezi z Janezom Janšo ugotavlja, "da je paranoja bolj kazen za okolico kot za same OLIMPIADA Jože IV o v a /c Predvolilni boj prehaja v zadnjo, vročično fazo. Do prvega kroga volitev je še dober teden. V tujini čestokrat označujejo volitve kot olimpiado demokracije. Primerjava je posrečena, ker je tudi olimpiada vsake štiri leta, tako kot volitve, seveda, če ni vmes predčasnih volitev. Zmaga na olimpiadi tekmovalcu veliko pomeni, tako kot zmaga stranke na volitvah, ker jo pripelje na oblast. Tekmovanja na olimpiadi so zelo naporna, tako kot predvolilna tekma za kandidate. Največ v predvolilni tekmi delajo tisti, ki jih javnost nikoli ne vidi. To so člani volilnih štabov posameznih strank. V resnih strankah člani štabov že nekaj tednov neumorno delajo vsak dan od jutra do poznega večera in zato verjetno najbolj razumejo, da gre pri volilni kampanji za svojevrstno olimpiado, kjer boj teče dobesedno do zadnjega diha. Od prvih volitev pred štirimi leti so si tudi slovenske stranke nabrale veliko izkušenj z volilnimi kampanjami. Mnogi so sicer spregledali, toda tudi v Sloveniji se volilni boj, tako kot v tujini, vse bolj amerikanizira, kar pomeni, da so v ospredju zanimanja javnosti bolj kandidati, kot programi, bolj prepričevanje volivcev, kot politične razprave o programih. Zato stranke na različne načine poskušajo prepričati volivce. Združena lista je razposlala na domove več kot 300.000 pisem s priloženo znamko za odgovor. V ZDA takšne tehnike prepričevanja volivcev ne uporabljajo, ker je predraga. Tam pošiljajo pisma samo tistim volivcem, za katere že vnaprej vedo, da bodo mogoče z denarnimi prispevki podprli volilno kampanjo kandidata demokratov ali republikancev. LDS stavi bolj na oglase v časopisih, ki tudi niso poceni, še posebej, če obsegajo celo stran časopisa. Krščanski demokrati so zaradi notranjih sporov o tem, ali naj ostanejo v koaliciji ali pa naj gredo v opozicijo, ostali na obrobju. Stranke se večini volivcev, ki jih politika ne zanima predstavljajo predvsem s pomočjo enostavnih in prepričljivih gesel. Združena lista je dobre volje, kdo bi vedel, zakaj. LDS je "ZA" delo, posameznika in družino, kar zveni, kot v časih cesarja Franca Jožefa "za cesarja, vero in dom". Takšno geslo leve stranke zvezi bogokletno konzervativno. Mogoče bo kdo glasoval za njih, ker bo mislil, da gre za krščanske demokrate. Janševi socialdemokrati so izbrali geslo "je danes in bo jutri", kar so parafrazirane besede Kurta Schumacherja, ki je nekoč rekel, da je v politiki potrebno misliti tudi na jutri, ne le na danes. Schumacher je po drugi svetovni vojni obnovil socialdemokracijo v Zahodni Nemčiji in je nasprotoval kakršnemukoli sodelovanju s komunisti. Največja bitka med strankami poteka za prostor v elektronskih medijih, to je na radiu in televiziji, ker imata največji vpliv na volivce. Na radiu Slovenija se stranke predstavljajo s predvolilnimi spoti. Na TVS predsedniki strank ali pomembnejši člani predstavljajo programe svojih strank, poleg tega pa še potekajo besedni dvoboji kandidatov. Največji boj poteka za prostor v tretjem TV dnevniku. Pozoren gledalec hitro opazi razlike. LDS in Združena lista sklicujeta samo tiskovne konference, na katerih so prisotni le novinarji, medtem ko Janševi socialdemokrati organizirajo po vsej Sloveniji predvolilne shode, ki so dobro obiskani, dvorane so ponavadi nabito polne. Zato so torkov shod socialdemokratov v Ljubljani v tretjem dnevniku omenili le Z enim stavkom, medtem ko so novinarji poročali s tiskovnih konferenc dr. Rupla in Krefta. Stranke na oblasti so zato ubrale drugačno taktiko. Njihovi ministri so naenkrat postali izredno aktivni. Policijski minister šter je postal strokovnjak za računalnike. Drnovšek pa je v torek obiskal vodstvo Gorenja, da bi ga gledalci videli v drugem dnevniku, kjer ne morejo videti opozicijskih politikov. Razlika je bila očitna, ker je bila udeležba direktorjev zagotovljena. ODMEVI Premalo denarja za malo gospodarstvo V Gorenjskem glasu dne 15. novembra 1994 je bilo pod gornjim naslovom objavljeno nekaj netočnosti v zvezi Z delovanjem Sklada za razvoj malega gospoarstva. Potrebno je omeniti, da je bil novi upravni odbor Sklada imenovan junija letošnjega leta, in da je dosedaj imel tri redne seje v mesecu juniju in juliju, na katerih naj bi obravnaval te s strani prejšnjega upravnega odbora sprejete dokumente: zaključni račun za 1993, program dela za 1994, politiko nalotb 1994, delovno poročilo za 1993, ter predlog meril in pogojev za dodeljevanje razvojnih sredstev, ki naj bi ga odobrila vlada. Merila in pogoji naj bi bila spremenjena in dopolnjena zaradi bistveno večjega števila prosilcev, kot je bilo na razpolagi sredstev. Tako naj bi upravni odbor imel osnovo za izbor projektov. Torej je navedba Cvetke Ti-nauer, da je bilo "lansko poročilo naposled le narejeno" zavajanje javnosti, saj je bilo poročilo izdelano te v prvi polovici decembra lani ter sprejeto na upravnem odboru in predloženo vladi. Seveda je tudi dezinformacija navedba Tinauerjeve, da si je nekdanji direktor Sklada neupravičeno izplačeval invalidnino. Direktor je namreč za polovični delovni čas prejemal plačo, za polovični pa invalidnino na osnovi invalidske odločbe in določenega postopka Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je tudi plačnik invalidnine. Ga. Tinauerjeva se je očitno samovoljno postavila za "tožnika in sodnika". To velja tudi v primerih sklicevanja upravnega odbora Sklada, saj od seje (tretje) leta zaseda samo na izrednih sklicih, in lahko odloča samo o temah, ki jih določata domnevna predsednica U O in ga. Tinauerjeva, ob tem pa do sedaj upravni odbor ni prejel v potrditev zapisnikov. Nikakor pa UO ne more razčistiti vprašanja svojega konstituiranja, ki je bilo očitno v nasprotju s statutom, nadalje kriterijev za dodeljevanje razvojnih sredstev in tudi še ni potrdil nobenega zapisnika. Glede na to, da so bila razvojna sredstva razdeljena na osnovi kriterijev, ki so bili spreminjani brez sklepa vlade (vlada pa ima predlog starega U O z dne 14.1994 in ga še ni obravnavala) je seveda dodelitev razvojnih pomoči 109 Prosilcem izmed 319 resno vprašljiva. Zakaj? Vsi prosilci so namreč morali v vlogi predložiti dokumentacijo, za katere izdelavo je vsak prosilec moral odvisno od projekta odšteti od 1000 do 3000 Dem, vloge pa so mrale biti izdelane na osnovi javnega razpisa. Ker ni razčiščeno statusno vprašanje novega U O in temeljev za dodeljevanje razvojnih pomoči, so seveda vsi sklepi novega upravnega odbora vprašljivi. • Viktor Hrozar, Kranj, 18. novembra 1994 "Resnice" gospoda Janeza Janše o udeležencih NOB Gospod Janez Janša v oddaji TV konferenca 24. oktobra letos, kakor tudi ob drugih priložnostih prej in v tem predvolilnem obdobju manipulira s podatki in stre- sa neresnice o borcih NOB, o borčevskih pokojninah in privilegijih. \To v javnosti povzroča zmedo in začudenje, med borčevsko populacijo pa vznemirjenost in prizadetost. Pripoveduje, da je bilo leta 1945 v partizanskih enotah 35.000 partizanov, danes pa v Sloveniji dobiva borčevsko pokojnino 65.000 ljudi, čeprav jih je v tem času veliko umrlo. Vprašuje, od kod 30.000 razlike ter sam sebi odgovarja, da so to zanj privilegiji. Hkrati je dejal, da so to plačani volivci, češ da gredo pred vsakimi volitvami politiki iz nekaterih strank, predvsem iz ZLDS, do teh ljudi in jim pravijo, če ne boste volili za nas, boste to penzijo izgubili. Gospodu Janši, očimo tudi v predvolilnem času zelo ustreza manipulacija s podatki o udeležencih NOB. Resnica o številu udeležencev NOB je namreč naslednja: Po podatkih Glavnega štaba NOV in PO S je bilo marca 1945 na seznamu v operativnih enotah 37.278 borcev in bork. K temu je prišteti še 27.000 slovenskih borcev -prekomorcev, ki so jih sestavljali bivši interniranci in prisilno mobilizirani v nemško in italijansko vojsko. Ti so se bojev za končno osvoboditev domovine udeležili v sestavi 4. armade JLA ter v sestavi tankovskih, mornariških in letalskih enot. Prav tako tudi nad 8.000 Slovencev, ki so se borili v zavezniških vojskah. Skupaj je bilo takrat torej okoli 72.300 slovenskih borcev in bork v oboroženem boju proti naci-fašizmu. V tem številu pa niso zajeti drugi oboroženi aktivni udeleženci NOB (aktivisti OF, kurirji, osebje v bolnicah, partizanskih delavnicah, tiskarnah, itd.). Upoštevati je treba posebnosti partizanskega vojskovanja v Sloveniji. Predvsem zelo veliko število prebivalstva, zlasti kmetov, ki so materialno in moralno podpirali in aktivno sodelovali s partizanskimi enotami in narodnoosvobodilno vojsko ter s tem veliko prispevali k osvoboditvi in končni zmagi nad nacifašizmom. Kako veliko je bilo le-teh nazorno kažejo podatki o nasilju okupatorjev in kolaboracije nad civilnim prebivalstvom. V času okupacije je bilo v zaporih blizu 35.000 Slovencev, v taboriščih okoli 29.000, na prisilnem delu 35.000, izgnanih in pobeglih pred okupatorji 80.000 ter prisilno mobiliziranih nad 60.000 Slovencev. Padlih, umrlih in pobitih je bilo nad 46.000 Slovencev, od tega kar 65 odstotkov civilistov - žrtev nacifašističnega nasilja. Večina oseb iz kategorij borcev in udeležencev NOB ter žrtev nacifašističnega nasilja je po zakonskih predpisih po vojni pridobila ustrezen status: borca, aktivista, invalida, žrtve vojne, vdove, sirote..., iz katerega so lahko uveljavljali nekatere bonitete oz- pravice - tudi pokojninske. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 1. 6. 1994 je od 61.409 upokojencev udeležencev NOB posebne ugodnosti pri pokojninah uži-lo le 42.392, ker je pri tretjini upokojenih udeležencev NOB pokojnina v celoti rezultat delovnega razmerja in plačanih prispevkov vsakega upravičenca, kot rednega zavarovanca pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja, ne pa privilegij zaradi udeležbe v NOB ali celo goljufije, kar v zvezi s tem dopoveduje gospod Janša. Poleg tega je od omenjenega števila kar ena tretjina uživalcev družinskih pokojnin za padlimi in umrlimi upravičenci. Lažno navajanje podatkov in očitek, da so udeleženci NOB, ki so upokojeni pod ugodnejšimi pogoji "plačani volivci nekaterih strank", pa je groba žalitev za prizadete stranke in zlasti udeležence NOB, za vse, ki se je bodo gotovo spomnili ob bližnjih lokalnih volitvah, katerih se udeležuje tudi stranka gospoda Janeza Janše. Ljubljana, 11. novembra 1994 Predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenijelvan Delničar Ustavite norca Spoštovano uredništvo, k pisanju me je spodbudil članek v vašem "Gorenjskem glasu" z dne 11. novembra pod naslovom "Spet po starem". Nisem vaš naročnik, vendar vedno, kadar se mudim na Gorenjskem, sežem po vašem listu, tudi če je star nekaj mesecev, saj jih moji prijatelji vedno hranijo zame. Sem po starih starših iz bohinjske doline in vedno rada zahajam, kot tam rečemo h "koreninam", poznam probleme iz kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju po pripovedovanju mojih sorodnikov oziroma jezi nad njenim ožjim vodstvom, zato me čudi, da si neki direktor dovoli takšno pustolovščino. Sprašujem se, ali je smotrno, da je zadruga njegov "KOLHOZ", Bohinjci pa fevdalna raja, najemni viničarji ali koloni, ki so delali za svojega gospodarja na tretjinski delež. Nesporno je, da, če je zadruga oddala v najem trgovino, sirarno lastniku oziroma najemniku teh objektov, ne more vsiljevati svojih storitev in s tem zniževati prodajno ceno ali pa jo znižati na račun proizvodne cene. Kot mi je znano iz vašega lista, so pred nedavnim delavci zahtevali odstop direktorja zaradi njegove nesposobnosti in neupravičenega odpuščanja delavcev. Zadnjič pa je izjavil pred vašim novinarjem, da je še vedno on direktor ter da je izpolnil zahteve strokovnega odbora. Glede oživitve proizvodnje, in sicer tako, da je oddal mizarsko delavnico v najem zasebniku, ki pa tudi nima kako velikih preferenc za uspeh vsaj iz svoje bližnje preteklosti ne. To pa ni oživitev proizvodnje v okviru zadruge, temveč tuja zasluga, saj je znano, da je bila mizarska del. ponujena v najem že pred enim letom. Početje, ki si ga je dovolil direktor GKZ Srednja vas v Bohinju, sodi na tako imenovano "ladjo morcev", samo zamisli naj se, če ima kaj vesti, kako s trudom si te kmečke žene vzamejo toliko časa, da poleg trdega dela dobijo še toliko časa volje in moči, da si zaslužijo že kakšen denar, ki ga nujno potrebujejo. Ljudje v vaseh kot so Podjelje, Koprivnik in Gorjuše bi morali dobiti nagrado od države, da sploh še vztrajajo na tej zemlji, ne pa, da jim birokrati pijejo kri. Vprašujem tega direktorja, osebno ga ne poznam, ali je naš dosedanji čas živel samo od nečesa, kar mu je padlo z neba - socializma, ne pa od svojega dela. Če misli še naprej tako, potem naj čimprej zamenja ambient in naj si poišče nekje na planetu kraj, kjer bo živel lagodno od štrukljev, ki jih bodo drugi pekli za njega iz svoje moke. Upam, da bo ta moj prispevek v vašem časopisu spodbudil še koga, ki pozna te stvari bolj podrobno. • Kati Kos, Bazoviška 11, Izola Novi pravilnik o napredovanju v nazive ne deluje stimulativno -pobuda dr. Slavku Gabru, minstru za šolstvo in šport V Uradnem listu RS, št. 41/94 je bil objavljen Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive. V skladu s tem Pravilnikom napredujejo zaposleni v nazive mentor, svetovalec in svetnik. Menimo, da so pogoji za napredovanje v naziv, ki so določeni v tretjem poglavju Pravilnika prestrogi, saj zaposlenemu, oz. učitelju, psihologu, socialnemu delavcu, knjižničarju, celo z dvajsetletno delovno dobo skoraj ne omogočajo pridobitev naziva svetovalec ali svetnik. Namreč 10., 11. in 18. člen določajo tako zahtevne kriterije za napredovanje zaposlenih v nazive, da le-ti ne morejo zbrati zadostnega števila točk, čeprav imajo dolgoletne in uspešne delovne izkušnje. To smo ugotovili učitelji naše šole, ko smo pripravljali predloge za napredovanje. Pri tem se je pokazalo, da nihče izmed nas po novem pravilniku ne dosega ustreznega števila točk za naziv svetovalec ali svetnik, čeprav je dovolj uspešen pri svojem delu, ima dovolj let delovne dobe in po starem Pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Ur. list RS, št. 39/ 92 in št. 54/93) celo dvakratno ali trikratno presega število točk, ki so se zahtevale za naziv svetovalec. Kot tak novi pravilnik na zaposlene ne deluje stimulativno. Zato dajemo pobudo dr. Slavku Gabru, ministru za šolstvo in šport, da sporni pravilnik prouči in spremeni v korist pravičnejšega napredovanja zaposlenih v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, da le-ta ne bo le slepilo za javnost in zaposlene, da je to področje nagrajevanja ustrezno urejeno. Dana Mohar, knjižničarka v imenu pedagoških delavcev na OŠ Cvetko Golar Kaj je bilo povedano na javni tribuni SDSS v Kropi? Kadar se v javnosti pojavijo imena, v podjetjih praviloma zavlada panika, kajti za temi imeni se skrivajo ljudje, zaradi katerih je gorenjski delavec vedno bolj ponižan, prestrašen in ustrahovan. V Gorenjskem glasu z dne 15. novembra 1994, je bilo objavljeno nepodpisano pisemce nekega Skei Plamen, ki ga hudo skrbijo očitki na račun vodstva podjetja Plamen Kropa, izrečeni na javni tribuni Socialdemokratske stranke v Kropi. Takole je bilo povedano v Kropi 4. novembra letos: L Plamen Kropa je brez vsakršne vizije razvoja. 2. Direktorji v Plamenu se menjavajo kot po tekočem traku, 3. Trenutni direktor Sašo Jevšnik, v vlogi sanatorja, se v Plamenu nahaja nekaj dni na teden, kar je za direktorja, ki naj bi izvlekel Plamenov voz iz blata vsekakor premalo. 4. Delavci Plamena (invalidi, vragarji, čistilke) so prejeli odločbe o prenehanju delovnega razmerja, ki med drugim vsebujejo tudi tole cvetko: "Delavcu bo v času odpovednega roka ponujeno ustrezno delo v novoustanovljeni družbi Kovač." V mesecu juliju, ko je direktor Jevšnik te odločbe izdal, o registraciji družbe z imenom Kovač še ni bilo niti sledu. Bivši Plamenov poklicni Skeiov sindikalist, kasneje delavec v kadrovski službi, uvrščen med trajno presežne delavce (pravijo, da na svojo željo) in ustanovitelj zasebne družbe Kovač, Metod Staroverski, je še nekaj dni nazaj ponujal vratarje v Plamenu eni izmed firm, ki se ukvarjajo z varovanjem premoženja. Naključje? Da je delavcem Plamena dovolj klobasanja o tem, za kaj vse so ob sicer ničnih pravicah odgovorni, so jasno povedali tudi na javni tribuni v Kropi. V Plamenu te priložnosti žal nimajo. Na Jesenicah, dne 21. novembra 1994 Milena Koselj Šmit predsednica sindikata NEODVISNOST, KNSS GORENJSKE "Torej velja vaše geslo -Bohinj Bohinjcem?" "Ja, uradno velja, ampak dejansko je nekoliko drugače. Glasiti bi se namreč moralo - BOHINJ IZBRANIM BOHINJCEM!" Mislim, da komentar na to geslo ni potreben! D. Skukan, Bohinj Škoda, da ni Ukca (joto bobnar Gospa Sedejeva je v zmoti, ko je napisala, da je škoda, ker ni več Ukca (starejšega), "ki bi vedel, kako se stvari z občino tanarbol pokoman-dirajo!", saj ga je zelo dobro nadomestil njegov sin, ki je o teh stvareh verjetno še bolj podučen. Po svoji iznajdljivosti ni znan le Bohinjcem, ampak še daleč preko bohinjskih meja. Vzemimo primer tokratnih lokalnih volitev. V svoji stranki kandidira za župana in svetnika. Torej bo eno ali drugo! Se pravi, da že ve, kako se stvari streže. Če danes prišlek povpraša za UKCA, mu bo vsak domačin lahko odgovoril: "Je nekje v Bohinju in zbira certifikate za turistično zadrugo Bohinj, katere predsednik je." SLS GORENJSKA BANKA VAM PONOVNO PONUJA UGODNOSTI VPISOVANJE DELNIC V GORENJSKI INVESTICIJSKI SKLAD Boste celotni znesek vašega certifikata vplačali v Gorenjski investicijski sklad na bančnem okencu ene od ekspozitur naše banke? Ste hkrati imetnik tekočega računa pri naši banki? Od vpisa certifikata do 30.6.1995 bomo vaš tekoči račun vodili brezplačno. Nameravate v naši banki najeti potrošniško posojilo? Vsakemu posojilojemalcu, ki bo ob odobritvi posojila vpisal na bančnem okencu ali prinesel pooblastila za vpis delnic v Gorenjski investicijski sklad, mu bo banka za vsak miljon vrednosti certifikatov, zmanjšala odplačilno obveznost za 5.000,00 SIT. ODLOČITE SE ČIMPREJ, PRIČAKUJEMO VAS! Gorenjska ^ Banka Banka med ijudi pa seje raza-or in sovraštvo ne pa dobro voljo. Zato so bližajoče se lokalne volitve lepa priložnost, da uporabimo drugačne besede in metode, ter izberemo nove predstavnike oblasti. Slovenci! Končno spreglejmo in spoznajmo, kdo smo in kaj hočemo. S trdnimi dokazi, ki izvirajo iz naših korenin, uspešnim in vztrajnim delom, moralo, pravičnostjo in resnico, se uprimo nasprotnikom. Ne nasedajmo več predvolilnim obljubam, ki se ne bodo nikoli uresničile. To bo boj za oblast - tati takega zahrbtnega delovanja so Pod*!x in, krvav: ž* nckaJ vidni pri razpoloženju in počutju g^J** >$ bilo odsekanih, večine ljudi. Začela se je močna B°mo l° Prakso. dovohh {e "aPrV? socialna razslojenost. Loteva se jih Nepostammo ljudje - roboti, ki bi vse večja apatičnost in nesposob- h!h. zmožni uničiti še tisto malo nost, da bi razlikovali med dobrim T S ? ,e **? Porok\n moč' in zlim. Smisel življenja najdejo le (a dosezemo skupno blaginjo, še v podrejanju potrošniški misel- pražimo v te, zvezi svojo politično nosti in iščejo rešitve za razne vfol\° zaY'st J sramim mani- napetosti ali težave v zadoščevanju %*t0m Srečka Kosovela "Mehani-svojih sebičnih potreb. To pa vodi v popolno pomanjkanje nravnosti. "... Paradoks je mehaniku nera- Posebej pri mlajši generaciji je zumljiv, ker presega mehanične stanje že katastrofalno. Širi se zakone. Paradoks je skok iz meha- eksistencialna nervoza, duševne nike v življenje. Paradoks je živ kot depresije, samomorilska nagnjenja, elektrika... Totalitarni politični sistem je v naši preteklosti težil k stalnemu uničevanju vsega, kar je nasprotovalo načelom dialektičnega materi-alizma. Vso oblast si je podredila vodilna partija na čelu in tako je še danes. Kljub vsem demokratičnim, liberalnim in socialnim preoblekam, so se demagogi te propadle komunistične ideologije vrinili v vse pore našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Rezul- Stik električnih žic povzroča iskro. Stik mladih vrst povzroča tudi iskro. To je električni plamen. Za mehanika je nevaren, ker povzroča kratek stik in požge mehanizme. Prihajamo, da uničimo mehanizme. Človek - stroj bo uničen. Plakatirajte: ČLOVEK - mladostniški izgredi, mamila, kriminal... Kam in kako iz tega? Zlo se ne izkoreninja čez noč. Potreben je močan, enoten in sistematičen boj vseh tistih zdravih sil, ki bodo našemu sodobnemu človeku pokazale izhod iz ujetosti v mreže pajkov, ki mu sesajo kri. Kdo so ti STROJ bo uničen... - vemo! Ali bodo v tem boju uporabljena tista sredstva, s kater- Novo človeštvo vstaja. Kaj, če imi so preparirali ljudi v brezo- prihaja iz nižin? Ponižano je bilo! blične podložnike? O tem so nas Kaj, če prihaja iz dna? Oskrunjeno naši veliki - ljubljeni vodje in je bilo! Kaj, če prihaja z nevihto in njihovi oprode vendar stalno učili strelami! Tlačeno je bilo!... Odprite s puhlicami: akcija, zaupanje, volja, okna! Nevihtni zrak prihaja v sobo, znamo, zmoremo, osvobjajajoče novo vzdušje nastaja, polno ozona, pat, delavsko samoupravljanje, mi polno krepkega zdravja! Odprite to hočemo, premagali bomo, mi okna, odprite duri: NOVI ČLO-smo odgovorni, naša dolžnost je, VEK prihaja. Vsi mehanizmi mor-obljubljamo, zgodba o uspehu, v ajo umreti..." zgodovini smo že dokazali... Ne! Zavrnimo to satansko sprenevedanje! Naredimo že enkrat Evgenij VALJAVEC C. Kokrškega odreda 19 64294 Križe Kranjska poslovna enota Mobitelove delniške družbe stara leto dni Mobitel je samo eden Najhitrejši, najvzdržljivejši in najboljši - to so tri lepe lastnosti, ki simbolizirajo Mobitelovo poslovno enoto v Kranju V druščini poslovnih enot, ki jih je ustanovila delniška družba Mobitel iz Ljubljane v različnih koncih države, da bi se približala svojim naročnikom in novim kupcem mobilnih telefonov, je tudi kranjska poslovna enota na Koroški cesti 27 v Kranju. Čeprav ta mesec praznuje šele prvi rojstni dan, se že lahko pohvali z lepimi poslovnimi uspehi. O tem smo se pogovarjali z vodjo poslovne enote Branetom Miklavčičem. Kolikšen kos Slovenije pokriva kranjska poslovna enota? "Pozna nas vsa Gorenjska, segamo pa tudi v Kamnik in del Ljubljane. Ta mesec, denimo, smo naročniku iz Ljubljane prodali več kot 50 aparatov, kar gotovo pomeni, da kranjska enota dela kvalitetno. Predvidevam, da bomo novembra prodali vsaj sto aparatov." Koliko naročnikov je že na Gorenjskem? "številke se hitro spreminjajo, saj v naši enoti vsak mesec prodamo od 50 do 60 aparatov. V državi je zdaj v sistem vključenih približno 15 tisoč naročnikov. Z razvojem mobilne telefonije na Gorenjskem smo zadovoljni. Med sejmom elektronike je bila vključena petdeseta bazna postaja v Sloveniji, in to v Skofji Loki, v preteklem mesecu pa smo vključili bazni postaji v Tržiču in Kranjski Gori. S tem smo s signalom mobitela kvalitetno pokrili območje škofje Loke, Tržiča in Zgornje-savske doline vse do Vršiča. V vaši ponudbi je šest različnih tipov mobilnih telefonov. Za kakšne se naročniki največ odločajo? "Zadnje čase precej naročnikov kupuje ročne telefone, ki ne potrebujejo montaže. To sta aparata maxon in delta. Za vse aparate, ki pa potrebujejo montažo v avtomobilu, imamo organiziran servis. Edini na Gorenjskem ga opravlja Avto HI-FI Dare Vidmar iz Šenčurja, Stružnikova 19 (tel. 41-016)." Na Gorenjskem, konkretneje v Kranju, se je pojavila še ena prodajalna mobilnih telefonov. Kako sprejemate "konkurenco"? "Mobitel, d.d., je samo eden. Ta ima prodajo organizirano prek poslovnih enot, mi smo ena od štirih, in prek zastopnikov. Prostore imamo v stari Bežkovi vili v Kranju, v križišču med glavno stavbo Gorenjske banke, restavracijo Park in parkiriščem pri gimnaziji, tako da nas je lahko najti." Kako pridemo do mobitela? "Vseh Šest tipov mobilnih aparatov imamo stalno v zalogi. Prodajno ceno oblikuje matična firma. Plačilni pogoji so povsod enaki. To pomeni, da je mogoče aparat kupiti s takojšnjim plačilom, s šestmesečnim odloženim plačilom ali na dvanajstmesečni leasing. Naša poslovna enota ima tudi za to zanimivo lokacijo, saj je v prvem nadstropju, torej nad nami, hranilnica Lon, le 200 metrov stran pa še Agencija za plačilni promet (prej SDK), kar kupcem omogoča, da do aparata pridejo v čim krajšem času." So naročniki zadovoljni, kako je z reklamacijami? "V enem letu, kar je odprta poslovna enota, smo prodali okrog 600 aparatov. Doslej ni bilo pripomb niti na naše delo niti na aparate, tehnična služba matičnega Mobitela rešuje samo eno reklamacijo, ki pa se nanaša na izbiro tipa aparata." Ob prvi obletnici poslovne enote v Kranju ravno svečke na torti najbrž ne boste pihali; kako boste proslavili? "Pripravljamo tiskovno konferenco, na katero bo podjetje Mobitel povabila najhitrejšo Slovenko v teku čez ovire Brigito Bukovec in najbolj vzdržljivega Slovenca Dušana Mravljeta, s katerima bomo podpisali sponzorski pogodbi. Najhitrejši, najvzdržljivejši in seveda najkvalitetnejši -to je tudi geslo naše poslovne enote." Naj postane tudi Vaša. SEMENARNA Ljubljana v Kranju na Primskovem, Šuceva 23, vam nudi bogat izbor malih živali in vso opremo in hrano za njih. V zalogi je pester izbor okrasnih čebulic in vrtnic. Adventni venčki in novoletni okraski po najnižjih cenah! Trgovina je odprta od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. Tel.: 241-115,241-114 PRIJAZNO VABU ENI! SEMENARNA Ljubljana TRADICIJA IN KVALITETA Vpisna mesta: Sedež podjetja: Sava Kranj, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov p.o., Škofjeloška c. 6, 64000 Kranj. Prodajalna Sava Trade: Kranj, Gregorčičeva 10. Gorenjska banka d.d.. Kranj: Na vseh poslovnih enotah: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana: Na vseh poslovnih enotah Nove LB na širšem območju Ljubljane. Poštne enote: 64000 Kranj, 64103 Kranj, 64104 Kranj, 64105 Kranj, 64106 Kranj, Zg. Besnica, Naklo, Duplje, Golnik, Preddvor, Zg. Jezersko, Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Žabnica, Brnik-aerodrom, Mavčiče, Visoko pri Kranju, 64220 škofja Loka, 64221 Škofja Loka, Poljane nad Škofjo Loko, Gorenja vas, Sovodenj, Žiri, Selca, Železniki, Sorica, Radovljica, Brezje, Podnart, Kropa, Kamna Gorica, Zg.Gorje, Lesce, Bled, Boh.Bela, Boh.Bistrica, Boh.Jezero, Sr.vas v Bohinju, 64270 Jesenice, 64271 Jesenice, 64272 Jesenice, Blejska Dobrava, Žirovnica, Begunje na Gorenjskem, Kranjska gora, Mojstrana, Gozd Martuljek, Rateče - Planica, 64290 Tržič, 64291 Tržič, Križe, Domžale, Kamnik. Informacije po telefonu 064 / 26-50 Certifikat lahko zamenjate za delnice enega največjih slovenskih izvoznikov. Trgovski Center PrO COMMERCI Staneta Žagarja, Kranj (poleg trgovine IBI) VMAMOMHAMCUA OD30.1LM4MUI Miklavž, Božiček in dedek Mraz - vsi kupujejo v Trgovskem centru PC Club na Primskovem, saj vedo, da bodo za NAJMANJ DENARJA dobili največ ! IN KAJ KUPUJEJO ! • 4 OSEBNA PONUDB KOLIČINE OMEJENE l. > NAKUP NAD 10.000 SIT - MOŽNOST PLAČILA NA 3 CEKE IN KAJ VAM ŠE NUDIMO ? Za staro in mlado: majice, bluze, srajce, krila, puloverje, jopice, komplete vetrovke, akne, bunde, parke, plašče, pelerine, kravate, šale itd___ita___ita. NE ODLAŠAJTE Z NAKUPOM, SAJ BOU UGODNE PRE DPR AZ NIČNI PONUDBE NE BOSTE NAŠLI. Račun o nakupu shranite - nagradno žrebanje bo 23.12.1994 \ob 12h v prostorih Trgovskega centra PC CLUB - rezultati žrebanja bodo objavljeni v Gorenjskem glosu^/ VELIKA PRODAJNA AKCIJA OD 30. 11. 1994 DALJE PUN NAS GREJE NAJCENEJE Plinski radiatorji ACCORRONI, zasnovani in izdelani po najnovejši tehnologiji, delujejo tako na zemeljski plin kot na butan propan. Izredno so praktični, saj za instalacijo ne potrebujete ne dimnika ne vodovodne napeljave. Skozi eno samo odprtino v zidu se dovaja zrak za izgorevanje in odvajajo dimni plini, zato plinski radiatorji ACCORRONI ne uporabljajo kisika iz prostora, ki ga ogrevajo. Na voljo je šest različnih, moderno oblikovanih modelov, ki v najkrajšem času ogrejejo vsak stanovanjski ali poslovni prostor in potem samodejno vzdržujejo željeno temperaturo. Ekskluzivni n voznik: TnuuimnHiu export import d d Partizanska cesla 69 - 66210 SEŽANA Tel 067/31841 - Fax 067/72889 - 3116 Na osnovi 5. člena Pravilnika o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev iz proračuna občine Radovljica za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in podpisane Pogodbe o medsebojnem sodelovanju št. 99 600 181 za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Radovljica in aneksa št. 1 k tej pogodbi. Izvršni svet občine Radovljica (občina) in Gorenjska banka, d.d., Kranj (banka) objavljata RAZPIS za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva 1. Znesek razpisanega posojila znaša 16.150.000 SIT 2. Prosilci za posojila so lahko: - majhne gospodarske družbe - samostojni podjetniki posamezniki - fizične in pravne osebe, ki so pri pristojnem organu oz. sodišču vložile predpisane dokumente za registracijo opravljanja gospodarske dejavnosti Sedež prosilca in kraj investicije morata biti na območju občine Radovljica. 3. Posojila bodo dodeljena prosilcem, katerih programi in dejavnosti izpolnjujejo naslednje pogoje: - povečujejo zaposlovanje na podlagi novih programov ter samozaposlovanja - pospešujejo in spodbujajo konkurenčnost malega gospodarstva na mednarodnih trgih - uvajajo sodobne tehnologije v enotah malega gospodarstva - ustanavljajo in razvijajo enote malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja - ustanavljajo in razvijajo enote malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti 4. Prednostno se bodo pospeševale naslednje dejavnosti po vrstnem redu: - proizvodne dejavnosti - storitvene dejavnosti s področja osebnih storitev - turistične in gostinske dejavnosti - ostale dejavnosti 5. Pogoji, pod katerimi bodo posojila dodeljena: - dolgoročna posojila lahko pridobijo prosilci, ki med viri financiranja zagotavljajo najmanj 50 % lastnih sredstev - posamezni prosilec lahko pridobi največ 4 mio SIT dolgoročnega posojila - odplačilna doba: od 5 let - realna obrestna mera: fiksna 8 % letno - način plačila realnih obresti in revalorizacije: mesečno na osnovi obračuna - način vračanja posojila v mesečnih obrokih - realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira z veljavno stopnjo revalorizacije - zavarovanje posojila: v skladu z bančnim pravilnikom o zavarovanju - ostali stroški: skladno z veljavno tarifo nadomestil banke 6. Seznam potrebne dokumentacije in dokazil, ki jih mora prosilec priložiti vlogi, ter dodatne informacije dobijo prosilci v naložbenem oddelku enote Gorenjske banke v Radovljici, Gorenjska cesta 16. 7. Rok za oddajo vlog je 15 dni po objavi tega razpisa. 8. Prosilci naj popolne vloge oddajo v oddelku naložb na sedežu enote banke, Gorenjska c. 16. Nepopolne vloge ne bodo upoštevane. 9. Na osnovi predloženih vlog s priloženo zahtevano dokumentacijo in strokovni obdelavi v banki in po pridobitvi soglasja občine za odobritev posojila po obrestni meri iz tega razpisa ter ureditvi zavarovanja, prosilec sklene z banko posojilno pogodbo. 847931 Velik izbrn stenskih koledarjev in rokovnikov ter drugega novoletnega programa za leto 1995 Delovni čas: 8. do 14., 16. do 19., sobota 8,do 12. ure Gregorčičeva 6,64000 Kranj (za Globusom) tel./fax: 064/213-162 Gorenjski Investicijski Sklad Kaj Vam pomeni številka 11.111? 'To je zaupanje," smo si rekli, ko je 11.111. Gorenjec vpisal svoj certifikat v naš investicijski sklad. Številka se obrača naprej in pričakujemo tudi Vas. Vas, ki berete ta oglas! Ampak vpis se počasi zaključuje. Zato čimprej poiščite vpisna mesta za delnice Gorenjskega investicijskega sklada pri vseh družbenikih Nacionalne finančne družbe-v poslovalnicah in ekspoziturah Gorenjske banke, Abanke, zavarovalnice Adriatic, Banke Celje, Dolenjske banke ter na sedežu Nacionalne finančne družbe, Trdinova 4 v Ljubljani. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, razpisuje za določen čas prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 3. 1. 1995. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi. TURISTIČNO DRUŠTVO BLED Cesta svobode 15 64260 BLED objavlja prosto delovno mesto: POSLOVNEGA SEKRETARJA -ORGANIZATORJA Pogoji: višja izobrazba ekonomske ali turistične smen, znanje dveh tujih jezikov in obvladanje dela na računalniku. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusna doba 3 mesece. Nastop dela po dogovoru. NOVOLETNO DARILO SISTEM SEJEMSKIH ELEMENTOV ZA UREDITEV VAŠEGA PRODAJNEGA PROSTORA NA 35. BOŽIČNO NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU, VAM NUDIMO 35% POPUST NA OSNOVNO OPREMO PROSTORA. telefon/faks 064/224 255 telefon: 061 131 03 55 STUDIO OREH KRANJ - SLOVENIJA GRAFIČNO OBLIKOVANJE UREDITEV SEJEMSKIH PROSTOROV PROPAGANDNE AKCIJE ZALOŽNIŠTVO REKLAMNO IN INFORMACIJSKO OZNAČEVANJE JEM - Jeseniške mesnine, Spodnji Plavž 14, Jesenice, objavlja prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJA Zahtevani pogoji: - ekonomska srednja šola - 3 leta delovnih izkušenj Po uspešno opravljenem predhodnem preizkusu in trimesečnem poskusnem delu se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov ali prinesite osebno v tajništvo podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem roku za prijavo. ČREVARSTVO MAJER v_y MESARJI, GOSTMCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! ... -X/: CA LEAS1NG NAJMANJ PETJE RAZLOGOV ZA LEASING 1. Obročno odplačevanje iz denarja, ki ste ga zaslužili z novo opremo 2. Kratki in enostavni administrativni postopki 3. Prilagajanje potrebam stranke 4. Ugodni bilančni učinki 5. Nižji začetni stroški investicij? NOV VETER V NALOŽBAH CA-SKB Leasing d.o.o., Slovenska 54, 61000 Ljubljana tel.: 061 131 42 61,133 73 08, fax: 061 133 61 81 GLASOV KAŽIPOT It I caedđiHe Prireditve Nastop FS Iskra Kranj Kranj - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 nastopila Folklorna skupina Iskra Kranj s svojo plesno skupino, tamburaškim orkestrom, glasbenim ansamblom in citrarko. Kot gost večera bo nastopil oktet Voglje. Program bo povezoval Marko Črtalič. ltltltltltltltlt»tltlt>tlt Dobrodelna prireditev Bled • V hotelu Vila Bled bo danes, v petek, ob 20. uri dobrodelna prireditev, ki jo organizira Lions club Bled. Nastopila bo dramska igralka Polona Vetrih z anekdoto o B. Brechtu, s Pismi Arthurju Schnitzlerju in odlomkom in Blagih pokojnikov. Ob tej priložnosti bo odprta tudi prodajna razstava izdelkov iz keramike, papirja in drugih materialov učencev OŠ Antona Janše iz Radovljice. Predavanje o mineralih Begunje - V galeriji Avsenik, bo jutri, v soboto, ob 10. uri dipl. ing. Borut Razinger ob barvnih diapozitivih in prikazom razpoznavanja mineralov predaval na temo Neznani svet mineralov. ltltBtltltltltltltlt>t»t» Predavanje o bibliji Kamnik - V razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 19. uri zaključno predavanje ob razstavi prevodov Jurija Japlja. Prof. Drago Sort bo predaval o sporočilu svetega pisma. Koroške pesmi in narečja Kranj - Danes, v petetk, bo ob 19.30 uri v vhodnem prostoru Zavarovalnice Triglav Kranj kulturna prireditev z naslovom Koroške pesmi in narečja (ziljsko, rožansko in podjunsko). Nastopili bodo moški zbor Ješa - Baško jezsro, ženski sekstet Dekleta iz Bukovice ter Maja Razpet in Špela Kuhar. Itltltltltftltltltltltltlt Indonezija in Singapur Jesenice - Foto klub Andrej Pre-šern Jesenice vabi v ponedeljek, 28. novembra, na predavanje z diapozitivi z naslovom Indonezija in Singapur. Predaval bo Adi Fink, predavanje pa bo ob 18. uri v prostorih salona Dolik na Jesenicah. »»»»»»»»»»»»» Vse o Skandinaviji škofja Loka - Klub škofjeloških študentov organizira večer z diapozitivi, na katerem bosta Marjan Svli in Urban Kandus predstavila ne samo pot po Skandinaviji, temveč opisala tudi prijazne ljudi, ki živijo v sožitju z izrednimi lepotami neokrnjene narave - mogoče celo preveč odmaknjeno življenje. Predavanje bo v petek, 25. novembra, ob 20. uri v Hotelu Transturist v Skofji loki. Vstopnine ni. Po Grčiji Kranj - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira potopisno predavanje Po Grčiji, spremljano z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri v prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo Janez Pretnar iz Radovljice. B"»Adventni večeri v Cerkljah Cerklje - Tudi letos se v Cerkljah začenjajo tradicionalni Adventni večeri, ki bodo v veroučni učilnici. Prvi od štirih predavanj bo jutri, v soboto, ob 19. uri. Dr. Drago Ocvirk bo predavala na temo Vera, ki osvobaja. Itltltltltltltltltltltltlt Priznanja za hišo in okolico Naklo - TD Naklo bo tudi letos podelilo priznanja za lepo urejeno hišo in okolico. Priznanja bodo podelili na akademiji, ki bo v Eetek, 25. novembra, ob 19. uri v omu kulture v Naklem. Nastopili bodo mešani pevski zbor iz Nakla, otroški zbor osnovne šole in otroci člani turističnega podmladka. ItMlt Itlfrlt »K>»> »»H** Ura pravljic škofja Loka - V torek, 29. novembra, bo ob 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja ura pravljic s Tatjano Bertoncelj. Klepet ob knjigah Kokrica ■ V soboto, 26. novembra, bo ob 17. uri v osnovni šoli na Kokrici Zvone Modrej vodil Klepet ob knjigah Sreča je metulj in čudež ljubezni. Obiskovalci bodo postre- ženi s čajem in domačim pecivom. ItltMltltltltltltltltltlt Pohod slovenskih tabornikov Kranj - Rod zelenega Jošta iz Stražišča pri Kranju organizira jutri, 26. novembra 1994, orientacijski pohod za tabornike iz vse Slovenije. Za prireditev, ki se bo začela ob 8. uri pred domom TVD Partizan v Stražišču, je prijavljenih 20 petčlanskih skupin, od teh polovica z Gorenjskega. Udeleženci bodo na poti do Sv. Jošta na 6 kontrolnih točkah reševali razne taborniške naloge, vendar bodo zmagovalci vsi. Organizator bo namreč vsem udeležencem podelil diplome, po koncu pohoda pa bo tabornike okrog 13. ure povabil na skupno kosilo. Prireditve ob tednu Karitas V tednu Karitas od 20. do 27. novembra so se v Sloveniji zvrstile številne dobrodelne prireditve. Ta konec tedna sta dve tudi na Gorenjskem. Drevi ob 18. uri bo v osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah dobrodelni koncert, ki ga prirejajo župnijske Karitas radovljiške dekanije. Nastopili bodo Kamniški koledniki, baritonist Jaka Jeraša, pianist Primož Ker-štanj, flavtist Matjaž Šurc, program bo povezovala Sandra Klinar. Izkupiček koncerta gre varovancem Doma MatevžaLangusa v Radovljici. Lokalne in regionalne radijske postaje danes prenašajo tudi radijsko akcijo Klic dobrote. V Kamniku pa jutri v prostorih tamkajšnje župnijske Karitas prirejajo pre-davnje prof. J. Kogeja Spoštuj svoje otroke. Kranjčani Kranju Šmarjetna gora - Danes, v petek, bo ob 20. uri na Šmarjetni gori nad Kranjem javno snemanje oddaje TELE-TV Kranj z naslovom Kranjčani Kranju. Pri snemanju oddaje iz cikla Dobra misel bodo sodelovali znani Kranjčani: akademski slikar Milan Batista, skupina pevk Bodeče neže, učiteljica Jožica Debeljak, ansambel Modrina, pevka Nina Bakovnik, folklorna skupina Iskra in druge osebnosti Kranja. Vabljeni tudi vi. Izleti Na Krim in na Tišje Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 4. decembra 1994, izlet na Krim. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina v Kranju. Izlet bo v vsakem vremenu. V soboto, 10. decembra, pa PD organizira skupni odhod udeležencev na spominski pohod na Tišje. Odhod avtobusa bo 6.30 prav tako izpred hotela Creina. Prijave sprejema PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. »tlHHt»tltltlHH»»tltlt V Prekmurje Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v petek, 9. decembra, izlet v Prekmurje. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, svak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. »»»»»»»»»»»»It V neznano Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na avtobusni izlet V NEZNANO, ki bo v sredo, 7. decembra, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Švejk na Loškem odru Škofja Loka - Loški oder bo danes, v petek, ob 19.30 ponovil satirično komedijo Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa Švejka v režiji Marjana Bevka - za izven in abonma modri. Predstavo bodo ponovili tudi jutri, v soboto ob isti uri - za abonma rdeči in izven. ItltltlUtltltJtltltltltlt Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovna skupina Tri uprizorila lutkovno igrico Peter Klepec Franceta Bevka in v priredbi Pavleta Lužana. lHHHUHUtltltlUHUMH Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja bo v nedeljo, 27. novembra, ob 10. uri v nedeljski matineji nastopilo lutkovno gledališče Fru fru iz Ljubljane z igrico Trič trač. Otroci bodo seveda lahko tudi risali« se igrali in prigriznili sladkarije. Koncerti 9t Adventni koncert Orkestra slovenske policije Kranj - V kranjski župnijski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 19.30 nastopil edini profesionalni pihalni orkester pri nas Orkester slovenske policije pod vodstvom mag. Milivoja Šurbka. Na koncertu, ki ga organizira Društvo katoliških pedagogov OE Kranj, bodo predstavili program sestavljen iz glasbenih del Haendla, Mendels-sona, Bacha, Vivaldija, v drugem delu koncerta pa tudi Rossinija, Huggensa in Pendersa. ItStltltltltltltltltltltlt Dobrodelni koncert za slepe Breznica - V kulturnem domu na Breznici bo jutri, v soboto, ob 19. uri dobrodelni koncert z naslovom Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Na prireditvi bodo med drugim nastopili Mešani oktet DPD Svoboda, Komorni zbor Anton in Janko Ravnik Bohinj, tenorist Anton Dolar, mezzosopranistka Melita Jelen in baritonist Jaka Jeraša ter Mateja Blaznik, kitara, Matjaž Šurc, flavta, Primož Ker-štanj, klavir. Izkupiček od prireditve, ki jo organizira dramska skupina Julke Dolžan z Breznice, je namenjen za raziskovalni tabor slepih in slabovidnih. ltltltltltltltltltltlt» Koncert APZ France Prešeren Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj po vodstvom Damijana Močnika. V prvem delu bo zbor predstavil duhovno glasbo, v drugem pa ljudske pesmi iz svetovne glasbene zakladnice. ItltltlfrDltltltltltltMlt Koncert Camerate Carniole škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo v ponedeljek, 28. novembra, ob 19. uri nastopil ansambel kljunastih flavt Glasbene šole Kranj Camerata Carniola pod mentorskim vodstvom Mojce Za-plotnik. Na špinet bo igrala Nedka Petkova. Program obsega dela Poscha, Couperina, Frescobaldi-ja, Purcella in drugih. Itltltltltltlfttltltlt:** Koncert zaradi bolezni odpade Tržič - Zaradi bolezni v kvartetu Enzo Fabiani nocojšnji koncert v organizaciji Lumna Tržič napovedan za 19.30 uro v Jožefovi dvorani odpade oziroma je prestavljen kasneje. »lt»tltltltltltltltlt»lt Koncert koroških pesmi Kranj - V avli zavarovalnice Triglav <3 altoma commerce C. 1. MAJA 5, Kranj, tik ob vhodu, oz. izhodu centra mesta NOVO - NOVO - NOVO - NOVO INFRARDEČI GRELNIK QUARTZ Z VGRAJENIM TERMOSTATOM KOT DODATNI ALI GLAVNI VIR OGREVANJA STANOVANJSKIH, PISARNIŠKIH IN POSLOV. PROSTOROV. V 40 SEK. ZAČNE GRETI PROSTOR ZINFRAT0PL0TNIMI ŽARKI. - PRIHRANEK ENERGIJE 30 DO 40 % - NIMA NOBENEGA VONJA - NE DVIGUJE PRAHU - primerno za astmatike - SKRB ZA ČISTO OKOLJE REKLAMNA CENA OB DOMAČI INOVACIJSKI PONUDBI SAMO 22.990.00 SIT velikost grelnika 60 x 65 x 20 cm, MOČ OD 300 DO 400 W, prevozen na koleščkih ODPRTO OD 9. DO 19., SOBOTA OO 9. DO 12., TELEFON 064/331-552 Kranj bo danes, v petek, ob 19.30 koncert z naslovom Koroške pesmi in narečja. Nastopili bodo moški pevski zbor Jepa - Baško jezero in ženski sekstet Dekleta z Bukovice in gledališka skupina - Maja Razpet in Špela Kuhar nastopata s priredbo Povodnega moža in Primitivnim musiclom. ItltltltJtltltltltltltltlt IV. mednarodni koncert Ljubljana - V cerkvi sv. Frančiška v Šiški bo v nedeljo, 27. novembra, ob 20.30 IV. mednarodni koncert v spomin Jakobu Petelinu-Gallusu. Nastopili bodo: vokalna skupina Kvarta, Gallus Singers, vokalna skupina Academia Musicae, Brnski akademski zbor. Izvajali bodo Gallusove madrigale in mo-tete. Koncert, ki se bo odvil pod pokroviteljstvom mesta Ljubljane in Gallusovega sklada, prireja Gallus Carniollus Lukovica v sodelovanju s TV in Radiom Slovenija, »»»»»»»»»»»ft* Dobrodelni koncert Tunjice - V cerkvi sv. Ane bo v nedeljo, 27. novembra, ob 15. uri koncert Tunjiškega okteta pod umetniškim vodstvom Ane Štele. Prostovoljni prispevki na koncertu bodo namenjeni obnovi pročelja cerkve. Razstave 3 Razstava v hotelu Astoria Bled - V hotelu Astoria bodo danes, v petek, ob 18.30 odprli razstavo likovnih del Matija Trstenjaka. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program. ItltMltltltltltltltltltlt 2. Mednarodna razstava mineralov Begunje - V galeriji Avsenik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli 2.-mednarodno razstavo mineralov, dragih in poldragih kamnov in nakita, ki bo odprta še jutri, v soboto med 10. in 18. uro in v nedeljo med 10. in 17. uro. Odprla jo bosta prof. dr. Rajko Pavlovec in dipl. ing. geol. A. Pavel Florjančič. ItltMltltltltltltltltltlt GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so od torka do danes na cestah opravili 10 vlek poškodovanih avtomobilov in prav tako 10 krat nudili g>moč. Najdlje so se peljali na olenjsko. GASILCI - Kranjski gasilci so gasili požar ja ulici Jaka Platiše, kjer se je vžgalo izložbeno okno, kajti pulover je padel na reflektor. Gasili so tudi požar v pizzeriji Gača v Bitnjah, sanirali izlitje olja z delovnega stroja v Selški dolini, pogasili kontejner v ulici Tončka Dežmana in požar na strehi Aqua Save. Na Jesenicah so z rešilnim avtomobilom prepeljali ponesrečenca prometne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer, imeli gasilsko stražo v gledališču in na hokejski tekmi, imeli gasilsko vajo v OŠ na Koroški Beli, pogasili kontejner pri restavraciji Kazina in pohiteli na pomoč po klicu, da se je nekaj vžgalo v pisarni Krese. Vendar je bil alarm lažen. GORENJSKI DOJENČKI -Tokrat so se na Gorenjskem rodili sami mali manekeni. Na Jesenicah se jih je rodilo 6, od tega 3 deklice in 3 dečki. Najtežji je bil deček s 3.290 grami, najlažja pa deklica z 2.780 grami. Prav tako tudi dojenčki v Kranju niso dosegali rekordov kar se tiče zgornje meje teže. Rodilo se je 5 dečkov in 6 deklic, najtežja je tehtala 3.550 gramov, najlažja pa 2.300 gramov. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice je osebje poskrbelo na kirurgiji za 91 bolnikov, na ginekologiji za 33, na pediatriji za 21 in na internem oddelku za 33 bolnikov. I Vibroser! Najprijetneje način, da premagati utrujenost in bolečine, ne da bi karkoli počeli! Vibroser je nov sodoben pripomoček, ki z rahlimi masažnim tresljaji in naravno toploto blagodejno sprošča napetosti v telesu, lajša bolečine, pomirja in pospešuje pretok limfe. Utrujene noge, boleč križ, živčno napetost in še mnoge druge težave olajša Vibroser že v nekaj minutah Namestimo ga kakor nam najbolj prija, sprožimo pa ze z rahlim pritiskom na njegovo površino, ko se, recimo, naslonimo nanj ali ga rahlo stisnemo k sebi ali celo nataknemo na noge. Vibroser je lahko vedno pri roki: v avtu, na utrudljivih potovanjih, na delovnem mestu, v fotelju pred televizorjem - povsod in vedno, kadar smo potrebni sprostitve. Privoščite si svojih 10 minut in premagajte utrujenost ter bolečine na najprijetnejši način, brez napora pa tudi brez rizika: po 15 dneh lahko nepoškodovan Vibroser vrnete, če vam ne ustreza, in vrnili vam bomo kupnino v celoti. roser JTrtNU ZMONTAŽOSAMOOOV^ * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* »VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK ŠK I « >K \. <;< >m- ŠIC- 125 TEL: 064 633-425 Prodam zazidljivo lokacijsko urejeno PARCELO 603 m2 pod Radovljico. ©710-102 26302 Prodam VIKEND parcelo 500 m2, lep pogled na Sorsko polje. Šifra: SORSKO POLJE_26431 Prodam zazidljivo PARCELO 500 rn2, ob cesti med Kranjem in Preddvorom. Možna menjava za osebni avto, a 217-918 26516 V Zg. Luši ob cesti prodamo 400 m2 zazidljuivega zemljišča. Ponudbe: Kmetijsko gozdarska zadruga, Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, informacije ©620-497, 620-55226547 Prodam GOZD 7000 m2 - Olševek. ©312-513_26573 Kranj - Jezerska cesta, prodam projekt v izgradnji, na parceli 1000 m2 ob cesti. © 211-106 26656 PARCELE PRODAMO: V RADOVLJICI 1.200 m2 z gradbeno dok., za 60.000 DEM, v RIBNEM od 1.000 do 1.800 m2; vikend do I. plošče pri Starem vrhu; začeto gradnjo v Lescah, III fazo nad Tržičem in v Stražišču, V, fazo v Javorjih. APRON, © 331-292,331-366 26666 PONUDBA TEDNA: nudimo najem polovico hiše (ni opreme) v Kranju, najem več hiš v Kranju, Skofji Loki, Domžalah, Bledu, Ljubljani, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskga 7 Q 221- 35 3 26681 PONUDBA TEDNA: parcelo za gradno vikenda in I. ploščo prodamo na Orlovih glavah za 35.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Ko-menkskega 7 © 221-353 26682 Prodamo starejšo hišo in polovico hiše v ŠENČURJU, 16 let staro v Kranju z večjo parcelo in druge. APRON, © 331-292; 331-366 2666? Prodamo del hiše z vrtom v Dupljah in polovico hiše v Britofu. MIKE & Co, d.o.o. © 216-544 26673 PONUDBA TEDNA- prodamo po-slovno-stanovanjsko hišo v centru Tržiču, v pritličju trgovine in delavnice, skupne površine 300 m2, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, © 221-35 3 26677 PONUDBA TEDNA: vrstno hišo na Drulovki v 3. gr. fazi prodamo za 115.000 DEM, K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7 © 221-353 21 VILA IN -^T^r *J>SJ-./ /»««•/ vabita odrasle če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK • sobotni ples ob živi glasbi • plesni tečaji ob četrtkih in nedeljah 1900 In 20.30 • plesna rekreacija za plesalce ob nedeljah 18.00 -19.30 • sodobna gostinska ponudba Del restavracije prenovljen za ples I D c »ta vre c i j e B0HPJJB PAD K STEP by STEP TEL.: 214 441 W 9 ■ 327308 PRIREDITVE TRIO JURČEK vam igra na ohcetih in zabavah. Q 65-459 23443 PLESNA ŠOLA URŠKA tudi na Gorenjskem vpisuje nove plesalce. ©41-581 25938 KLUB BflLERINfl KROPO gost PETER LOVŠIN Sobota, 26.11.1994 Veseli DECEMBER '94 na Jesenicah BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM 15. - 18. 12. '94 - program za otroke, - ponudbe na stojnicah, - zabavne igre, - Speedy in Gogi, - veselje in zabava. Za gostinstvo skrbi: KAVA BAR "NEBESA"! Informacije: TD Jesenice: 064/81 -974 DESIGN, d.o.o., 064/860-006 ZIMSKA AKCIJA: ■ SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI ■ AKUMULATORJI ■ GUMIJASTE PREPROGE ■ GUMIJASTE ZAVESICE PRI AVTOHIŠI Celovec Rosentaler Strasse 162 Tel.:0043-463-21550 skladišče delov: +16 delavnica: +18 SAMO ORTOPEDSKO OBLIKOVANA BLAZINICA iz velurja, ki se napihne.Primema za SIT potovanja, gledanje TV ali počitek. Naročila na naslov: Anke; st, d.o.o., 64243 Brezje PP 2 VfTfTo č kVi ca" " Želim, da mi pošljete........kos. ortopedsko oblikovanih blazinic. Cena za en kos SIT 580 + PIT stroški po povzetju. PRIIMEK IN IME:..................................... NASLOV:......................... PODPIS:- TRIO ali DUO vam igra na ohcetih, v lokalih ali sam s harmoniko. ©70- 01 5 26399 DUO KARINA igra na porokah, zabavah in lokalih. ©225-924, Janez 26415 POSLOVNI STIKI TRGOVCI! Nudimo vam ugoden nakup tekstila iz uvoza. Pokličite! ©213-728 od 8. do 12. ure 26225 Neobremenjeno PODJETJE prodam. © 242-78 7 26365 Prodam CERTIFIKAT. © 327-164 26464 Proč H ROS jm podjetje v mirovanju in X letnik 1976. ©215-135 TRGOVCI! Po grosističnih cenah vam nudimo tekstil iz uvoza. Tel.: 213-728, od 8. do 13. ure RAZNO PRODAM Bukova in mešana drva prodam in dostavim. ©061/714-909 26356 Prodam suhe bukove DRVA 14 m2. Eržen, ©66-075 25413 Prodam otroški AVTOSEDEŽ in trajnožarečo PEČ Kuppersbusch. 0 241-164 26511 Ugodno prodam rabljeno spalnico in termoakumulacijsko PEČ. © 225-294 Kranj 26514 Prodam sladek MOŠT ter kupim TELETA simentalca, 14 dni starega. © 47-084 26650 Prodam domače ŽGANJE, oljni gorilec Olymp, električni bojler 10 I. © 45-291 26683 Odkupujemo hterske STEKLENICE z navojem in bikce simentalce Q 57- 25 7 26685 STAN. OPREMA Prodam SKRINJO 220 litrov, ŠTEDILNIK na plin in različno pohištvo. © 2 1 5-111 26370 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO za 25000 SIT ter kamin PEČ širine 100, višine 140 cm. ©213-593 26465 ©LJTMOTIRJIILO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EOEH Kranj d.o.o. *tt 43 408 ■VI 331 482 Pohištvo za OTROŠKO SOBO z ležiščem in jogijem, dobro ohranjeno, prodam. ©2 1 3-49 1 26558 Ugodno prodam SPALNICO staro dve leti, bele barve in sesalec. ©633-563 26609 Zelo ugodno prodam ohranjen tepih in praktično sobno omarico. ©46- 625 26634 Prodam KAVČ, 2 fotelja in dnevno omaro, po ugodni ceni. © 327-562 26649 Zelo ugodno prodam SEDEŽNO GARINITURO (trosed in 2 fotelja). Q 85-5 1 4 26654 SPORT SMUČARSKO VLEČNICO, 300 metrov vrvi, prodam za 800 DEM. ©41- 257 26236 Ugodno prodam komplet smučarsko opremo, hlače 44, pancerji 37. ©328-337 26355 Prodam DRSALKE Addiasove št. 36/ 37 za 1700 SIT. ©719-565 ?64?z STORITVE Čistilni servis METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premazi talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja! ©326-325 24475 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. © 329-886 24581 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaiuzije, lamelne zavese ter rolete! © in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 24590 ^331-339 DOSTAVA PIZZ 0^9. DO 23. URE VSAK DAN OBNOVA oken Kovinoplastike Lož in samodejno zatesnitev pragov pri vratih vam nudimo! ©421-256 ali 421-330 25141 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaiuzije, lamelne zavese. ©621-443, zvečer 25191 PREVOZI TOVORA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU. ©064/422-434 25362 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. ©211-140 25633 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! ©332-053, mobitel 0609/ 624-731 25634 VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI, kot tudi razna manjša popravila (pipe, čiščenje bojlerjev in odtokov itd.), vam naredimo strokovno in po solidni ceni. Delamo po celi Sloveniji! ©218-427 26200 Zidarska, gradbena in fasaderska dela opravljamo hitro in ugodno. ©218-074, 0609/623-867 26205 Popravila in obnova kuppersbusch štedilnikov. ©311-060 Servis ogrevalnih naprav, Kranj 26248 Rolete, žaiuzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na ©213-218 22MI Izdelujem potrjene načrte za adapa-tacije in novogradnje. ©50-989, dopoldan, 56-041 popoldan 26260 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravila, obnavljanje, čiščenje. Kranj © 325-815 26264 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna izdelujemo po naročilu. ©82- 104 26316 MUNCHEN - prevozi za skupine 7 oseb. Informacije in prijave na ©82- 104 26317 Napeljava in popravilo VODOVODNE INŠTALACIJE. Potočnik Silvo, Sv. Duh 74, ©633-689 26327 Sprejemam naročila za pečarsko, keramična, mai-mornata dela. ©332- 26 7 26344 Vedežujem na sliko po pošti in na domu. ©53-343 26352 Avtoalarmi, centralna zaklepanja, elek. pomik stekel, avtoakusti-ka...akcijske cene!!! ©421-481 26377 Poceni vam počistim stanovanje z globinskim sesalcem, ©733-185 26396 SERVIS gatrov in drugih žagalnih strojev. ©57-301, zvečer 26410 Montaža in popravilo TV ANTEN (A KANAL, MMTV). ©215-146, 57-420 KNJIGOVODSKI SERVIS STUDIO 42 tel. 214-213 Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje že za 8900 SIT. ©331-199 26420 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 26421 Obrtniki, podjetniki naše podjetje nudi računovodske storitve, zagotavljamo ažurnost, tajnost in odgovornost. ©312-507 od 19. do 21. ure 26470 Nudimo vam SUŠENJE LESA. ©421-256,421-330 26474 Polagam keramične ploščice. ©325-817, zvečer 26493 Tiskamo vžigalnike z vašim tiskom, cena 40 SIT. Kuprep, d.o.o. © 70- 60 9 26512 Tiskanje kemičnih svinčnikov, cena 50 SIT. Kuprep, d.o.o. © 70-609 26513 Elektroinstalacije, montaža gorilcev. ©725-103 26532 Montaža gorilcev - avtomatike za centralno ogrevanje, meritve. ESA ©327-319 26535 Čiščenje peči štedilnikov. Naročilo na ©31 0-76 7 26583 Delam vsa gradbena dela, s svojim ali vašim materialom. © 0609/622-946 Lesce 26657 Pozdravim z BIOENERGIJO. © 51- 52 1 26662 VENERAH SHOP NAJVEČJI SEX SHOP V SLOVENIJI JE IZDAL KATALOG/95, V NJEM BOSTE NAŠLI PREKO 120 ARTIKLOV (PRIPOMOČKI, REVIJE, VIDEO KASETE, S/M PRIPOMOČKI, STIMULANSI) KATALOG (500 SIT) LAHKO NAROČITE NA NASLOV: VENERA SHOP C LAVNI TRG 14, 64000 KRANJ AU NA TEL? 064/211 -170 STANOVANJA V Tržiču oddam SOBO. © 56-110 26218 Prodam dvosobno STANOVANJE. ©215-232 26240 Prodam 2-sobno stanovanje 69 m2 z vrtom in atrijem, delno opremljeno, cena po dogovoru. ©310-784 26353 Za eno leto najamemo 1-sobno STANOVANJE. ©328-524 26354 Prodamo enosobno STANOVANJE v Šenčurju 54 m2 (CK, tel., TV.p) takoj VSeljiVO. ©801-0 1 5 26358 Prodam ali oddam 3-sobno STANOVANJE v Skofji Loki. Habjan, Partizanska 44, Šk. Loka 26628 STANOVANJA PRODAMO: 1-sobne v Begunjah in Jesenicah, 2-sobna v Boh. Bistrica, Kr. Gora, Jesenice in večja v Kranju in Tržiču. APRON, Q 331-292 26663 V najem oddamo pritličje novejše hiše pri LESCAH in starejšo hišo z gospodarskim poslopjem pri CERKLJAH. NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE na Gorenjskem. APRON, © 331-292, 331-366 26664 Kupimo garsonjero ali 1-sobno stanovanje, lahko brez CK in 3-sobno stanovanje s CK. MIKE & Co, d.o.o., © 216-544 26669 Prodamo 1.5-sobno stanovanje 52 m2 in 2-sobno stanovanje 63 m2. MIKE & Co. d.o.o., © 216-544 26670 MIKE & Co, d.o.o. - NEPREMIČNINE - prodaja, nakup, menjava stanovanj, hiš, poslovnih prostorov. Q 064/216- 544 2667. PONUDBA TEDNA: prodamo garsonjero na Planini v Kranju v 6. nadstropju po 1.000 DEM/m2. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenksega 7 © 221-353 26674 PONUDBA TEDNA: 66 m2 stanovanja na Kebetovi v Kranju menjamo za manjšo hišo ali prodamo po 1.100 DEM/m2, K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7 © 221-353 26675 PONUDBA TEDNA: 64 m2 stanovanje na Planini v 6. nadstropju menjamo za večje ali prodamo za 1.100 DEM/m2, K3 KERN Kranj, d.o.o. .Komenskega 7. © 221-353 PONUDBA TEDNA: nudimo najem sob za študente v Šenčurju, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 Q 221-353 26680 VOZILA DELI AVTOODPAD - odkup, Yugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovec, d.o.o., Radovljica, Q 715-601 24817 CITROEN - rabljeni in novi rezervni deli z montažo ali brez. ©692-194 Prodam VLEČNO KLJUKO deljivo za Z 101 in Z 750 in PRTLJAŽNIK. © 45-437 26265 Za Lado Samaro prodam levo zadnjo steno in desna VRATA. © 061 444-599 po 15. uri 26269 Prodam izpušno cev za UNO 60 S, novo. ©328-337 26357 Prodam novo dvoosno aluminijasto avtoprikolico. ©421-576 26376 Prodam motor, menjalnik za R 4 TL. ©738-028 26409 JUGO 45, 55 in ZASTAVA 101 po ' delih, motorji, strehe, vrata itd. ©633-584 26446 AVTOMEHANIKAKRMEU f IM Cl Q ■avtokieparstvo ■avtofičarstvo vrl 1*1 v/ O.. ■avtoeiektrika CITROEN SERVIS Gorenja Dobrava 7, 64224 Gomnja vas. Te I./f a x.: 064/681 094 Mlad par najame 1-sobno STANOVANJE v Radovljici ali okolici. ©64- 29 7 26388 V Kranju na Zlatem polju prodam GARSONJERO 36 m2. ©331-122, vsak delavnik med 8. in 15.30 uro 26482 Na Bledu prodam STANOVANJE v starejši hiši. ©720-173 26544 Prodam STANOVANJE 45 m2. ©221-420 26578 Delno opremljeno STANOVANJE 50 m2 oddam v Kranju za delno pomoč v gospodinjstvu, paru brez otrok. ©211-424 26590 V Kranju prodam 1-sobno STANOVANJE z bivalno kuhinjo za 35000 DEM. ©224-187 26593 Prodam 2-sobno STANOVANJE in GARAŽO, cena po dogovoru. Dobre Majda, Zg. Bitnje 168, Žabnica 26595 STANOVANJE poceni dobi upokojenka. Šifra: POMOČ 26623 Prodam AVTOPRTUAŽNIK, otroško posteljico + jogi. ©325-817 26491 Prodam motor za VW 1600 cm3, bencin. © 422-514 26497 Po delih 126 P, letnik 1982 in z 101. ©53-176 26536 Prodam PRIKOLICO za avto. Lan-gerholc ©311-967 26561 Prodam brezhiben motor in menjalnik za Z 101. ©323-559 26563 Prodam smučarski PRTLJAŽNIK z zaklepanjem za OPEL KADETT po polovični ceni. ©681-242 26569 Prodam štiri GUME 165/13, michelin z AL platišči za 2500 SIT. ©221-42C 26577 VOZILA Ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko vsako soboto in torek. ©49-442 25494 NAKUPOVALNI IZLETI v Italijo Palmanova, Portogruaro. ©49-442 r IrlARK MOBIL, d.o.o., Šuceva 17 Kranj, tel.: 242-300 Zaloga rabljenih avtomobilov FIAT: TEMPRA KARAVAN, I. 92, 2.0 iE, kat., avtomatik, 600 km; CROMA 2.0 CHT, I. 90, 2 veliko opreme, CROMA 2.0 iE, kat., I. 92, ugodno ridamo! zalogi celotni program rabljenih avtomobilov FIAT! PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos iastništva. O 325-981 26103 Prodam OPEL CORSO 1.5 D, letnik 1989, po 19. uri. Jagodic, Krvavška 28, Cerklje, O422-407 26336 Ugodno prodam CUO RENAULT RN \J* 5 v, bele barve, letnik 15.9.93, 15000 km, cena 15500 DEM. 058- 346 26339 Prodam Z 750, letnik 1979, neregistriran, cena po dogovoru. 066-811 26351 Prodam ALFA turbo diesel, letnik 1994, reg. do 2/1995, možnost menjave za manjši avto. O 44-074 Jezersko 26359 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik april 89. ©323-558 26360 Prodam neregistrirano ZASTAVO 101 letnik 1975, za 250 DEM. 0 403-291 26367 Kupim UNO 75 SX ie, letnik 1990/91. 0 715-623 26369 Prodam YUGO 55 letnik 1983, reg. do 7/1995 in Z 101 letnik 1979, reg. celo leto. 0 217-815 26371 oOLF bencin 1.3, temno modre barve, letnik 9/1988, prvi lastnik, brezhiben, prodam. O 331-49 3 26373 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. O 421-57 6 26375 Kupim JUGO KORLA, novejši letnik in lepo ohranjen. 0325-543 26379 CLIO 1.4 RT, letnik 1991, metalna barva, vsa možna oprema, prodam. 0325-543 26380 Prodam ohranjen UNO 45 FIRE, letnik 90, 5 p. ©312-255 28382 Prodam lepo ohranjeno FORD FIESTO 1,1 C, letnik 1993. 0312- 255 26383 Ugodno prodam OPEL KADETT 1.3 SOLZA, letnik 1989, 5 p. 0312-255 28386 Prodam Z 750, letnik 1980. 0631- 102 26387 Prodam naslednja vozila: PEUGEOT 405, I. 90, GOLF GTI, 1.81, SC1ROC-CO JEEP, letnik 1992, BMW, letnik 1987, GOLF diesel, letnik 1991, 5 v, 5 p. Možnost kredita, možnost staro za staro. 0 325-981 26390 CORSA ASTRA VECTRA NOVA OMEGA ! MODELI 95, UGODNE CENE, { KRATKI DOBAVNI ROKI 18.500 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL82KS/94 23.000 DEM VRBAd.o.o.,STEUŽEV04, KRANJ, Tel.: 064/211-090 Prodam GOLF JGLB, letnik 1981, zelo dober. Dobrška ulica 2, Lesce 26395 Prodam MOSKVIČ, letnik 1979, 1. barva, prvi lastnik, garažiran, 20.000 km, registri, do oktobra 95. 0324- 34 4 26398 Kupim dobro ohranjen JUGO 45 ali ZASTAVO 101, mlajši letnik. 0332- 289 26401 Prodam FIAT COMPAGNOLA letnik 1977, reg. 11/95. 0720-134 26403 ZX 1,4 avantage, letnik 10/91, reg. do 10/95, 43000 km, kov. zelen, odličen, prodam. 0631-245 26633 ASTRO 2.0 GSI 16 v, letnik 1993, prodam za 33000 DEM O632-465 §6534_ Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992 076-051 28542 MERCEDES 190 D, letnik 1987, prodam ali menjam. 084-216 26543 Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena po dogovoru. 0880-134 26405 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. 076-636, Arh, Jelovška 17, Bled 26406 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1988, reg. do 2.9.95, 3200 DEM. Vukojevič, Podlubnik 53, Šk. Loka 26407 JUGO 45 E, letnik 1986, dobro ohranjen, za 2100 DEM, prodam. 0733-173 26412 Prodam ŠKODO 120 I, registriran 9/ 95, dobro ohranjeno, cena 1700 DEM. 0623-147_26424 JUGo 55, letnik 1989, registriran 21.7.95, prevoženih 67000 km, barva modra, cena 4200 DEM. 0714-311 26429 R 21 turbo diesel, letnik 1987, prodam. 0325-981 26432 m Auto - Krainer C*lov«c, V61k«rmarkt«r$tr 144 0043-468-38330 Prodam dobro ohranjeno TOYOTO COROLO 1.3 XL, prva reg. leta 88. 0 736-571, popoldan 26440 Prodam GOLF diesel, letnik 9/83. 0311-684, zvečer 26443 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. 0211-627 26444 Z 128, letnik 1989, prodam. 0710- 055 26450 Prodam AUDI 90 2.3 E, letnik 1989, reg. celo leto. 048-241 26452 Prodaja, odkup in prenos lastništva rabljenih avtomobilov. 0331-214, 323-298 26458 Prodam HYUNDAI GLS, letnik 1991, NISSAN SuNNY 86/5, JUGO 45, I. 91, JUGO 60, I.89, KOMBI CIMOS 3 5 D, I.83. 0331-214, 323-298 26459 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, reg. do 16.7.95, cena 4600 DEM. 0323-735 26462 Prodam JUGO, letnik 1989. 0329- 4 1 4 26468 Prodam VW HROŠČA, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do maja 1995.0311-524 26472 Prodam GOLF JXD, letnik 1990, 80.000 km, cena 13000 DEM. 0733-248, zvečer 26476 JEEP CHEROKEE 4.0 Limited, letnik 10/91, 82.000 km, črne barve, registriran do 11/95, prodam. 0241-219, od 9. do 17. ure, 47-372 26484 PRODAJA - OOKUP rabJjeritivba! in 'komisijska prodaja AVTO • WR iGe&iard, tel.064£17-528, po 20. uri 064/325-659 Prodam R 5, letnik oktober 94, cena 13500 DEM. 065-570 26485 Prodam obnovljeno Z 750, letnik 1982. 0633-029 26489 Kupim JUGO od I. 88 dalje ( najraje KORAL 55), prodam pa ATX 50, letnik 1991.041-893 26490 NISSAN SUNNY, letnik 1987, ALFA 33 1.5 IE, letnik 1993, klima in RENAULT TRAFIC KOMBI kombiniran letnik 1985. Možnost kredita, možnost staro za staro. 0325-981 26495 AX TRE 1.11, katalizator, 5 vrat, rdeč, nov, zelo ugodno prodam. 047-628 26496 Prodam GOLF diesel letnik 1988, za 11.200 DEM. 0 312-255 26504 Prodam R 5 CAMPUS sive barve, letnik 1991, cena 10.000 DEM. 0 312-255 26505 Prodam OPEL ASTRA letnik 1993. 0 312-255 26506 Prodam YUGO 45 letnik 1989, bele barve, za 3.400 DEM. O 312-255 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o. 0 312-255 26508 Prodam OPEL KADETT GSI 2.0, cena po dogovoru. 0 723-153 28517 Prodam OPEL ASTRA karavan 1.4 IGL, letnik 1993, 21.000 km. 0 81- 87 6 28518 Prodam VW JETTO 1.6, letnik 1986, reg. do 31.10.95. 0801 112, popoldan ali zvečer 26519 Kupim GOLF bencin, letnik 1982-85, v dobrem stanju. 0422-347 25520 Prodam bel OPEL KADETT GLS, letnik november 1986, reg. do nov/ 95. 0801-154 26526 •Pooblaščeni servis Renault •prodaja vozil Renault •originalni nadomestni deli za vozila Renault •5% POPUST za vsa vozila R5 in CLIO do 31.12.1994 RaCOVflik 26, Železniki »popravila in nadomestni deli za vsa vozila tel :064/66-384 •avtokleparske in avtoličarske storitve RENAULT Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GLX 5 v, letnik 1990, PEUGEOT 405 GL 1.6, letnik 1989, GOLF JX 5 v, letnik 1991, MITSUBISHI COLT 1.3, letnik 1990. Možen kredit. 0217-528, ali večer 325-659 26548 GOLF DIESEL, letnik 1991, 5 v, 5 p. možnost kredita, možnost staro za staro. 0325-981 26549 Prodam odlično ohranjen FIAT UNO 60 S, metalne barve, letnik 5/87. 0214-904, sobota 26551 Prodam GOLF D - 1991. 0715-992 dopoldan, 714-131 popoldan 26552 JUGO 45, letnik 1985, karamboliran levi bok, prodam za 500 DEM. Markič, Glavarjeva 53, Komenda 26557 AUDI 100, letnik 1977, reg. ohranjen prodam za 2700 DEM. 0331-858 26562 Prodam OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1979 in FIAT 127 special, letnik 1983. 0310-537 26565 Prodam MERCEDES BENZ 240 D, letnik 1979, reg. do 9/95, lepo ohranjen. 041-339 26576 Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do 7/95. 055-146 26582 Prodam avto GOLF, letnik 1982 za 2500 DEM tolarske protivrednosti. 077-565 26584 Prodam NISSAN SUNNY 1.5 GL, letnik 1986. 0403-196, po 14. uri Ugodno prodam GOLF CL, letnik 1993 1400 kubikov, bencin. 078-406, popoldan 26586 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, reg. do 2/95, 65000 km. 0217-386 265B8 OPEL KADETT 1.4 karavan, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodam. 0421-647 26591 Prodam OPEL OMEGO 2.0 !, I. 3/87 ali menjam za cenejši avto. 0225- 133, pO 20. Uri 26592 GOLF JXD, letnik 87/88, letnik 88 in 91 prodamo. MINEX TRADE. d.o.o., 0212-073 26594 GOLF JGL, letnik 81, bele barve, reg. do 3/95, prodam 0326-142 26Š97 Prodam JUGO 45, rdeče barve, letnik 1989. Valjavčeva 6, stan. 8, Kranj 26598 BMVV 316, letnik 1987, reg. do 7/95, prodam za 10.700 DEM. 0323-569 26600 Prodam GOLF, letnik 1985, druga oblika, reg. do 11/95, cena po dogovoru. 0713-073 26606 Prodam GOLF. letnik 1980 ali menjam za kros motor 250. 045- 170 26811 Prodam OPEL KADETT, letnik 1991. 0323-195 26613 Prodam ohranjen R 5 CAMPUS, letnik 1993. Likar Tomaž, Francerija 19, Proddvor, v nedeljo 26617 Prodam VVARTBURG turist celega ali po delih. Sp. Bitnje 21, 0311-964 26619 Prodam VW SCIROCCO, letnik 1985, lepo ohranjen ali menjam za vrednost do 2000 DEM. 084-623 26622 Poceni prodam Z 750, vozno, registrirano. 0242-040 26633 Prodam KOMBI 1600 s sedeži, zatemnjenimi stekli, cena po dogovoru. 0 85-483 26652 GOLF diesel, letnik 1984, prodam. O 422-616 28855 Prodam YUGO KORAL 45. letnik 1988, reg. do 2/1995. Kokra 65 26661 Prodam SCIROCCO GTI letnik 1986, cena po dogovoru. O 725-406 26686 Prodam R 4 letnik 1981, cena po dogovoru, petek O 53-415 26688 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 ZAPOSLITVE S prodajo tujega jezika za predšolske in šolske otroke dosegamo nadpovprečne rezultate in zaslužke (minimalno 1500 DEM) kar se imate možnost prepričati. Delo poteka med tednom. 0325-728 25078 KV NATAKARICO za strežbo v gostilni v Ljubljani zaposlimo. Soba preskrbljena. 0373 396 25486 DZS d.d. vam za predstavljanje krajevnega leksikona Slovenije nudi visok honorar. Zagotovimo uvajanje im možnost redne zaposlitve. 0 59- 041 25708 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov za promocijo šolskih pripomočkov. Informacije vsak petek od 15. do 18. ure na 0213-340 25745 Za delo na terenu nudimo redno zaposlitev, tedenska izplačila. Vse informacije v petek, od 16. do 20. ure na 053-415 26108 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. 0632-330 in 56-105, mobitel 0609/620-475 26191 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev. 076-622 26239 Zaposlimo 5 SLOVENCEV, ker odpiramo nov program, ker potrebuj-mo dobre in zanesljive delavce. Delo je dolgoročno. Prosimo samo resne ponudbe na 0064/331-307, od 8. do 14. ure 26298 Za delo na terenu iščemo honorarne sodelavce. 0331-291, od 7.30 do 8.00 26338 Zaposlim VOZNIKE C IN E kat. z izkušnjami v mednarodnem transportu. 0311-888 26342 Iščemo picopeka, lahko tudi za priučitev. 050-267 26348 Zaposlimo KV KUHARJA in KV NATAKARJA-CO, s prakso. Zglasite se osebno v Pizzeriji Dare. 0 221- 05 1 26372 Penzion Kanu, d.o.o. Valburga 7, Smlednik razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Od kandidatke pričakujemo: - komunikativnost - poznavanje dela z računalnikom - izobrazbo ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo bo trajalo 30 dni. Pisne prijave sprejemamo 5 dni po objavi na naslov Klub Kanu, Valburga 7, Smlednik. Zaposlim mlado dekle v okrepčevalnici. Nastop dela možen takoj. 050-349, 52-001 26433 Restavracija v Tržiču zaposli osebo za strežbo z ustrezno prakso in pasivnim znanjem nemškega jezika. 053-575 26435 Nudim delo v strežbi. 041-248, popoldan 26445 Takoj zaposlimo NATAKARICO. 0422-700 26447 Pogodbeno in redno zaposlim sodelavce za svetovalno dejavnost. Prednost področje Gorenjske, lahko tudi drugje. 0061/614-582 28453 Avtooprema Boltez zaposli AVTOMEHANIKA z izkušnjami za delo na avtooptiki. 0331-639 26467 Iščemo dekle za delo v strežbi. 0 331-306, 331-307, od 7. do 15. ure 26480 Zaposlimo dve FRIZERKI s prakso (moško-žensko), s bivališčem od Kranjske gore do Radovljice. 0 064/883-055 int 230_26502 Zaposlim PRODAJALKO za delo v živilski trgovini. O 45-595, 212-135 26510_ Svetovna uspešnica Enominutni vodja, išče tudi v Sloveniji uspešne ZASTOPNIKE za njegovo prodajo. Založba Taxus O 061/1591-476, fax 061/274-230 26515 Honorarno zaposlim mlajšega de-lavca na žagi. 045-594, po 20. uri Iščem zastopnike za terensko delo. 0861-660, int. 424, v petek dopoldan 26523 Priložnost odličnega zaslužka pri prodaji po terenu. 058-491, 20.do 21. ure 26531 Zaposlimo PRODAJALKI ali PRIPRAVNICI za prodajo blaga v živilski trgovini. 0242-646 26566 Zaposhm VOZNIKA z C, E kategorijo in z delovnimi izkušnjami v mednar odnih in domačih prevozih. 0211-264, ob 20. uri 28572 Zaposlimo prodajalko v živilski trgovini na Planini III. 0324-667 265 75 _ PICOPEKA z delovnimi izkušnjami, zaposlimo. 052-055 - Tržič 26581 radio triglav 64270 1.......i. .• Čutarjev tr( 4 STEREO 96 MHz RDS Zaposlimo ZIDARJA in gradbenega delavca. 0324-583, 41-208 26601 Zaposlimo več PRODAJALK v živilski stroki, redna zaposlitev, dobro plačilo. 0325-981 2eeu V Pizzeriji redno ali honorarno zaposlim natakarico. 043-552 ali 421-226 MKO Za delo v okrepčevalnici na Jesenicah iščemo NATAKARICO, možna tudi redna zaposlitev. 082-059 26626 Zaposlimo komercialiste za trženje revij na področju Gorenjske. Pogoj lasten prevoz in izkušnje. 0061/13-15-277 int. 03 26640 Bistro v centru Kranja redno ali honorarni zaposli DEKLE V STREŽBI. S 331-654 ali 222-430 Zaposlimo delavca strojne oz. kovinarske meri. Potrebno poznavanje hidravlike in pnevmatike. Pisne prošnje na naslov HIB,d.0.0, St. Žagarja 50 a, 64000 Kranj 26642 Zaposlim NATAKARJA-CO, lahko tudi pripravnika. O 49-068 26647 Iščem POTNIKE za prodajo po že znanih naslovih, OD visok, redno ali honorarno. O 59-018, 56-105, 0609/ 620-524 26660 Iščemo NATAKARICO za delo v bifeju. O 211-785 26668 smo, JEKOVEC PETER Redno zaposlimo "pleskarja - avtoličarja oz. delavca usposobljenega za strojno brizganje - barvanje. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. Informacije po telefonu: 064/47-350. ŽIVALI Prodam TELIČKO simentalko. 0422-737 25807 PRAŠIČE prodamo od 180-200 kg. 0061/651-625 26213 ČIVAVA - MINI PSIČKI stara 6 tednov, prodam. O 061/444-599, PO 15 Uli 26270 Oddam dva meseca starega KUŽ- KA. 0311-883 26323 Prodam dva JAGNJETA, stara 4 mesece, težka 15-20 g. Jagodic, Krvavška c. 28, Cerklje, O422':407 26337 Prodam TELIČKA 6 tednov starega simentalca. Zbilje 28, 0061/613-389 26362 KOKOŠI miade, vse cepljene prodajamo. Perutninarstvo, Moste 99 pri Komendi, te!.: 061/841-471 Prodam čistokrvne bele PUDLJE srednje velikosti. 048-150 26363 Prodam nemške BOKSERJE z rodovnikom. 0312-470 26378 Prodam PAPIGE skobčevke, nimfe, agapornize, aleksandre. 0422-169, zvečer 26385 Prijaznim ljudem oddamo črnega KUZKA mešančka. 047-057 26416 Senično 27 pri Golniku, telila*: 064 57 889 Strojimo in prodajamo vse vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan: 6-13.30 ure, sob.: 9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure PUJSKE za rejo ali zakol, 12 kom, prodam. Porenta, Crngrob 5, Žabnica, 0631-626 26389 Kupim bikca simentalca do 10 dni in prodam 140 kilogramskega. 0738- 054 26392 Prodam mlado kravo za zakol. Velesovo 35 26394 Prodam NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, čistokrvne z rodovnikom, odličnih staršev. So že cepljeni, cena 400 DEM, možna na dva obroka. O 84-786_26397 Prodam dva perzijska MUCKA mešančka. Sobota popoldan, 0720-134 26404 Prijaznim ljudem oddam TIGRASTEGA MUCKA. 047-057 26417 Prodam PURANE in po dogovoru narejen JABOLČNI MOŠT. 0733- 69 6 26428 BIKCA črnobelega 5 mesecev starega, prodam. 0422-610 26434 PUJSKE težke 30 kg, prodam. Mihovec, Sp. Senica 2 a 26436 BIKCA simentalca do 70 kg kupim. 0802-726 26438 Prodam TELICO črnobelo, staro 16 mesecev za nadaljno rejo. 0712- 262 26439 Prodam PRAŠIČA za zakol 180 kg in kupim dvovretenskega pajka. O 421 - 66 8 26449 Prodam ZAJCE in ŠOTO za rože. O 242-686 28458 Prodam KRAVO frizijko ali menjam za govedo za zakol. ©55-125 26461 Prodam TELICO črno osem mesecev brejo ali menjam za jalovo kravo. O70-104 26463 Prodam TELIČKE težke 150 200 kg. 045-502 26469 Visoko brejo TELICO ali mlado kravo, kupim. 0422-646 25475 PRAŠIČE težke 30 kg, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje 26478 Prodam PRAŠIČE za zakol. Močnik Ciril, Poženik 49, 0422-562 26488 Kupim TELETA simentalca. O 78- 703 26503 OSMRTNICA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANCKA PREZELJ roj. Šolar, p. d. Kolesarjeva Od nje se bomo poslovili v petek, 25. novembra, ob 15. uri na pokopališču Ljubno na Gorenjskem. VSI NJENI OSMRTNICA Za vedno je zaspala naša dobra, skrbna in vedno razumevajoča mama FRANCKA Za njo žalujemo njeni pravnuki, ki nam jc nesebično dajala svojo ljubezen. Špela, Jaka, Liza, Jera, Mina, Matic Kupim TELICO simentalko brejo ali menjam za bikca, doplačilo. 077- _ 26537 Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlje-fjega z domačo krmo in gater žago H- 0621-275_26541 Prodam dve breji KOBILI. Luže 19, VISOko 26553 .Prodam 120 kg težkega TELIČKA crnobelega O421-581_26559 Prodam BIKCA simentalca, primeren za nadaljno rejo. Sajovic, Slap 13, i^10 _ 26568 Prodam PRAŠIČA krmljen z domačo krmo. 866-937 25571 Prodam BIKCA 200 kg. ©631-459, od 18. do 20. ure_26599 BIKCA simentalca od 50 do 100 kg kupim. 043-483 26607 Prodam PRAŠIČA za zakol. 483 Podarim zdrave, čiste domače MUCKE. Habjan, Gabrk 6, 065-731 Prodam KONJA KASAČA primernega tudi za jahanje in voz za manjšo vprego. 0061/841-295 26630 Prodam 150 kg težke PRAŠIČE, domača krma, ali menjam za teleta. O 47-084 26651 Prodam PRAŠIČA za zakol. Poženik 16, Cerklje 26653 Prodam BIKA ali menjam za telico ali brejo brejo. Virmaše 42, Škofja Loka Menjam jalovo kravo za brejo. 065- 098 26638 Poceni prodam pasemske KUNCE, mladiče madagaskar ovnačev (samice, samce). 045-532 26641 Prodam ZAJCE nemški lisec za zakol ali za nadaljno rejo. Gasilska 7, Šenčur 26643 Prodam BIKCA simentalca. 0311- 608 26645 Prodam BIKCA SIMENTALCA, 130 kg, za zakol. O 65-107 26648 343- 26608 Prodam TELETA 140 kg težkega. 0736-448 26616 Prodam mlado KRAVO za zakol. Praše 6, Mavčiče 26624 Prodam 8 tednov staro SIMENTALKO. 0622-040 26625 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla KRISTINA PIPP - JARC upokojena vodja Pionirskega oddelka Delavci Osrednje knjižnice občine Kranj V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. M V torek, 29. novembra, bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek ALOJZ BAJD Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ter se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše mame KRISTINE ŽELEZNIK Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala dr. Udirju in dr. Veselu za vso pomoč in častiti duhovščini za opravljen cerkveni obred. Hčerki Vladka in Danica Kranj, 21. novembra 1994 ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je huda bolezen dokončno strla našo mamo, staro mamo, prastaro mamo, sestro in teto IVANKO KOLAR Martuljek, Zg. Rute 18 Drago pokojnico, ki smo jo pokopali v družinskem krogu v Kranjski Gori v sredo, dne 23. novembra, bomo ohranili v trajnem spominu. Vsem, ki ste nam ob njeni smrti izrekli sožalje in nam bili kakorkoli naklonjeni, se iskreno zahvaljujemo. V imenu sorodstva: sin Roman in hčerka Egidija Martuljek, 23. novembra 1994 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili našega dragega IVANA LAVRIČA na njegovi zadnji poti in nam bili blizu v težkih trenutkih slovesa. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju hematološkega oddelka na Kliničnem centru v Ljubljani in zdravnici Pogačnikovi iz Iskre za lajšanje bolečin v času zdravljenja ter župniku Šlibarju za obisk v bolnišnici. Prisrčna hvala tudi Štefetovima ter župnikoma Selanu in Novaku za pogrebni obred in mašo ter kvintetu Gorenjci in organistu Zevniku za pesmi slovesa. VSI NJEGOVI Naklo, Kranj, Trboje, novembra 1994 ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga MARIJA ČRNILEC Zgubova mama iz Nakla Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in ji pomagali v njenem težkem življenju. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili, jo spremili na njeni zadnji poti, ii darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala gre g. Mirku Poličarju za vso skrb in poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred ter pevcem zbora Ave za pretresljive pesmi slovesa. VSI NJENI ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in tast STANKO POTOČNIK Iskreno smo hvaležni vsem, ki so bili z nami v težkih urah slovesa in so počastili njegov spomin z lepimi izrazi sožalja, mašami, cvetjem, molitvijo, svečami in denarno pomočjo. Žalujoči sin Janez z družino Dvorje, november 1994 OSMRTNICA Tiho, kot je živela, je odšla od nas draga mama, stara mama, sestra in tašča ALOJZIJA IVSIC roj. Bukovec Pokopali smo jo v sredo, 23. novembra 1994, v družinskem krogu na kranjskem pokopališču. Hčerki z družinama ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Svojo življenjsko pot je v 46. letu starosti sklenil naš dragi CIRIL MRAK Iskreno smo hvaležni sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vaščanom, ki so počastili njegov spomin z lepimi izrazi sožalja, molitvijo, cvetjem in svečami. Zahvala patronažnima sestrama Francki in Alenki, gospodu župniku, pevcem bratov Zupan in zavodu Akris, za lepo opravljen pogreb. VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja, smrt bila je močnejša od življenja. Ob slovesu mojega moža, brata, svaka, ujka, strica, soseda in prijatelja ČEDA PAVLO VIČA iz Mač 15 a pri Preddvoru se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom Mač, posebej ga. Bredi Aleševi za sočustvovanje, cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih, tovarišu Perovšku za lepe besede slovesa, bivšim sodelavcem Občine Kranj, vikendašem Mač, Z.B. Preddvor, dr. Udirju, dr. Zupančičevi, Onkološkemu inštitutu Golnik-Ljubljana, za lajšanje bolečin. Lepa hvala pogrebni službi Kranj, pevcem iz Nakla, praporščakoma, pihalni godbi kakor izvajalcu Tišine. Najlepša zahvala vsem, ki ste ga imeli v življenju radi, ga spremili na zadnji poti, in njegov grob zasuli s cvetjem. V globoki žalosti: žena Slavka in družine: Pavlovič, Antonijevič, Birnickar, Erancelj, Drašlar, Puhar, Polka in Žitnik Iz Bohinjke potegnili kar 22 rib Ribiča zalotila "raubšice" V petek ob desetih zvečer sta ribiška čuvaja blejske družine pod Selom ob Savi Bohinjki naletela na tri krivolovce NESREČE Bled, 25. novembra - Krivo-lovci so E. M., D. I. in P. Š., vsi z Jesenic, z začasnim prebivališčem, sicer pa državljana BIH. Eden od trojice je popoldne pripeljal druga dva do Save ter prišel ponju ob desetih zvečer. V tem času sta imela "dober" ulov, saj sta iz vode potegnila kar 21 merskih šarenk in eno podmersko potočno postrv. Ribe naj bi ujela na sir, ki sta ga pomešala z belo moko. škodo poravnajo, v nasprotnem primeru bi ugotovitve in zapisnik o zaseženih ribah posredovala Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, ki bi krivolovce predlagala v Eostopek sodniku za pre-rške. V pogovoru s krivolovci, ki so lovili v času varstvene dobe, je eden od njih povedal, da so že večkrat tako nalovljene ribe prodajali kupcem po Jesenicah, in sicer po 600 tolarjev za kilogram. Ribiška čuvaja Iztok Jakhel in Gašper Humar sta krivolovce prepričala, da so jima sledili na policijsko postajo Bled, kjer so dokumentirali krivolov, ki je po pravilniku RD Bled vreden več kot 200.000 tolarjev. Vsem trem sta ponudila možnost, da Ribiči iz blejske družine opažajo, da se je v zadnjem času krivolov zelo razmahnil, saj so v pol leta zalotili več kot deset krivolovcev, večinoma v večernih ali nočnih urah. Zato bodo nadzor ob Savi Bohinjki še poostrili. • Foto: Humar -Jakhel, RD Bled Blato z njive na cesti Gorice, 25. novembra - Cerkev v Goricah je lepo obnovljena, cesta pa... je z nekaj sarkazma potožila minuli petek Štefka Potočnik iz Goric in sporočila, da je dobrih sto metrov ceste prekrite z zemljo , ki je padla s traktorskih gum. Zaradi onesnažene ceste je poklicala na kranjsko policijsko postajo, saj sosedski pogovor s kmetom ni pomagal. Policisti so prišli, videli, od kmeta dobili obljubo, da bo cesto počistil in odšli. V petek so bili ponovno v Goricah, saj je bila cesta še vedno oziroma ponovno umazana. Komandir kranjske policijske postaje Jože Mencin je v ponedeljek povedal, da bodo policisti kmeta iz GoriČ predlagali v postopek sodniku za prekrške, saj njihovo opozorilo ni vzel resno. Ko so v ponedeljek cesto ponovno pogledali, so opazili spremembo, tako da naročilo Cestnemu podjetju, naj cesto počisti na kmetov račun, ni potrebno. V sredo pa je Potočnikova iz Goric povedala, da je kmetu nekoliko pomagal samo dež in da je cesta še vedno zasvinjana. Poklicala je inšpektorja, ki je ugotovil, da dva kmeta orjeta preblizu cesti in ju bo zaradi tega predlagal v postopek sodniku za prekrške. Podobno zamazanih cest, kakršna je v Goricah, bi na Gorenjskem jeseni in spomladi našli še veliko. Redki pa so kmetje, če sploh so, ki cesto za seboj počedijo. Tudi zato, ker je premalo "sitnob", ki bi to zahtevale. • II. J. Ceste so že ledene Kranj, 25. novembra - Ta teden sta bili na Gorenjskem dve hujši prometni nesreči, obe v ponedeljek, ena od njiju že zaradi poledenele ceste. Peračica - Zjutraj ob 5.25 je 24-letna Barbara K. iz Krnice vozila katrco od Podvina proti Kranju. Ko je pripeljala na začetek viadukta Peračica, ki je bil na prvi polovici poledenel in neposut, je avto začelo zanašati. Na suhi del je pridrsel bočno, tam pa ga je zaneslo proti varovalni ograji. Po 21 metrih je čelno trčil v ograjo, avto je odbilo in prevrnilo na bok, tako je drsel še 22 metrov. Mimoidoči vozniki so avto postavili na kolesa in vozniki, ki je bila huje ranjena, pomagali ven. Prepovedano zavijanje v levo Podkoren - Ob 19.40 pa je počilo na magistralni cesti v bližini Podkorena. Voznik traktorja Janez G., star 61 let, iz Podkorena je pripeljal od Rateč in pred križiščem, kjer je odcep za Podkoren, kljub polni črti in prepovedanemu zavijanju v levo zapel- jal na nasprotni vozni pas, da bi zavil na lokalno cesto. Tedaj je nasproti z motorjem pripeljal 35-letni Džulaga H. iz Krupe, ki je na začasnem delu v Italiji. Po čelnem trčenju so motorista hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Pobeg se ni splačal Kranj - V sredo ob 17.45 je 64-letni Franc Š. iz Kranja z osebnim avtom zavil z Oreh-ka pri avtobusni postaji na magistralno cesto Kranj-Ljubljana. Na nasprotnem voznem pasu je trčil v osebni avto, ki je pripeljal iz kranjske smeri. Po trku je Franc S. odpeljal naprej. Policisti so ga našli včeraj zjutraj. Deklica ni begunka Škofja Loka - V torkovem časopisu smo pisali o tragediji 4-letne deklice, ki je padla iz šestega nadstropja bloka v Podlubniku in se ubila. Zapisali smo tudi, da je bila iz družine beguncev iz BIH. Ločani, ki so družini blizu, so nas opozorili, da to ne drži, saj družina v Podlubniku živi že dolga leta. • H. J. POŽAR V TOVARNI AQUASAVA - Včeraj okrog 8. ure zjutraj je zagorelo ostrešje nad oplemenitilnico tovarne. Ker se je požar hitro širil prek strešne izolacije, je moralo 7 poklicnih gasilcev iz Kranja odkriti kar okrog 40 kvadratnih metrov strehe in več ur vztrajati pri omejitvi ognja. Pri gašenju so uporabili več gasilskih vozil, s katerimi so zagotavljali zadostne količine vode. Kot je uspelo izvedeti gasilcem, je ogenj menda povzročilo iskrenje ob varjenju v bližini stropa. Šlo je torej za pomanjkljivo zaščito pri delu, med gašenjem pa so opazili predvsem veliko radovednežev iz vrst domačih delavcev in le redke, ki bi bili pripravljeni pomagati. • S. S. - Foto: S. Saje RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! T«l./Fax: 064/ 22 10 41 Vsak teden srečna družina več Za ata in mamo Kranj, 25. novembra - V sredo zjutraj nas je v uredništvo poklical Izidor Čop in nam povedal, da na naslovu, ki je bil tokrat objavljen na srednjih straneh Gorenjskega glasa, stanujeta njegova stara mama in stari oče. Skriti naslov ste verjetno našli vsi, bil je Blejska Dobrava 75. Le da do takrat, ko nas je Izidor poklical, gospa Marija in gospod Čop še nista vedela, da sta srečna dobitnika nagrade v vrednosti 20.000 tolarjev. Sicer nam je Izidor povedal, da sta že dolgo naročena na Gorenjski glas in nam obljubil, da ju bo takoj poklical in jima sporočil veselo novico. Čestitkam se pridružujemo tudi mi! • L. Čolnar Delavski svet v Cestnem podjetju nelegalen? Na vrat na nos volitve Kranj, 23. novembra • V Cestnem podjetju v Kranju se jim je danes zelo mudilo z izvolitvijo novega delavskega sveta, saj je staremu, izvoljenemu aprila 1990 že pred dvema letoma potekel mandat. Hišni sindikat je zaman opozarjal na nezakonitost, zato je stvar vzel v roke Svet kranjskih sindikatov. Na današnji tisokovni konferenci so predstavniki slednjega novinarjem povedali, da so zaradi nezakonitosti in nepravilnosti Cestno podjetje Kranj prijavili inšpekciji za delo, pobudo za ukrepanje pa so naslovili tudi na družbeno pravobranilko samoupravljanja. Dejali so, da so bile zadnje volitve v delavski svet tega družbenega podjetja aprila 1990, mandat mu je potekel aprila 1992, odtlej deluje nelegalno in so zaradi tega nezakoniti tudi vsi sprejeti sklepi, med njimi lani sprejeta sprememba statusta podjetja in celo imenovanje lansko imenovanje direktorja. Tudi program lastninskega preoblikovanja podjetja zaradi tega utegne pasti. Morda ravno v tem tiči tudi vzrok, da je delavski svet 11. novembra sprejel odločitev o izvedbi volitev. Te naj bi bile z vsem kandidacijskim postopkom vred izpeljane v 12 dneh, čeprav zakon o sodelovanju delavcev v upravljanju (in tudi statut podjetja) zahteva bistveno daljši rok. Na vse nepravilnosti je sindikat podjetja večkrat opozoril in zahteval, da se začne nov postopek v skladu z zakonodajo. Pobuda ni bila sprejela, zato se je sindikat podjetja zatekel po pomoč k Svetu kranjskih sindikatov. Ignoriranje sindikalnih zahtev in direktorjeva aroganca ob opozorilih na nepravilnosti sta le vrh ledene gore, nam je na novinarski konferenci povedalo vodstvo kranjskih sindikatov. Na to kaže tudi razporeditev delovnega časa v podjetju, kjer nikakor ne pridejo na čisto s presežkom delovnih ur. Marsikaj je narobe tudi s plačevanjem zdravniških pregledov za novo zaposlene, kar podjetje sicer plača, nato pa zaposlenim odteguje od plač. O odnosu vodstva do zaposlenih marsikaj pove tudi primer delavca Dragana Minova. Slednji se s podjetjem že tri leta toži, ker so ob predčasni upokojitvi zagrešili usodno napako pri izračunu delovne dobe. Izračun je bil napačen, Minov ni mogel v pokoj, v podjetju pa ga niso hoteli vzeti nazaj, da bi delal še manjkajoče leto delovne dobe, niti potem ne, ko je sodišče že dosodilo v njegov prid. Mera je polna, pravijo v kranjskem sindikatu, kjer bi imeli še kaj povedati o varstvu pri delu, malicah, higienskih razmerah, stalnih pritiskih na neplačano nadurno delo, predvsem pa o vodstvu CP, ki se ni pripravljeno pogovarjati s sindikati. • D. Z. Žlebir MIKLAVŽEV SEJEM ULIČNA PRODAJA NA STOJNICAH NA GLAVNEM TRGU V KRANJU OD 1. DO 5. DECEMBRA 1994. Inf. in prijave: ARCUS Kranj, tel.: 064/211-777 50-145 GOSTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-115 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ure na domače svetlo pivo, nedeljska kosila, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naroČilu. v i»i:ti:k in SOBOTO ŽIVA f. IV S lt \ V soboto bo v diskontu akcijska prodaja domačega piva v steklenicah. Čepa 300 SIT za 2 l|tra. Sprejemamo rezervacije za sindikalne zabave ! UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Neodvisni kandidat za župana občine Radovljica VLADIMIR ČERNE SEDAJ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA ZAGOTAVLJAM VAM SVOJE IZKUŠNJE, ZNANJE, MODROST IN POŠTENOST vAn rim F Tel.: 064/211 466 Vse in posebno tiste, ki ste nas obiskali na Gorenjskem sejmu v RAZKOŠJU V PAPIRJU obveščamo, da smo odprli Aet\\©v 1 F8X* 064/218 087 butik "naganku* Hotela Jelen. Pričakujemo Vas z ADVENTNO IN BOŽIČNO ponudbo. Zabavno - glasbena prireditev DEŽELA KRANJSKA NIMA LEPŠ'GA KRAJA v živo 1 JUTRI, SOBOTA, 26. novembra 94, ob 20. uri Pridite, veselo bo - vabi RADIO KRANJ SADIO <3AnJ 197 3 F11 31.3 F HM $TEREP STEREOI