Št. 116 (14.511) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 TOREK, 4. MAJA 1993 Scalfaro Ciampiju »Trije so ključni problemi« RIM - Z institucionalnega, političnega in družbenega yidika so v sedanji izredno občutljivi razi življenja države Prvenstvenega pomena tri vprašanja. Tako je predsednik Scalfaro začel pismo, ki ga je poslal Predsedniku vlade Ciampiju. O vsebini Pisma je predsednik 1. maja že ustno obvestil Ciampija, vendar mu je nato svoja stališča posredoval še pisno. Bolj kot stališča gre za obveze, ki jih Scalfaro v svojstvu poglavarja država namerava uveljaviti v znak spoštovanja do italijanskih volivcev oziroma državljanov. Kot je 2e večkrat poudaril, se je Scalfaro tudi v pismu Ciampiju odločno izrekel Proti predčasnim volitvam, ker bi to ostro nasprotovalo v°lji, ki so jo na nedavnem referendumu izrazili italijanski volivci. Drugo vprašanje zadeva parlamentarno imuniteto, ki se je v letih iz pravičnega zaščitnega določila pretvorilo v način hude diskriminacije na raCun navadnih občanov. In končno Se ekonomski aspekt, ki je vse Prej kot zadovoljiv. V tem kontekstu je Predsednik države uajbolj izpostavil vprašanje zaposlenosti. BIH / PO SRBSKEMU PODPISU MIROVNEGA NAČRTA Sporazum razdelil Šibe Sredinega zasedanja skupščine Republike srbske na Palah se bosta udeležila tudi Čosič in Miloševič, da bi prepričala poslance, naj ratificirajo sporazum SARAJEVO - Čeprav je voditelj bosansko-herce-govskib Srbov Radovan Karadzic v nedeljo v Atenah podpisal Vance-Ownov mirovni naCrt o BiH, se spopadi v tej balkanski državi nadaljujejo. Sarajevski radio poroča, da so srbske enote silovito obstreljevale Visegrad in Gorazde v vzhodni Bosni in pri tem ubile šest, ranile pa deset ljudi. Srbska agencija Srna pa je sporočila, da so muslimanske sile napadle Vo-gošCo in pri tem ranile tri ljudi. Tiskovni predstavnik Unproforja pa je izjavil, da na območju Visokega in Kiseljaka potekajo občasni spopadi med enotami vojske BiH in HVO. V muslimansko-hr-vaških spopadih je bil ranjen tudi britanski pripa- dnik modrih Čelad. Spopadi med srbskimi in muslimanskimi silami potekajo tudi v okolici Dobo-ja, kjer naj bi Muslimani s pomočjo topništva poskušali prebiti srbske položaje, vendar so bili zavrnjeni. Hrvaški viri pa poročajo o srbskih napadih na BihaC, Orašje in Stolac. Radovan KaradžiC je ob vrnitvi iz Aten izjavil, da se bo moral zelo potruditi, da bi prepričal parlament Republike srbske, naj ratificira njegov podpis Vance-Ownovega mirovnega sporazuma. V primeru, da parlament ne bo ratificiral podpisa sporazuma, bo nepreklicno odstopil. Izjavil je tudi, da bi zaradi ameriških groženj parlament utegnil zavrniti ratifikacijo. Ameriška vojaška akcija zdaj ne bi bila upravičena, saj Srbi aktivno sodelujejo v mirovnem procesu. Večina poslancev parlamenta Republike srbske pa naj bi bila proti podpisu mirovnega sporazuma, razen v primeru, da je mednarodna skupnost pripravljena na bistvene ozemeljske koncesije v korist Srbov. Seje parlamenta Republike srbske v sredo se bosta udeležila tudi jugoslovanski predsednik Cosid in srbski predsednik Miloševič. Iz diplomatskih krogov pa se je izvedelo, naj bi se pozno popoldne po srednjeevropskem Času stalne Članice Varnostnega sveta že zaCele posvetovati o prvih korakih za izvedbo Vance-Ownovega mirovnega načrta. (Agencije) Ameriški vojaški predlogi čedalje bolj v ozadju? LONDON, PARIZ - Ameriški državni sekretar Warren Christopher se je drugi dan pogovorov z evropskimi zavezniki v Londonu pred odhodom v Pariz sestal s španskim zunanjim ministrom Solanom in njegovim grškim kolegom Papakonstan-tinoujem. Pred pogovori je Christopher poudaril, da mora mednarodna skupnost med pripravami na morebitno bombardiranje srbskih položajev še naprej pritiskati na Srbijo, Ce t. i. skupščina bosanskih Srbov ne bo sprejela Vance-Ownovega mirovnega naCrta. Christopherjeva evropska turneja, na katero je odpotoval z vrsto predlogov o vojaškem posredovanju (po besedah tiskovne predstavnice Bele hiše Myersove se niso odločili še za nobenega od predlogov), je po Karadzičevem podpisu dobila drugačno konotacijo, saj je sopredsedujoči konference o nekdanji Jugoslaviji Owen po podpisu v Atenah Washington pozval, naj zaenkrat odloži načrt o bombardiranju srbskih položajev. Predlagana razdelitev Bosne in Hercegovine Mednarodna pogajalca Vanče in Owen sta predlagala naslednjo razdelitev Bosne in Hercegovine 1 Muslimani 2,4,6 Srbi 3 Hrvati 5 Muslimani 7 Muslimani 8 Hrvati 9 Muslimani 10 Hrvati, Muslimani AP RIM / SEJA VODSTVA DSL KULTURA / RAZSTAVA V CANKARJEVEM DOMU Occhetto: DSL za čimprejšnje volitve, vendar po novih pravilih O zadržanju do vlade bosta danes odločali svetovalski skupini v parlamentu RIM - Demokratična stranka levice ne more glasovati z večino, ki se je opredelila za Craxija proti sodnikom, istočasno pa noCe povzročiti padca vlade Azeglia Ciampija: tako se je opredelil tajnik Achille Occhetto na začetku vCe-rajšnje seje vodstva stranke. Vsekakor pa naj bi o zadržanju do vlade danes odločali svetovalski skupini DSL v obeh vejah parlamenta. V svojem uvodnem poročilu se Occhetto ni izrekel o možnosti, da bi trije ministri DSL, ki jih je Ciampi uvrstil v vlado, preklicali svoj odstop. Vsekakor pa je kasneje eden od prizadetih, in sicer Luigi Berlinguer, ki mu je bil Ciampi poveril ministrstvo za univerzo, potrdil svoj odstop. V svojem poročilu je Occhetto dejal, da »bi morala Ciampijeva vlada nemudoma pred parlament in se zavzeti za takojšnjo uvedbo zakona o volilni reformi«, s Čimer bi spoštovala rezul- tat referenduma. Istočasno pa mora vlada - je zatrdil tajnik DSL - pripraviti radikalno reformo določil o parlamentarni imuniteti, kakor jo je tudi pozval predsednik države. »Takšnim zavzemanjem vlade ne bo odmanjkala naša podpora«. Vsekakor pa navedeno ni primarna obveza nove vlade, temveč v bistvu edina: po Oc-chettovem mnenju bi namreč morala biti sedanja »vlada na določen rok«. To pa pomeni, da bi morala najkasneje do junija pripraviti in uveljaviti nov volilni zakon, nakar bi se njegova faza delovanja zaključila. Cilj, za katerega se zavzema stranka, so čimprejšnje volitve, vendar na osnovi novih pravil. V tem vidu bi bilo treba, je še dejal Occhetto, koordinirati stališča DSL z vsemi silami, ki se zavzemajo za institucionalno prenovitev in ki niso sodile ali pa se oddaljujejo od strank štiričlanske koalicije. Skice s potovanj Oskarja Kokoschke l/ sodelovanju z muzejem Rupertinum iz Salzburga LJUBLJANA - V Canka- slikal v poznem obdobju va v galeriji CD bo odprta rjevem domu so sinoči ob svojega ustvarjanja, temat- do 6. junija, navzočnosti številnih lju- sko pa se navezujejo na V Mestni galeriji so si- biteljev umetnosti slove- rojstni kraj evropske trme- ' noči odprli še eno raztavo sno odprli razstavo lito- tnosti - GrCijo, na Maroko, avstrijskega umetnika, in grafij znanega avstrijskega predvsem mesto Marakeš, sicer retrospektivo Hansa slikarja Oskarja Kokosch- ameriški Manhattan in na Bischoffshausna, ki bo na ke (1886 - 1980). Razstav- zadnji kraj umetnikovega ' ogled do 22. maja. (V. S., Ijena dela je umetnik na- bivanja - London. Razsta- foto: Aleš Pavletic/TRIO) Nova agencija "Mitnica - Barriera" Ul. Carducci 41 - Kom Saba I Trst - Telefon 0401636311 U DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Sen. Giulio Andreotti se je odrekel parlamentarni imuniteti Giulio Andreotti ne namerava posnemati Bettina Craxija, niti noče, da bi vprašanje sodnega postopka proti njemu zaradi sodelovanja z mafijo sprožilo novo afero in povzročilo dodatno škodo že tako razmajanemu italijanskemu političnemu sistemu. Zato se je včeraj s kratko izjavo dejansko odrekel parlamentarni imuniteti s pozivom senatorjem, naj pooblastijo nadaljevanje preiskave palermskega sodišča. Tržaški gradbenik Riccesi v zaporu Na predlog namestnika državnega pravd-nika Raffaela Tita in po nalogu pordenonske-ga sodnika za predhodne preiskave Alberta Rossija so agentje finančne straže aretirali znanega tržaškega gradbenika Ennia Ricce-sija. Kaže, da ga obtožujejo korupcije v zvezi z gradnjo novega nogometnega stadiona v Trstu. stran 3 Pokrajina Trst: tudi DSL podpira izvolitev Codege r Tudi Demokratična stranka levice se poteguje za izvolitev Franca Codege (ACLI) na krmilo tržaške pokrajinske uprave. Deželni odbornik Dario Tersar je medtem ostro nastopil proti imenovanju sen. Agnellija za voditelja volilne kampanje tržaške PSI. ......................stran 4... Uspešen poslovni obračun Kmečke banke Na današnji domači gospodarski strani objavljamo zapis o lanskem potovanju Kmečke banke Gorica, napoved o bližnjem seminarju za podjetnike, ki želijo investirati na Vzhodu, ki ga prireja Tžaška kreditna banka s pomočjo ustanove UNIDO in še nekaj drugih novosti iz gospodarskega življenja. ......................stran 6... Tudi David Koresh med mrtvimi v Wacu Ljudje v teksaškem Wacu so se končno oddahnili, ameriške oblasti so predsinočnjim sporočile, da so med zoglenelimi trupli našli tudi posmrtne ostanke verskega voditelja da-vidovske sekte Koresha. Pred dnevi so se namreč začele širiti govorice, da je Davidu Koreshu z drugimi osmimi pristaši uspelo zbežati z obkoljene farme pri Wacu. .....................stran 23... v goitja o® veta iss? ZLATCVrnHA ‘LUUVROVA POPUSTI DO 50% NA VSEH ARTIKLIH Z IZJEMO ZLATA UL CARDUCCI 49 - Tel. 0481/535657 'h 2 Torek, 4. maja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / BIVŠI PREMIER SE JE ODREKEL IMUNITETI Andreotti: Cim prej proces proti meni V političnem svetu vsi zadovoljni zaradi njegove geste RIM - »Globoko prepričan v popolno neosno-vanost hude obtožbe, ki je bila skonstruirana proti meni, želim samo, naj sodstvo Cim prej in do dna ugotovi resnico in odgovornosti.« S to izjavo je dosmrtni senator Giulio Andreotti dejansko pozval svoje kolege v Palači Madama, naj dovolijo sodni postopek proti njemu in naj ne ponovijo hude napake, ki je bila storjena v poslanski zbornici z dejansko vnaprejšnjo oprostitvijo bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija. V svoji izjavi je Andreotti tudi zaprosil, da bi bili roki odločanja Cim krajši glede na veliko prizadetost, ki mu jo je zadeva povzročila. Kot je znano, je Andreotti obtožen sodelovanja z mafijo, senatni odbor za odvzem imunitete pa je že predlagal, naj bi senat, kateremu pripada zadnja beseda, pooblastil nadaljevanje sodne preiskave, ki jo vodi palermsko sodišče. Tehnično se sicer Andreotti ni odrekel parlamentarni imuniteti, ker mu zakon tega ne dovoljuje. S svojo izjavo pa je preprečil, da bi senatorji razpravljali o osnova-nosti ali neosnovanosti obtožb, kot se je zgodilo v Craxijevem primeru. Andreottijeva poteza je naletela na zelo ugodne odmeve, saj je to nedvom- Dosmrtni senator Giulio Andreotti (telefoto AP) no gesta, ki bo vsaj delno prispevala k omilitvi napetosti v italijanskem političnem svetu. In prav gotovo je to dober znak za novega predsednika vlade Carla Azeglia Ciampija, ki se s težavo skuša izvleci iz krize zaradi »primera Craxi« in ki bi verjetno ne preživel morebitnega »primera Andreotti«. Predsednik senata Giovanni Spadolini je osebno izrekel Andreottiju zado- voljstvo zaradi njegove geste ter se tudi že posvetoval s predsednikom senatnega odbora za odvzem imunitete Giovan-nijem Pellegrinom (DSL). Slednji je Andreottijevo gesto ocenil kot »ustavno korektno in politično prefinjeno«. Danes se bo sestala konferenca načelnikov političnih skupin v senatu, na seji pa bo Pel-legrino predlagal, po kakšnih tirnicah naj po- teka razprava o odvzemu imunitete Andreottiju. Kot reCeno, bo po An-dreottijevi izjavi razprava Časovno omejena, saj je izid glasovanja že zapečaten. Pozitivne ocene o Andreottijev! potezi prihajajo domala od vseh strank. Se najvecje zadovoljstvo veje iz izjave de-mokršCanskega tajništva, po katerem gre za »gesto velike modrosti, ki v kali preprečuje razraščanje špekulacij ter političnega kaosa«, da gre za »modro« gesto pa soglaša tudi predsednik senatorjev DSL Giuseppe Chiarante. Bolj zadržav misovski tajnik Fini: »Raje pozno kot nikoli!« Andreottijeva poteza pa ima že posnemalce. Bivši minister Vincenzo Scotti (KD) je zaprosil poslansko zbornico, naj dovoli nadaljevanje sodne preiskave proti njemu. Neapeljsko sodišče je še pred Časom predlagalo odvzem imunitete zaradi zadev okrog svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990, neapeljske smetarske službe in rekonstrukcije po potresu. Poslanski odbor za odvzem imunitete se o zahtevi neapeljskega sodišča še ni izrekel, Scotti pa je priporočil, naj sploh ne preuči poslanega gradiva, ampak naj takoj preda zadevo zbornici, tako da bi lahko proces stekel Cim prej. DOKU Poskus preraščanja preživelih miselnih shem TRST - Takoimenovani »PreCni manifest«, ki ga je podpisala skupina vidnih tržaških osebnosti z družbeno-kulturnega področja, da bi spodbudila prenovo Trsta, je izzval v mestu v Zalivu veliko zanimanje. Gre za prvi široko zasnovan poskus, da bi enkrat za vselej prerasli stare na predsodkih zacementirane sheme, ki so privedle Trst na rob propada. Namesto samovšečnega tarnanja o preteklosti, namesto zapiranja v lasten vrtiček, potrebuje sedaj mesto korajžen pogled naprej, na nova evropska in svetovna obzorja, menijo podpisniki. Med temi so tudi trije slovenski intelektualci: Ivan Vere, Pavel Fonda in Alojz Rebula. Takole so obrazložili, zakaj so se odločili za podpis pod dokument, ki sta ga po nekajtedenskem piljenju idelala Raoul Pupo in Giampaolo Valdevit. Ivan Vere: Mislim, da je prav, da je tak dokument prišel v javnost. Živimo v obdobju, ko taki ali podobni dokumenti ne Sergij Verč morejo biti veC stoodstotno enoglasni. Mogoče je podpisati manifest kljub nekaterim pomislekom. To se je tokrat tudi zgodilo. Menim, da odraža dokument mnenje ljudi, s katerimi se je mogoCe pogovarjati. Prav v tem je novost. Dokument je navsezadnje tudi v duhu problemov, ki se sedaj aktualno zastavljajo v državi. Dejstvo, da sem Slovenec, ni motilo nikogar od drugih podpisnikov. Pavel Fonda: Zdi se mi, da je sedaj morda ugoden trenutek, da se v Trstu lahko spremenijo določena ravnovesja in zado-bijo določeno sorodnosmer sile, ki so za to spremembo. V prvi vrsti gre za ekonomske in kulturne sile, medtem ko politične capljajo za njimi, saj ostaja večina strank vklenjena v svojih vrtičkih. To je trenutek, ko je treba združiti širši del skupnosti. Pomembno je, da se združijo ljudje, Čeprav različno mislijo. Trst je pac tak, kakršen je. Za spremembe so potrebni kompromisi; človek se lahko odpove nečemu, da doseže Pavel Fonda določen cilj. Pri tem ne gre za poroko, ker je za poroko treba tudi lubezni. Ce bi jaz napisal dokument, bi ga na pisal drugače. Tak kot je pa vseeno zadošCa določenemu minimumu, zato sem ga lahko podpisal. Alojz Rebula: Ko sem dobil dokument v roke, sem poslal organizatorjem pismo z dolgo vrsto pripomb. Odločilna je bila tista glede recipročnosti pri obravnavi manjšinskega vprašanja. Ce le-to ne odpade, mojega podpisa ne bo, sem dal vedeti,/ Pristal sem potem, ko je^Bil dodan k dokumetnu uvodni pripršj ki opozarja, da se podpisniki ne strinjajo v celoti v vseh točkah, paC pa se strinjajo v duhu, ki preveva manifest. Tako je bilo nekako zadoščeno moji slovenski Časti, kar je dovoljevalo, da sem podpisal. Skupina podpisnikov je sedaj edina grupa v Trstu, ki hoCe pripeljati Trst v prihodnost in tudi priznava Slovence v Trstu. Dokument me v celoti ne zadovoljuje, a je v duhu takšen, da sem ga lahko podpisal. Alojz Rebula NOVICE PREISKAVA / JAMSTVENO OBVESTILO GORICA / V KATOLIŠKEM DOMU Šest delavcev ranjenih v požaru na krovu ladje MARINA Dl CARRARA (MASSA CARRARA) -Sest delavcev je bilo ranjenih v požaru, ki se je včeraj dopoldne vnel na krovu ladje “Majestic”. Ladjo šele dokončujejo v novi ladjedelnici “Apuania” v Marini di Carrara. Zdravstveno stanje dveh delavcev je zelo resno, zaradi Cesar so ju odpeljali v bolnico v Piso, z njima pa še druge tri, ki pa niso utrpeli tako hudih poškodb. Po prvih preiskavah je do požara prišlo zaradi eksplozije na krovu; na njem je takrat bila skupina šestih varilcev, ki so opravljali zadnja dela. Pomoč je takoj stekla: na kraj nesreče so prihiteli gasilci in pa rešilci Rdečega križa. Ladjo “MajesticJ’ gradijo že dve leti za ladjarja Grimal-dija. Sploviti bi jo morali na današnji dan, pluti pa bi morala začeti 15. maja na progi Genova -Palermo. Gre za ladjo, ki je dolga 188 metrov in Široka 27 in ima 32.600 BRT; lahko prevaža 1.600 oseb in 760 avtomobilov. Skesanec Di Maggio o zakupih in Riini ' PALERMO - Mafijski skesanec Saldo Di Maggio je podrobno orisal sistem kontrole nad zakupi javnih del v Palermu. Skupaj z Giovannijem Brusco, ki se trenutno skriva pred roko pravice, je bil povezovalni člen med Salvatorejem Riino ter gradbenikom Angelom Siinom, ki so ga aretirali pred dvema letoma pod obtožbo mafijskega združevanja za kontrolo nad zakupi. Siino naj bi bil v stiku s političnimi ter birokratskimi predstavniki in je torej predčasno zvedel za zakupe. Riina naj bi ga zatem zadolžil za zvezo med klani in raznimi podjetji. Siino je gradbenike prepričal, da je bolj pametno, Ce se prej domenijo za rotacijsko dodeljevanje zakupov kot pa, da »krvavijo« s popusti do 20 odstotkov, da si delo zagotovijo. Podjetja, ki so si zagotovila zakup, so zatem dva odstotka zneska plačala Siini (ta ga je zatem odštel političnim predstavnikom), enako vsoto je izplačal teritorialno zainteresiranim klanom, dva odstotka pa so namenili splošnim potrebam »Cose nostre«, torej Riini, ki je vedno tarnal, da rabi ogromno denarja za kritje sodnih stroškov. Mehanizem je bil torej ugoden za vse, razen za ustanovo, ki je natečaj razpisala. Poskusil je samomor, se premislil, hiša pa je eksplodirala PAVIA - 41-letni delavec iz Pavie-Emico Scuri se je včeraj zelo hudo ranil v eksploziji, ki je popolnoma uničila kuhinjo njegovega stanovanja, v katero se je zaprl, da bi si vzel življenje, potem ko je odprl plinsko pipo. Kot so povedali sosedje naj bi se Enrico Scuri najprej odločil za samomor, po nekaj minutah pa se premislil; prižgal si je cigareto, ki je v s plinom nasičenem prostoru povzročila eksplozijo. Scuri je utrpel opekline druge in tretje stopnje in se trenutno mudi v zelo resnem zdravstvenem stanju v bolnišnici San Martino di Genova. Rino Fomiica, bivši finančni minister, v kleščah sodstva Zoplemba dokumentov Farnesine o pomoči Tretjemu svetu FOGGIA, RIM, MILAN - Italijansko sodno kolesje melje imena politikov kot mlinski kamen žitna zrnca. Ob miriadi manjših, manj znanih ali pa širši javnosti sploh neznanih imenih je vCeraj spet zaropotalo ime, ki v italijanskem političnem svetu nekaj vendarle pomeni. Socialistični voditelj Rino Formica, večkratni minister v zadnjih trinajstih letih (nazadnje je od 1989 do 1991 vodil »finance«), je prejel vCeraj jamstveno obvestilo za domnevno sodelovanje pri izsiljevanju. Po izvidih tožilstva iz Fog-gie naj bi zahteval podkupnino od milanskega podjetja EMIT, v zameno pa naj bi podjetju omogočil sodelovanje pri preosnovi pri- stanišča v Mafredonii. Podjetje naj bi zgradilo tekoči trak z bankine v pristanišču do skladišč za vsoto približno 160 milijard lir (prvotna vsota je znašala 73 milijonov lir, s Časom pa je cena »poskočila«). Poslanec Rino Formica je ostro demantiral vsako vpletenost v zadevo. Se veC: od sodnikov je zahteval, naj Cimprej vložijo zahtevo po uvedbi sodnega postopka, ki jo bo tudi sam podprl. Obenem je zelo trdo odgovoril na sumničenja tednika II Mondo, ki je že pred nekaj dnevi »najavil«, da bo Formica prevzel mesto Cirina Pomicina v aferi o podkupovanjih v Apuliji. Podkupninska kronika beleži se zahtevo po uvedbi sodnega postopka proti socialističnemu poslancu Marzu (vpleten je v preiskavo o oddajanju javnih del v zakup družbi ENICHEM), proti poslancu Demokratične stranke levice Berardu Impegnu (domnevno podkupovanje pri lastninjenju smetarske službe v Neaplju) in poslancu PRI Giuseppeju Galas-su (domnevno podkupovanje pri lastninjenju občinske lastnine, vedno v Neaplju). Včeraj se je predal policiji 54-letni funkcionar italijanskih železnic Ro-derigo De Vito, ki je obtožen goljufije in kršitve zakona o javnem finansiranju strank. Obtoženec naj bi prejel podkupnine pri oddajanju javnih del v zakup v letih 1986 in 1987, in to v višini 3 do 4 odstotkov vrednosti zakupov. Iz Rima je včeraj popoldne odjeknila vest o blitzu rimskega sodstva na zunanjem ministrstvu. Iz Oddelka za sodelovanje z državami v razvoju naj bi odnesli na sodišče na desetine dokumentov in fasciklov, ki zadevajo prav italijansko »pomoC« Tretjemu svetu. »Obisk« sodstva na Farnesini gre povezati s petkovim zaslišanjem veleposlanika Giuseppeja Santora v rimskem zaporu. Iz Milana poročajo o vlomu v urad Craxijeve-ga odvetnika Salvatoreja Lojudiceja. »Vlomilci« so prebrskali prav dokumente o zadevi Craxi, kaže pa, da niso odnesli ničesar. Zadnje slovo od pesnice in narodne de avke Ljubke Šorii Bratuževe GORICA / PREDSEDNIK SKD GOST SLOVENSKE SKUPNOSTI Peterie o sodelovanju Slovenija • Italija Slovenija upa na pospešitev dogovarjanja, čim bo mimo predvolilno obdobje v FJK GORICA - Slovenski minister za zunanje zavede Lojze Peterle je, sicer v strankarski funkciji predsednika Slovenskih krščanskih demokratov, bil vCeraj gost Slovenske skupnosti v Gorici. ZveCer je v Katoliškem domu govoril na javnem srečanju na temo prvih sto dni sedanje slovenske vlade, pred tem pa je na srečanju z novinarji spregovoril o političnih razmerah v Sloveniji, o zunanjih odnosih s sosedami in predvsem o sodelovanju z Italijo ter o problematiki slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Peterletova ocena dosedanjega delovanja slovenske vlade je bila razmeroma pozitivna, tako kar zadeva stanje v državi kot tudi glede sodelovanja med vladnimi partnerji. Poudaril je pomen politične stabilnosti, optimistično pa se je izrazil tudi o perspektivah vključevanja Slovenije v Evropo. Na vprašanje novinarjev je povedal, da pričakuje že v dveh mesecih ureditev odnosov s Hrvaško, zlasti kar zadeva probleme meje, gospodarskega sodelovanja, imovine, prometnic. Dlje bo najbrž trajalo dogo- varjanje o stanju italijanske manjšine, pri Čemer je interes Slovenije, da bi ta manjšina živela Čimbolj povezano, Četudi v dveh državah. Glede sodelovanja in dogovarjanja z Italijo je izrazil upanje, da bo prišlo do pospešitve sporazumevanja, Cim bodo mimo junijske upravne volitve. Prav tako je želel, da bi se pospešil postopek za zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, glede Cesar je menil, da se vsekakor politično ozračje izboljšuje. Peterle je poudaril zavzetost za pravice Slovencev v Italiji, ki je ustavna in naravna obveza za matično državo. Novinarji so ga vprašali, kako kot predsednik SKD gleda na izbiro KD, ki je zavrnila volilno povezavo s SSk in ji s tem dejansko preprečila možnost izvolitve deželnega svetovalca. Peterle je obžaloval, da ni prišlo do povezave, ki bi bila naravna glede na načela, ki jih zastopata obe stranki. Podprl je tudi zahtevo po zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine rekoč, da daje Slovenija v tem pogledu dober zgled. GORICA - Goriški Slovenci, rojaki s Tržaškega, Tolminci in Novogoričani so se sinoči, na žalni seji v Katoliškem domu v Gorici, poklonili spominu pesnice, vzgojiteljice, narodne delavke Ljubke Šorli - Bratuževe. Se zadnjic je svojim najbližjim, zlasti hčerki Lojzki in sinu Andreju, in vsem, ki so s svojo prisotnostjo želeli izkazati spoštovanje, spregovorila skozi kitice dveh razpoloženjskih pesmi, ki jih je recitiral Franko Žerjal. Po trenutku zbranosti so o njej spregovorili drugi, ki so z njo sodelovali dolga desetletja : dr. Kazimir Humar ki je poudaril predvsem lik krščanske žene, ki kljub preslanemu trpljenju nikoli ni spregovorila besede sovraštva. Marija FerletiC je pokojnico, zaradi njene pokončne drže, zaradi njene neomajne vere v pravičnost, dobroto in svobodo in v delo za narodov blagor, postavila poleg Bambiča in Vrabca, ob stran dvema simboloma naše kulturne in narodnostne biti, ki sta se prav tako nedavno poslovila. Ganljivo je bilo sporočilo rojakov, ki ga je iz rodnega Tolmina prinesla delegacija z županom Viktorjem Klanjščkom, prebral pa ravnatelj knjižnice Ivan Jermol. "Tolmin je bil Ljubki simbol trdnosti in zavetja v najtežjih trenutkih”. Spominu vzgledne vzgojiteljice, pesnice, urednice in obenem simbolu krčevitega a dostojanstvenega upora slovenskih ljudi proti potujčevanju se je poklonil, v imenu pokrajinske uprave, dr. Mirko Spazzapan, v imenu Tržaških Slovencev pa dr. Zorko Harej. Predsednik deželne Slovenske skupnosti Marjan Terpin je v imenu stranke izrekel besede zahvale. Za 47-letno sodelovanje pri Pastirčku, za prisotnost pri Slovenski duhovniji v mestu in za delo v Katoliškem domu je besedo zahvale izrekel Marjan MarkežiC. Besede občutenega sožalja in hvaležnosti je v imenu Kulturnega doma, ZSKD in SKGZ izrazila Nada Konjanc, medtem ko sta podpredsednik skupščine in predsednik IS Nova Gorica poslala sožalno brzojavko. Pogreb ugledne in priljubljene pokojnice, ki je preminila na predvečer prvega maja, bo danes ob 11. uri v cerkvi na Travniku. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 4. maja 1993 PORDENON / PREISKAVE ZADNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA NOVICE Za zapahi tudi tržaški gradbenik Riccesi Dolžili noj bi ga korupcije v zvezi z novim stadionom Zaščita družine predmet polemik Ostro kritično sporočilo svetovalcev DSL O "reformi" gorskih skupnosti kdaj drugič PORDENON - Tudi znani tržaški gradbenik, pSdetni Ennio Riccesi, se je znašel za zapahi. Solzili naj bi ga korup-cije v zvezi z gradnjo no-vega tržaškega stadiona. Zaporni nalog je na predlog namestnika državnega pravdnika Raf-faela Tita izdal porde-Jjonski sodnik za predhodne preiskave Alberto Rossi. Raffaele Tito vodi preiskavo v zvezi s posledicami, ki jih je imel dogovor med Italstatom ter Deželo FJK iz leta j986 o izvajanju velikih javnih del. V to preiska-vo so bili ze vpleteni senator Di Benedetto (KD], hivsi socialistični deželni tajnik De Carli, gradbenika Cimolai in De Ec-cher ter pordenonski žu-Pan Cardin! Riccesija so zaslišali že prejšnje dni, Cesar tržaški gradbenik ni zanikal, vendar ni bolel pojasniti, kaj so preiskovalci od njega želeli izvedeti. Podjetja grupe Riccesi najdemo pri številnih velikih javnih delih, od parkirišča v bivšem silosu do upepeljevalnika in novega stadiona. Izgradnjo novega stadiona Je Italposte (skupine IRI halstat) poveril združenju podjetij Sea SpA, Ca-rena SpA in Grandi La-v°ri SpA (v slednjem so Vsi bolj znani tržaški gradbeniki). Riccesi vodi vrsto podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeništvom. NajveCje, Riccesi SpA, je lani imelo 127 zaposlenih, v upravnem svetu pa so bili izključno njegovi ožji sorodniki. Grandi Lavori SpA pa nima uslužbencev, a v upravnem svetu je vec tržaških gradbenikov. Riccesija zasledimo Se v Sylos Trieste, Societä Consortile Padri-ciano, Lema SrL, Riccesi Friuli SaS, Opipi SrL, Impresa costruzioni geometra Riccesi, Societä Consortile, v katero so se združile Grandi Lavori, Edile Adriatica in Care-na (slednja gradi tudi upepeljevalnik). Ennio Riccesi je prav v zadnjih mesecih postal tudi podpredsednik tržaške hranilnice. Tržaški gradbenik Ennio Riccesi TRST - V volilnih uradih petih deželnih sodisc bodo Se danes in jutri sprejemali kandidatne liste za deželne volitve, ki bodo v nedeljo, 6. junija. Sprejemanje list poteka precej mirno in brez večjih presenečenj, največ dela pa bodo imeli funkcionarji posameznih sodisc najbrž jutri, saj se nekatere stranke sploh se niso sporazumele oziroma se še prepirajo o kandidatih. To velja predvsem za krščanske demokrate in za socialiste. V KD bodo tako izključili iz list vse svetovalce, ki imajo za sabo ze tri zakonodajne dobe, deželna tajnica PSI Roberta Breda pa se zavzema, da bi kandidirali le novi ljudje, vsi dosedanji svetovalci, pa naj bi ostali kar doma. Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki je včeraj zaključil svoj mandat, je ne brez polemik in glasnih razhajanj odobril zakon, ki namenja štiri milijarde in pol lir za podporo družinam in mladostnikom. Normativ je bil odobren z glasovi KD, socialistov, liberalcev in socialdemokratov, proti so glasovai vsi ostali, medtem ko sta se zeleni Vivian in Vampa (PSI) vzdržala. Zakon doloCa vrsto olajšav za mladoporočence na področju stanovanjske politike, družinskega varstva in zaSCite otrok. S problemi mladostnikov pa se bo odslej naprej ukvarjal tudi državljanov pravobranilec. Videmska Cerkev o vlogi katoličanov danes: na zatožni klopi predvsem politični razred VIDEM - Videmska Cerkev je na nedavnem dvodnevnem posvetu izpostavila vlogo vernika v zdajšnjih zaskrbljujočih Časih, ki jih doživlja italijanska družba. Prst je bil usmerjen v prvi vrsti proti političnemu razredu: »Imajo oci, a ne vidijo; imajo ušesa, a ne slišijo«, je dejal videmski nadškof Alfredo Bat-tisti, ko je ocenil položaj v politiki, ki je sama sebi izpodkopala življenjske temelje. Devet sto in veC delegatov, ki se je zbralo v Vidmu, je podalo razčlenjeno analizo zdajšnjega položaja še posebno, kar zadeva Videmsko. Rezultate poglobljene analize lahko strnemo v tri točke, o katerih je ob koncu posveta spregovoril sam videmski nadškof. Nujno je, da se tudi krišCanska skupnost Čuti soudeleženo v zdajšnjo krizo, ki ni samo politična, marveč tudi etična in gospodarska. Zato je neizbežno in potrebno, da verske skupnosti postanejo aktivnejše in ob sodelovanju političnega razreda poiščejo nejprimernejse poti za izhod iz sedanjega položaja. Ta je res kritičen in zaskrbljujoč, ponuja pa možnost, da se iz tega kaosa rodi nekaj novega. Začenja se nova doba, ki je predvsem doba upanja. Posvet sta v petek popoldne uvedla dr. Bruno Forte, tajnik posveta, in msgr. Marino Qualizza, ravnatelj Škofijske teološke Sole in odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom. Prvi je ugotovil, da je že mimo Cas, ko so se katoličani postavili v bran enotnosti države in komunizma. Zdaj je Cas za sodelovanje in skupno vlaganje sil in energij. Msgr. Marino Qualizza pa je dejal, da je najveCja nevarnost ta, da bi se katoličani umaknili iz političnega življenja. Kaže namreč, da se je Cerkev sklenila odreci možnosti, da bi postala subjekt v zgodovini ljudi zdajšnjega časa, ki ga prevevajo res težki problemi, ki pa so Se vedno izraz in sinteza dela in izbir ljudi. (R.P.) V zvezi z odobritvijo tega zakona je Demokratična stranka levice izdala tiskovno noto, v kateri obtožuje KD, da je podprla ta zakon izključno na osnbvi volilne raCuni-ce. Svetovalka Perla Luša, ki je iz protesta zapustila sejo pred glasovanjem, je rekla, da zakon grobo diskriminira mlade ljude, ki živijo skupaj in so si ustvarili družino, niso pa poročeni. DeZela pa priznava le probleme in težave poročenih parov, je poudarila še Luša, kar je seveda nedopustno in v kričečem nasprotju z laično usmeritvijo italijanske države. Po mnenju DSL predstavlja ta zakon veliko zamujeno priložnost. Deželni svet je pred iztekom mandata odobril Se nekatere manj pomembne zakone, predvsem upravnega značaja. V skupščino ni priromala "reforma“ gorskih skupnosti, za katero se je tako ogreval predsednik deželnega odbora Vini-cio Turello, ki je celo zagrozil z odstopom, Ce deželni svet ne bo odobril tega zakona. S to zadevo se bo sedaj najbrž ukvarjala nova deželna skupščina, gotovo pa ne vec Turello, ki na volitvah 6. junija ne bo vec med kandidati, saj ima za sabo že tri zakonodajne dobe. LOČITVE / RAZISKAVA ASPER Razporočenci, pozor: v drugič ne gre rado! TRST - Kakšna bodočnost za loCence in razpo-Jocene? Po podatkih, ki izhajajo iz vsedržavne raziskave združenja ^SPER, nie kaj rožnata. Ro krizi, ki jih prevzame °b ločitvi, si večina ®kuša urediti novo živ-ijonje, le polovici pa jim i° tudi uspe. Med moškimi se ponovno poroči 80 odstotkov razporoCenih, med ženskami nekoliko manj, 75 odstotkov. VeC kot polovica teh novih zakonskih zvez spet propade. Nekateri poskusijo še tretjič, in ce bo slo po sedanjem trendu, bomo v Italiji kmalu dosegli ameriški nivo porok, razporek in ponovnih zakonskih zvez. Podatke raziskave ASPER je na včerajšnji tiskovni konferenci premočil in skušal obrazložiti predsednik tržaškega Vsedržavnega združenja razporoCenih in ločenih ANDIS Luigi Mazzolini. »Njegovo« združenje si Ze celo desetletje prizadeva za Cim manj boleče in »jezne« zakonske ločitve. »Prijateljska ločitev« je njegov motto in tudi cilj, ki pa ga je - to tudi sam priznava - zelo težko doseči. Združenje ANDIS je °d nastanka pripravilo že številne skupinske prireditve, srečanja, seminarje, zasedanja, vse z namenom, da bi nudilo zakoncem, ki se znajdejo na življenjskem krizpotu, Cimvec inštrumentov za izhod iz krize, pa naj bo to zopetna sprava (v pičlem številu primerov) ali Pa sporazumna ločitev (kot se največkrat dogodi). ANDIS združuje v Trstu 1.250 elanov. Kar tri Četrtine je žensk, kar je povsem v skladu z nenapisanim pravilom, da se ženske po hudi preizkušnji, kakršna navsezadnje je ločitev, med seboj združijo, medtem ko se moški zapijejo (seveda vedno v večini primerov). Iz raziskave ASPER izhaja, da velika večina moških »poišče« po raz-poroki mlajšo novo družico (staro največ do 35 let, mnogi pa izberejo dekleta pod 25 leti), medtem ko se razporoCe-na ženska odloči za zrelejšega moškega (od 35 do 45 let; le 15 odstotkov je za mlajše od 25 let). V raziskavi je bil poseben poudarek tudi na spolnosti razporoCenih in ločenih. Doživljanje spolnosti se pri razporoCenih ne razlikuje mnogo od spolnosti v zakonskem življenju: odvisno je od trenutnega počutja in od partnerja, v mnogih primerih pa ga obremenjuje in oklepa primerjava s prejšnjo življenjsko preizkušnjo. Prav spolnosti med razporocenimi in loCenci je namenjen seminar-te-Caj, ki ga prireja združenje ANDIS od maja do julija. Na sedmih srečanjih bo vodja teCaja Mazzolini spregovoril o pomenu spolnosti, o spolnosti v tretjem tisočletju, o ženski in njenem telesu, o spoznavanju telesa in samega sebe, o Čutenju moškega in zenske, seminar pa predvideva tudi ogled Almodovarjevega filma Le donne sull’orlo di ima crisi di nervi. Prvo srečanje bo Ze danes na sedežu ANDIS v Ul. Fosco-lo 18 ob 20.30. AKTUALMA TEMA Razvijati in dograjevati koncept odprte meje «! .. Greš v gozd ali na polje in se ne zavedaš, da neprestapo stopaš Cez meje, ki so si jih začrtale divje živali z urinom, zato da določijo svoj življenjski prostor. Ta ugotovitev me sili k trditvi, da meja ni razumski konstrukt, temveč je nekaj atavic-nega, biološko pogojenega, zapisanega v genih veC ali manj vseh višje razvitih živalskih vrst. Seveda smo ljudje to prvinsko potrebo po meji še potencirali in jo najraje izrazili preprosto z zidom. Kraševci smo v tem smislu veliki graditelji »meja«, saj smo skozi rodove obkrožali svoja revna polja in borjace z zidovi, slednje menda zato, da pred sosedi obvarujemo svojo štirno, svojo zalogo vode. Toda meja je bil tudi Hadrijanov zid, ki ga je leta 122 po Kr. dal zgraditi rimski cesar, da obrani provinco Britanijo pred divjimi Pikti, in prav tako tristo let Starejši kitajski zid, ki je baje edina človeška zgradba, ki jo je mogoCe videti z lune. Kljub tem primerom iz daljne preteklosti, ki dokazujejo, kako je bila tudi nekoč meja lahko resnična zapora, bi si upal trditi, da nase stoletje glede meja prekaša vsa ostala. Do prve svetovne vojne je Se nekako šlo: evropske države so bile pogosto sprte med sabo, prehod Cez mejo pa ni bil nikjer posebno težaven, toliko bolj, ker ni bilo tehničnih sredstev, ki bi dovoljevala obvladovanje celotnega obmejnega pasu. Po letu 1918, z nastankom totalitarnih držav, Sovjetske zveze, fašistične Italije, nacistične Nemčije, pa so se stvari korenito spremenile, kajti meja je postala vse kaj vec kot loCnica med eno državo in drugo, postala je tudi Črta med različnimi družbenimi sistemi, med različnimi ideologijami. Po drugi svetovni vojni so se te razmere še potencirale in mi, ki smo živeli ob meji med Vzhodom in Zahodom, ob železtii zavesi, ki se je poveznila, da reCem s Churchillom, od Szczecina do Trsta in razklala Evropo na dvoje, prav dobro vemo kako boleče in usodno. Eden od najbolj živih spominov, kar jih imam iz otroštva, je meja na Fernetičih - med rampo Svobodnega tržaškega ozemlja in jugoslovansko, so bili posejani kot zmajevi zobje veliki betonski bloki, mimo katerih je moral avto voziti v vijugastih krivuljah zato, da ga je bilo mogoCe natančno opazovati in vsak trenutek zaustaviti. Pri tem je treba tudi reci, da so mejo spremenile v obrambni zid pred kapitalističnim svetom prav socialistične države, ki so v zmot- Jo2E Pirjevec Gornje razmišljanje je prof. Jože Pirjevec podal na nedavni okrogli mizi o tem, kaj pomeni meja v današnjih evropskih razmerah, ki je bila v okviru tradicionalne prireditve Odprte meje v dolinski občini. nem prepričanju, da bo v izolaciji mogoCe zgraditi novo družbo, od samega začetka obsodile same sebe na propad. Recimo jasno in glasno: sramota ni bil samo berlinski zid, sramota ni bila samo meja med CeSko in Avstrijo, med Madžarsko in Avstrijo, z visokimi stražnimi stolpi, z bodečo žico, skozi katero je tekla elektrika, z vsemi mogočimi elektronskimi napravami, sramota so bili tudi široki pasovi posekanega gozda, ki so se vili po naših pobočjih in ki jih šele v zadnjih Časih usmiljeno briše na novo razrasla gošCava. Pojem »odprta meja« ima pomen, samo Ce ga postavimo v ta kontekst: Ce ne pozabimo, na grozečo prisotnost miličnikov na meji, ki so streljali na ljudi, ki so brez dokumentov, viz, potnih listov skušali pribežati iz socialističnega raja. Ni sluCaj, da smo ta pojem iznašli tukaj, ob italijan-sko-jugoslovanski meji, kajti v specifičnih razmerah našega prostora je imel določeno vsebino, saj je Jugoslavija, s tem da se je iztrgala iz sovjetskega primeža, lahko razvila politiko, ki je bila v marsičem drugačna, bolj prozna od ostalih tako imenovanih »socialističnih« držav, skratka, bolj pripravljena sprejeti in razviti - pa Čeprav do določene mere - koncept »odprte meje«. Toda sedaj, ko je na srečo vse to za nami, ko se Evropa v svoji družbeni ureditvi ne deli veC na dva nasprotna bloka, ko tudi samoupravne Jugoslavije ni vec, ima ta pojem Se drugo razsežnost, ki jo je vredno poudariti in ki je spet aktualna,' kolikor vem, samo v naSem prostoru. Naj pojasnim svojo misel: pojem »odprta meja«, pomeni prostor, v katerem se srečujeta dve prijateljski državi, in predpostavlja, da to sticisce ni vprašljivo. Po Helsinkih in po svečani izjavi kanclerja Kohla, da je meja na Odri in Visi dokončna ločnica med Nemčijo in Poljsko, v srednji in zahodni Evropi ni vec spornih meja, razen v nesrečni Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem v Krajini in pri nas. Razpad Jugoslavije je aktualiziral vprašanja, o katerih smo mislili, da so ze rešena: problem -življenjskega prostora srbskega naroda in vprašanje slovensko- italijanske meje. Obe situaciji sta seveda bistveno različni: Srbi so odgovorili na izziv, ki ga je sprožil zaton totalitarnega režima v Jugoslaviji z virulentnim nacionalizmom, ki se je izživel v vojni - vCeraj na Hrvaškem, danes v Bosni in Hercegovini, jutri, Ce jim ne bodo stopili na prste, na Kosovu. Ta nacionalizem trdi, da morajo vsi Srbi živeti v isti državi, in pri tem ni zmožen sprejeti dejstva, da je srbski življenjski prostor podoben arhipelagu, ki ga brez posiljevanja sosednih narodov ni mogoče zaokrožiti v celoto, zaobjeti v zaključeno mejo. Skratka, Srbi niso zmožni sprejeti misli, da bi bili lahko nekje manjšina, odnos med manjšino in večino lahko pravičen, da je meja lahko tudi »odprta« Se bolj kot v fizičnem, v psihološkem smislu. Pri nas se problem zastavlja drugaCe: naSa meja je posledica dolgega zgodovinskega razvoja in bolečih kompromisov z ene in z druge strani. Slovenija kot naslednica Jugoslavije in tildi uradna Italija jo sprejemata, zavedajoč se, da je loCnica med njima obenem tudi meja med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, in da njen obstoj nima samo bilateralnih razsežnosti. S to mejo pa se ni sprijaznil del italijanskega javnega mnenja, posebno v tržaškem'prostoru, ki pa ima vpliv in zveze tudi v širšem, državnem. Naj spomnim samo, da je le nekaj tednov pred slovensko osamosvojitvijo, italijanska liberalna stranka na svojem kongresu uradno zahtevala spremembo meja v Istri in celo v Dalmaciji, in da se od te zahteve zunanje ministrstvo ni odkrito distanciralo, Čeprav so bili liberalci vladna stranka. In takih primerov bi lahko našteli še mnogo. Skratka tudi v odnosu uradnega Rima v zvezi z mejo med bivšo cono A in STO je zaznati nedorečenost, dvoličnost, miselni zadržek, ki daje potuho iredentističnim silam. Mislim, da stvar ni resna ali zaskrbljujoča, kar zadeva trdnost same meje med Italijo in Slovenijo - je pa Se kako pomembna, ce hočemo razvijati in dograjevati koncept »odprte meje«: ta koncept namreč predpostavlja, da meja ni vprašljiva, da jo sprejemamo kot življenjsko danost, ki se je brez hudih pretresov in celo katastrof ni mogoče dotakniti. Zares odprto mejo bomo lahko injeli pri nas šele tedaj, ko bodo izzvenele zahteve tistih, ki hočejo spremembo meja, kot prazne marnje v preživelo preteklost zagledanih nostalgikov. Predlogi CGIL o reprezentančnosti na delovnih mestih CERVINJAN - V hotelu Internazionale v Cer-vinjanu bo deželna sindikalna organizacija CGIL jutri, od 9.30 do 13.30, na aktivu delegatov in vodstvenega osebja, orisala zakonski osnutek o novih pravilih reprezentančnosti na delovnih mestih in za izvajanje sindikalne demokracije. Gre za važno pobudo CGIL, ki jo je sprožila prav sindikalna organizacija na zasedanju leta 1991 ob prisotnosti Bruna Trentina in “oCeta“ delavskega statuta Gina Giugnija. CGIL upa, da bo zbrala vsaj 20.000 podpisov za uveljavitev te zakonodajne pobude. Istega dne bo sindikalna organizacija sprožila proces za enotnost sindikata v FJK in za premostitev vseh razlik, ki še obstajajo znotraj sindikalnih organizacij. Delovna skupina bo nadzorovala informacijo za mlade TRST - Na sedežu novinarskega krožka so vCeraj ustanovili delovno skupino, iz katere bo nato ustanovljen deželni odbor garantov za informacijo o mladoletnih v naši deželi. Pobudo je dala deželna novinarska zbornica v sodelovanju z združenjem Linea Azzurra, ki nudi televizijski servis za zaščito mladoletnih v sodelovanju z deželno federacijo italijanskega gibanja volunta-riata. Na deželni ravni se je namreč pokazala potreba po organizmu, ki naj “nadzoruje“ informacijo, ki zadeva mladinsko problematiko. Na sliki (foto Ferrari/KROMA) včerajšnji podpis konvencije med deželno novinarsko zbornico in združenjem Linea Azzurra. Publikacija Dežele o pravicah državljanov TRST - “Na strani državljanov”: tako je naslov publikaciji, ki jo je pripravilo predsedstvo deželnega sveta. Na razpolago bo brezplačno že v prihodnjih dneh. Državljani se bodo tako lahko seznanili o tem, katere so njihove pravice in katere dolžnosti imajo javni uradi. Pobudo sta vCeraj predstavila predsednik in podpredsednica deželnega sveta F-JK Nemo Gonano in Augusta De Piero Barbina. Med bolj ali manj važnimi zakoni, ki jih je letos odobril deželni svet, je treba posebej podčrtati zakon o jasnosti administrativnih aktov, je poudaril predsednik Gonano. V novi publikaciji so na jasen način obrazložene obveznosti deželne uprave. Pobudo bo Dežela reklamizirala po Časopisih, ki bodo objavili kupone, s katerimi bo lahko vsakdo zaprosil za publikacijo na tajništvu deželnega sveta, na Trgu Oberdan, St. 6. V deželnem svetu so se poklonili spominu Ljubke Šorli Bratuž TRST - Med včerajšnjo sejo deželnega sveta je svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar ko-memoriral v petek umrlo pesnico Ljubko Šorli Bratuž. Potem ko je orisal njen lik simbola in pričevalca boja slovenske manjšine za obstoj v obdobju fašistične strahovlade in nato za omikano sožitje, se je Jevnikar spomnil mučenja, ki ga je morala pesnica utrpeti s strani fašističnih Skvadristov, ker je za božic leta 1936 v Podgori vodila cerkveni zbor, ki je pel slovenske pesmi. Po izbruhu vojne pa je morala okusiti tudi grozote zloglasne Ville Triste v Ul. Bel-losguardo, o Čemer je ganljivo pričala tudi na procesu o rižarni. Jevnikar pa je poudaril, da ni Ljubka Šorli nikoli izustila beseda sovraštva, ampak je znala svojo bolečino prevesti v poezijo ter v kulturne in vzgojne dejavnosti, ki so bile v Čast Gorici in vsej deželi. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 FotostaVek: ZTT, Trst \ Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Gorica. Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 ca. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VOLITVE / PREDSEDNIK POKRAJINE Codega je tudi kandidat DSL Med Slovenci spet Nives Košuto Demokratična stranka levice se bo na pokrajinskih volitvah predstavila s svojim simbolom, a bo za predsednika uprave podprla Franca Codego, ki je, kot znano, tudi kandidat novonastalega naprednega gibanja "Zavezništvo za Trst“. Nova volilna zakonodaja namreč sili stranke k združevanju, kandidatura Co-dege pa je po mnenju DSL konkreten in verodostojen odgovor nacionalistični desnici, ki se poteguje za izvolitev e-zulskega voditelja Sardo-sa Albertinija. Dosedanja svetovalka Nives Košuta je glavna slovenska kandidatka za Pokrajino. Predstavlja se v volilnem okrožju, ki združuje občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Od Slovencev kandidirajo še Jasna Pe-taros (Skedenj), Igor Dolenc (vzhodni Kras), Maja Furlan (Barkovlje, Križ), Ferdi Zidar (Sv. Ivan) in dolinski občinski odbornik Dionisio Gherbassi (Dolina). Poleg Košutove je glavni kandidat DSL še miljski občinski svetovalec in nekdanji odbornik Fabio Vallon, ki je že sedel v zadnjem pokrajinskem svetu. Pokrajinska tajnica Perla Luša (zaradi kandidature za Deželo bo v prihodnjih dneh odstopila) je na predstavitveni Nives Košuta spet kandidira za Pokrajino (foto KROMA) tiskovni konferenci obžalovala, da ni prišlo do skupne kandidature demokratičnega in naprednega Trsta, ki bi zaobjemala sile od Magnellije-ve KD do SSk, od PSI do Komunistične prenove. Ker je ta poskus spodletel, se DSL predstavlja s svojim simbolom, a s skupnim kandidatom Codego, ki lahko zbere okrog sebe konsenz vseh tržaških demokratov. Tudi tistega dela PSI, ki se ne prepoznava v nacionalistični usmeritvi odgovornega za volilno kampanjo tržaške federacije sen. Agnellija. Z in- teligentnim glasovanjem - je podčrtala Luša - lahko demokratični Trst resnično računa na izvolitev predsednika Pokrajine. Tiskovne konference se je udeležil tudi Franco Codega. Pokrajinska tajnica DSL ga je predstavila kot človeka, ki ni vezan na nobeno stranko, saj je kot predsednik ACLI vedno deloval v civilni družbi ter v gibanju, ki temelji na prostovoljnem delu. V tem okviru je dal svoj prispevek tudi za sožitje in za boljše razumevanje med Italijani in Slovenci. AGNELLI NA ČELU PSI Tersar: Rim popolnoma izgubil glavo Vsedržavna PSI je do- To je doslej edina u- segla fazo popolne zmede. S temi besedami je deželni odbornik Dario Tersar komentiral neverjetno imenovanje senatorja Arduina Agnellija za odgovornega za volilno kampanjo in za oblikovanje kandidatnih list tržaške federacije PSI. Da so to pomembno in težko vlogo v Rimu poverili Agnelliju se mi zdi v teh pogojih popolnoma neumestno, je v tiskovni noti napisal Tersar. In to predvsem zato, ker je senator tudi Clan Liste za Trst in se že dalj Časa jasno približuje nacionalističnemu bloku in zavezništvu znotraj najbolj zaprtega in nacionalističnega Trsta, ki ga pooseblja odvetnik Paolo Sardos Adbertini. Socialisti so po Ter-sarjevem mnenju zaradi podkupovalnih afer, pomanjkanja politične linije in zadnje farse ob "primeru Craxi v poslanski zbornici že močno izgubili verodostojnost. Zato stranka nujno in takoj potrebuje novo politično usmeritev. Politiko, ki mora sloneti na idealih levice, reform, solidarnosti, sožitja in sodelovanje, torej na idealni usmeritvi, ki je v popolnem in v kričečem nasprotju z linijo, ki jo pooseblja senator Agnelli. radna izjava o imenovanju Agnellija za dejanskega komisarja tržaških socialistov. Ostali pristaši komponente "socialistična obnova“, kateri pripada tudi Tersar, zadeve noCejo sploh komentirati. Nekateri med njimi vsekakor sploh niso obnovili strankine izkaznice, drugi pa so dali pobudo za ustanovitev "Zavezništva za Trst“, ki se bo na pokrajinskih volitvah predstavilo s svojim simbolom. Vidno zadovoljni s sklepom rimskega vodstva PSI pa so seveda vsi tisti, ki mislijo, da morajo socialisti vztrajati na dosedanjem zavezništvu z melonarskim gibanjem. Mednje sodita občinska odbornika A-lessandro Perelli in Ladi Minin, ki se bosta potegovala za izvolitev v deželni svet. Agnelli'jima bo posredno ali neposredno gotovo pomagal! Stranke medtem nadaljujejo z zbiranjem podpisov za predložitev kandidatnih list za Pokrajino. Demokratična stranka levice nam je poslala sporočilo, v kateri opozarja elane in somišljenike, da bo danes zbirala podpise na Borznem trgu (med 17. in 19. uro) ter na sedežu pokrajinskega vodstva v Ul. San Spiridione 7 med 17. in 20. uro. GOSPODARSTVO / POKRAJINSKA GOSPODARSKA KONZULTA Tombesi: Prihodnost je osvajanje novega Odločno je podprl dokument o »zadnjem vlaku« Tombesi med zasedanjem gospodarske konzulte (f. KROMA) Težki časi morajo biti spodbuda za začetek novega: samo v imenu odkrivanja in osvajanja novih pobud Trst »ne bo zamudil zadnjega vlaka«. Nasvet in opozorilo obenem je predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi strnil ob koncu svojega poročila na včerajšnjem zasedanju Pokrajinske gospodarske konzulte, ko je bil tudi izredno kritičen na raCun mesta, ki se prerado in brez haska prepušča nazadnjaškim bitkam in povsem zanemarja spodbude, ki bi Trst vezale na sodelovanje s srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Iz preteklosti preko moreče sedanjosti v prihodnost pa lahko mesto popelje »zadnji vlak«, kakor ga je opisala skupina kulturnikov in gospodarstvenikov (o tem dokumentu smo poročali tudi v našem dnevniku): po Tombesijevem mnenju gre za izredno pomemben dokument, ki bi se moral pretvoriti v program - tudi na operativni ravni - okrog katerega bi se zbrali vsi pametni, pošteni in dobronamerni Tržačani. Poziv zaključuje poročilo, ki je bilo nastavljeno - tako je večkrat poudaril tudi Tombesi - kot pregled dejavnosti zbornice v zadnjih letih. Seveda je omenil težak položaj tržaškega gospodar- stva in med nerešenimi vprašanji posebej izpostavil škedenjsko železarno in tržaški Lloyd, vendar pa je istočasno izrazil lastno obžalovanje, da se Trst mobilizira le, ko gre za obrambo obstoječega, nikakor pa ne, ko bi bilo treba za mesto in njegovo gospodarstvo izboriti kakšno novo perspektivo, ki jo naravnost ponujajo nove okoliščine. In mesto se ne zgane niti, ko prihajajo ugodni namigi s strani italijanske vlade in zainteresiranih držav -morebitnih gospodarskih partneric. S tem v zvezi je Tombesi z zadovoljstvom podčrtal, da je bil za novega zunanjega ministra imenovan Nino Andreat-ta. V delu poročila, ki se je nanašal na oceno delovanja; je predsednik Trgovinske zbornice dejal, da so uradi lani dobro poslovali in to povsem zato, '■ker so jih tehnološko posodobili. Med drugim se je pohvalil, da so v naši pokrajini najbolj ažurni v uradnem vpisovanju novih podjetij. Dobro deluje tudi sektor za promocijo, kateremu zbornica posveča veliko pozornosti. Nato je Tombesi navedel vrsto povezav z razni- mi državami oziroma sličnimi organizmi v njih. Na prvem mestu je omenil sodelovanje z državami bivšejugoslavije, kateri so sledile Avstrija in srednjeevropske države, katerim je tržaška Trgovinska zbornica zaCela namenjati pozornost že leta ’85, ko je bila šele nakazana možnost o odprtju novih tržišč na tistem območju. Ob srednjeevropskem prostoru in območju delovne skupnosti'Alpe-Ja-dran pa je za Trst vitalnega pomena Jadran: zato je zbornica v vidu krepitve morske jadranske poti navezala stike z vsemi, ki imajo pristanišča na tem morju. Z Grčijo pa so stiki prešli tudi na širše območje Sredozemlja in prišli do Turčije. Segli pa so tudi preko oceana, po eni strani do Avstralije, po drugi pa »po poti kave in južnega sadja« do A-merik. Trgovinska zbornica pa se je vselej zavzemala tudi, da bi država Trstu dodelila razne ugodnosti: med temi je seveda omenil »paket za Trst« in bencin po neobdavčeni ceni, katerega sklad u-pravlja prav zbornica. In končno je Tombesi obžaloval, da še ni prišlo do uresničitve centra off shore, ki ga predvideva zakon za obmejna območja. NOVICE Danes predstavitev nove revije Limes V dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S.Nicolo 5) bodo danes ob 17.30 predstavili novo revijo "Limes“, katere prva številka je namenjena vojni na tleh nekdanje Jugoslavije. V razpravi, ki so ji dali naslov "Trst in vzhodna meja“, bodo sodelovali direktor revije Lucio Ca-racciolo, ravnatelj inštituta ISDEE Tito Favaretto in znani strokovnjak v zunanji politiki Stefano Silvestri. Na Univerzi priprave za izvolitev rektorja V sejni dvorani tržaške univerze se bo v Četrtek, 6. maja, ob 10 uri sestal zbor docentov, da bi zadostil vsem formalnostim pred izvolitvijo novega rektorja Tržaške univerze za triletje 1993/1996. Na srečanju bodo predstavili kandidate za rektorja, ki bodo tudi predložili svoje volilne programe, obenem pa bodo izenovali predsednika volilnega sedeža in elane volilne komisije. Dekan univerze prof. Claudio Calzolari je že določil datum volitev, ki bodo od 18. do 21. maja. Francoski filmi v gledališču Miela Italijansko-francosko združenje bo priredilo v maju krajši ciklus francoskega filma v izvirnem jeziku. Jutri bodo v gledališču Miela vrteli delo Tartuffe, ki ga je po Molierovi komediji režiral (in ga tudi igra) znani francoski igralec Gerard Depar-dieu. Naslednjo sredo bo na sporedu La mort en direct Bertranda Tavemiera s Čudovito Romy Schneider v nosilni vlogi. Ciklus se bo zaključil 26. maja s filmom La meilleure fagon de marcher režiserja Claudea Millerja iz leta 1975, ki še sploh ni izšel v Italiji. Srečanje o aidsu z izvedencem Daudelom Raymond Daudel, predsednik Evropske akademije za znanost in eden od najveCjih izvedencev za vprašanja aidsa, bo sodeloval jutri v Trstu na delovnem srečanju Mednarodnega zavoda za študije o človekovih pravicah. Srečanje bo na temo Etični in pravni problemi, ki izhajajo iz aidsa. Zatem bo Daudel sodeloval na tiskovni konferenci, na kateri bo med drugim tudi orisal nekatere podatke o sedanjem »razvoju« aidsa po svetu. Policisti onesposobili razboritega Nemca V noči na ponedeljek je 24-letni nemški državljan R.H., ki stanuje v Trstu, skupaj z nekaterimi prijatelji razgrajal v Ul. Ginnastica. Mimoidoči so poklicali na kraj policijo, njen prihod pa je Nemca tako razhudil, da se je znesel nad možmi postave, jih ozmerjal in žalil, enega od njih pa tudi ranih. Agenti so ga potrpežljivo, a Čvrsto, vendarle »prisilili«, da je stopil v njihov avto in se popeljal do kvesture, od tu pa še v zapor. ZNANOST / ZASEDANJE Danes »summit« znanstvenikov pri Miramaru SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER Kakovost našega bivanja -Začnimo pri šoli! V Trstu se bo danes zbrala svetovna znanstvena elita. Znanstveniki iz vseh krajev sveta se bodo namreč udeležili 24. zasedanja znanstvenega sveta Mednarodnega centra za teoretsko fi-ziko pri Miramaru. Značilnost tokratnega zasedanja je v tem, da se ga bosta udeležili predstavništvi vodstev Atomske agencije IAEA z Dunaja in Unesca, ki v okviru Organizacije združenih narodov skrbi za vzgojo, znanost in kulturo. Glavni ravnatelj dunajske agencije Hans Blix se bo udeležil že dopoldanskega dela zasedanja, v prvih popoldanskih urah pa bo iz Pariza dopotoval tudi glavni ravnatelj Unesca Federico Mayor Zaragoza. Glavni predmet znanstvenega »summi-ta«, ki mu predseduje nobelov nagrajenec za leto 1972 in eden naj-večjih svetovnih strokovnjakov za superprevod-nost John Robert Sch-rieffer, bo prehod mednarodnega miramarske-ga centra za teoretsko fi-ziko iz pristojnosti A-gencije na Dunaju pod pristojnost Unesca. Ta prehod naj bi izvedli v teku prihodnjega leta. Na dnevnem redu bo tudi proučitev zaključkov štirih »modrijanov«, ki so pred dvema tednoma pregledali dejavnost centra, ter načrtov, ki so povezani z mednarodnim gospodarskim in političnim scenarijem. Po »gostovanju« v prostorih KD Škamperle - zadnji torkov večer je namreč nastal v sodelovanju s svetoivanskim društvom - se Slovenski klub drevi spet vraCa v Gregorčičevo dvorano. Javnosti pa spet postavlja v razpravo aktualno temo, o kateri se resnici na ljubo veliko govori. Manj pa je takih priložnosti, ko je tema postavljena v razpravo na nadvse odprt in prost naCin. Kot je paC v načelih dela Slovenskega kluba, je izhodišče za razpravo povzeto že v naslovu drevi-šnjega srečanja: Kakovost našega bivanja, začnimo pri šoli! Ker je nocojšnje zamišljeno kot prvo izmed niza srečanj o šolski temi, so se pobudniki odločili, da zač- nejo pri prvi stopnji obveznega šolanja. Tako bo drevišnje srečanje, kot običajno ob 20.30, posvečeno osnovni šoli in problemom, s katerimi se otroci srečujejo v tej šoloobvezni dobi. O učnih programih oz. šolski reformi, o novostih in še neodpravljenih »neskladnostih«, pa tudi o donosih med uCenci, učitelji in starši bodo nocoj spregovorili Pavel Stranj, Stanka Cuk in Ksenja Dobrila, ki se tudi poklicno ukvarjajo s to problematiko. Seveda bo uvodnim nastopom gostov sledila razprava,-h kateri so vabljeni prav vsi, ki so jim ta vprašanja blizu in mislijo, da je dobra šola osnova za boljšo kakovost našega zamejskega življenja, (dam) KRIŽ Nogometno igrišče ŠD Vesna: odobrili še zadnji denar Tržaška občinska u-prava je na svoji zadnji seji odobrila denar za notranja in zunanja gradbena dela slačilnic novega kriškega nogometnega igrišča. Gre za pomemben sklep, ki je doslej zaviral dokončno preureditev slačilnic in samo odprtje novega igrišCa, ki ga gradijo že nekaj let. Domača ekipa Vesne se je zaradi tega začasno "preselila“ na Prosek. Gradbena dela na i-grišCu so bila nekaj mesecev popolnoma ustavljena. Občina je svojcas uradno izjavila, da ji je zmanjkal denar. Sedaj pa se je zadeva, kot kaže, konCno ugodno rešila, tako da je upati, da bo lahko Vesna Cimprej znova zaigrala na domačem igrišču. GABROVEC / JAVNA DELA ZGONIŠKE OBČINE Urejanje sedeža za civilno zaščito gre h koncu Načrtovalci so skušali ohraniti tipičen kraški arhitektonski videz poslopja. Notranjost je že urejena Boris Simoneta Zgoniška občina že nekaj Časa urejuje poslopje v zahodnem predelu Gabrovca, kjer bosta imeli svoj sedež (predvsem za hrambo opreme) občinska služba za civilno zaščito in pa društvo gasilskih prostovoljcev. Potem ko je odkupila skladišče, ki mu domači pravijo »štalun« (na sliki - foto Ferrari), si je Občina zagotovila potrebna finančna sredstva in izdelala preureditveni načrt, ki ga uresničuje poverjeno podjetje. Izvedbo del je nekoliko obremenila skrb za ohranjanje tipologije starogradnje. Notranjost je z gradbenega vidika v glavnem že restavrirana in adaptirana, ob lepem vremenu pa sedaj postavljajo še zunanji omet. Treba bo postaviti še vhodna vrata, prepleskati zidove, priključiti vodno napeljavo in ugraditi greznično napravo. Vsekakor gredo dela h koncu in tako bodo tudi civilni zaščitniki dobili streho nad glavo. SKLAD ZA TRST / PRISPEVKI Največ denarja namenili izvajanju »paketa za Trst« Posebna pozornost sinhrotronu - Za obnovo SSG letos 200 milijonov lir Predsednik pristojne komisije, Adalberto Do-naggio, je na včerajšnji tiskovni konferenci na prefekturi uvodoma poudaril, da so pri razdeljevanju sredstev iz Sklada za Trst zlasti upoštevali kriterij kontinuitete s preteklostjo. Vsekakor se tudi skladu izteka življenjska doba: sedaj ima na razpolago 60 milijard letno, s temi zneski bo razpolagal do leta 1995, leto dni kasneje se bo znesek skrčil za polovico in leta 1997 na 15 milijard lir. Donaggio je zatem podrobno orisal, komu so letošnja sredstva namenili. Se največ, 12 milijard in pol, bodo potrosili za izvajanje zakona št. 26 (tako imenovan »paket za Trst«), in sicer za industrijsko in obrtno dejavnost ter posebne projekte za reindustrializacijo. V poštev pridejo majhna in večja podjetja (7 milijard), papirnica Burgo (4 milijarde), itd., a prihodnje leto bodo vključili tudi bivšo Aquilo-Monteshell (3 milijarde). V tem okviru so predvideli dodatne naložbe za škedenjsko železarno (letos 500 milijonov, prihodnje leto 2, 5 milijarde, kar naj bi krilo 10% celotne naložbe, za katero pa treba najti investitorja: Sklad namreč krije od približno 10% do 25% naložbe, ker ga vežejo določila EGS), Za urbanizacijo industrijskih in obrtnih površin bodo potrošili 4,1 milijarde (700 milijonov za obrtniški konzorcij iz D e vina-Nabrežine, 3.400 milijonov za E-ZIT), za druge gospodarske in obrtne dejavnosti ter usluge pa 1.250 milijonov (mednje spada poljedelstvo: 500 milijonov). Nekaj novosti je pri luških strukturah in prometu (letos 10, 4 milijarde, od tega 5 milijard za promet, 4,4 milijarde za infrastrukture, ostalo za posebne terminale ali druge strukture, prihodnje leto bodo isto vsoto, po 4 milijarde, dodelili prometu in infrastrukturam). VeCji znesek (9,35 milijarde) so namenili tudi raziskovalni dejavnosti, zlasti sinhrotronu (letos 6, prihodnje leto 8 milijard). Za turizem bodo potrošili 895 milijonov, za kulturne dejavnosti 5.110 milijonov (prispevki za gledališča znašajo 2.530 milijonov: Verdi in Rossetti po 700, SSG 600, Contrada 500 in Miela 30 milijonov - denar je namenjen produktivni dejavnosti in ne stroškom za upravljanje), za javna dela 10.685 milijonov (Občini Trst so letos namenih 5 milijard za restruktu-racijo Verdija in prihodnje leto enako vsoto za parkirišča, SSG 200 milijonov, manjšim občinam 2.300 milijonov, in sicer Miljam 700, Devinu-Nabrežini 800, Dolini 350, Zgoniku 250 in Repentabru 200), za skrbstvo 4.600 milijonov (od tega 3, 6 milijarde za inštitut Rittmeyer). TRST Torek, 4. maja 1993 5 GLASBA Priznanje učnemu osebju šole GM Kot merilo uspešnosti neke šole navadno jemljemo uspehe gojencev in Pri tem seveda poudarjajo, da imajo pri tem veliko zaslugo njihovi profesorji. Velikokrat pa zanemarjamo uveljavljanje profesorjev kot takih, zato Pa zasluži tolikanj večji Poudarek udeležba treh oziroma dveh profesorjev äje Glasbene matice v žirijah pomembnih mednarodnih tekmovanj. Organizatorji letošnjega ze 17. mednarodnega glasbenega natečaja »Cittä di Stresa« so namreč kot elane v posamične žirije Povabili tri profesorje GM, in sicer Aleksandra Kojca, Corrada Rojaca in Eliano Zajec, Id pa ni mogla odpotovati v Streso zaradi bbolelosti. Aleksander Rojc in Corrado Rojac pa sta se od 25. do 27. aprila udeležila del komisij, v katere sta bila imenovana. Pravzaprav je Rojc »razsbjal« o udeležencih natečaja v treh kategorijah: v kategoriji G za klavir (glasbeniki do 25. leta), v kategoriji za instrumente v glasbeni avantgardi in v kategoriji komornih skupin (trio). Corrado Rojac pa je bil clan komisije za mlade izvajalce na klasično harmoniko. Kot pedagoginja-strokovnjakinja za harmo-niko bi morala tokrat na tekmovanju v Stresi nastopiti tudi Eliana Zajec. _______V SKLADU S PRISTNO TRADICIJO_ Zastave in koračnice v vseh okoliških vaseh \/ Miljah je spregovorila mlado Vladica Vodopivec Proseška godba na pihala je igrala budnico tudi pri Briščikih (foto KROMA) V Miljah je v slovenščini spregovorila mlada Vladica Vodopivec (foto KROMA) Po naših vaseh je prvi maj potekal v znamenju pristne tradicije budnic, rdečih zastav in spominov na padle borce za svobodo. V skoraj vseh vaseh so delavski praznik, kot reCeno, pozdravile godbe z veselimi koračnicami in z borbenimi motivi. Na Krasu so budnice igrale godbe iz Nabrežine, s Proseka in iz Trebe. Na miljski prvomajski prireditvi, ki je potekala, kot vedno, v organizaciji sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, je v slovenščini spregovorila mlada domačinka Vladica Vodopivec, ki je med drugim tudi Članica domačega Društva Slovencev miljske občine. V svojem kratkem nagovoru je Vodopivčeva naglasila pomen prvega maja, posebno v sedanjih viharnih družbenih trenutkih, ki jih doživlja Italija. Izpostavila je nujnost, da se v politiki in v javnem življenju nasploh Cim-prej uveljavijo novi in predvsem pošteni ljudje. Spomeniki padlim borcem v NOB med Stiva-nom in Miljami so bili lepo okrašeni z venci in s cvetjem. Komemoracije padlih so bile vsepovsod, v marsikaterem kraju so se padlih sovaščanov za svobodo dostojno spomnili tudi šolarji s priložnostnimi kulturnimi pobudami. POBUDI DSL IN KOMUNISTIČNE PRENOVE KINO Uspeli ljudski praznovanji 1. maja v Križu in na Opčinah Na shodih govorili tudi kandidati za junijske volitve V Križu je nastopila tudi baletna skupina domačega ŠD Mladina (foto KROMA) SKP je priredila prvomajski ljudski praznik v openskem Prosvetnem domu (f. KROMA) Stranka komunistične prenove in Demokratična stranka levice sta praznovali 1. maj z uspelima ljudskima praznikoma na Opčinah in v Križu. Pobuda na dvorišču Ljudskega doma v Križu je bila sad sodelovanja sekcij DSL iz Zgonika, Devi-na-Nabrežine, Križa in Opčin, ki načrtujejo tudi skupno politično dejavnost. V soboto je nastopila baletna skupina SD Mladina, ki jo vodi Anka Kocjančič, v nedeljo popoldne pa se je občinstvu predstavila nabrežinska godba na pihala, za ples je igral ansambel New Orleans. Miloš Budin, glavni slovenski kandidat DSL za Deželo, je v svojem govoru izpostavil nujnost, da Occhettova stranka izvoli v deželni svet dosedanje slovensko predstavništvo. Na Opčinah (praznik je priredila kraška sekcija SKP) sta govorila sen. Stojan Spetič in Dennis Visioli, kandidat SKP za predsednika Pokrajine. V kulturnem programu so nastopili trebenska godba Viktor Parma, moški zbor Tabor in TPPZ Finko Tomažič s koncertom borbenih in partizanskih pesmi. Kriška sekcija SKP je pripravila zanimivo razstavo o zgodovini delavskega praznika in to na osnovi gradiva Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in odporništva. Gre za privlačno razstavo dokumentov in fotografij o 1. maju od konca prejšnjega stoletja vse do današnjih dni. Za zabavo in razvedrilo je poskrbel glasbeni ansambel Krti. ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Diario per i miei amori», trilogija Marte Meszaros. Ponovitev jutri. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Nome in co-dice: Nina«, r. John Badham, i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne. EXCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.50, 22.00 »Notti selvagge», r. - i. Cyril Col-lard, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gli oc-chi del delitto», i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Accer-chiato», i. J.C. Van Damme. NAZIONALE 3 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ahuso di potere», i. Kurt Rüssel, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume», r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt. GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Pas-senger 57 - Terrore ad alta quota», Wesley Snipes. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sommer-sby«, i. Richard Gere in Jo-die Foster. EDEN - 15.30, 22.10 »Occhi per godere«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Amore per sempre«, i. Mel Gibson. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.15 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gli spletati«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene Hackman, Richard Harris. RADIO - 15.30, 21.30 »Night trips - viaggi not-turni«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 4. maja 1993 CVETKA Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.15 -Dolžina dneva 14.07 -Luna vzide ob 18.34 in zatone ob 4.24. Jutri, SREDA, 5. maja 1993 ANGEL SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica s«. FraiRiika 20/11 Razpravo bodo uvedli Pavel STRANJ, Stanka CUK in Ksenija D0BR1LA danes, 5. maja 1993, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). vabi na razpravo na temo Kakovost našega bivanja: začnimo pri šoli! OBVESTILA [alerya Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v Četrtek, 6. maja, ob 17.30 na odprtje fotografske razstave MARTIN RAUCHENWALD (Avstrija) MAURIZIO FRULLANI (Italija) • RAJKO BIZJAK (Slovenija) V sodelovanju s trziško občino, Arcinova, CCP Ronchi in Transmedia Slovensko stalno gledališče Andersen - Jesih Cesarjeva nova oblačila Rezija: Vladimir Jurc Jutri, 5. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Stovenska skupnost 1 POKRAJINSKE VOLITVE 6. JUNIJA 1993 ZBIRANJE PODPISOV ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNE LISTE POTREBNIH JE nad 1.000 podpisov! Zbirni centri V tajništvu na županstvu na Občini Nabrežina, soba 12, od 8. do 14. ure. Vsak dan na županstvih posameznih občin oz. v občinskih izpostavah tržaške občine. Danes, 4. maja, SKEDENJ -Dom J. Ukmarja od 18. do 20. ure. Danes, 4. maja, PROSEK -Kulturni dom od 20. do 22. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo danes, 4., in jutri, 5. maja zaprta zaradi inventure. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,5 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb narašča, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 69-od-stotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Bruni, Andrea Borzac-chiello, Silvia Pezzicari, Sandi Paulina, Diego Trampuš, Enrico Ambro-setti, Camilla Barbone, Matteo Crisma, Davide Luiso, Davide Sferza, Fe-, derico Cergol, Paolo Ton-chella, Giacomo Bobic-chio, Cecilia Bourlot. UMRLI SO: 82-letna Angela Bernardis, 79-let-na Nerina Neri, 94-letna Maria Bosich, 79-letna Giuseppina Godina, 84-letna Maria Vrh, 64-letni Dante Sossi, 87-letna lo-landa Bracia, 82-ietni Vir-gilio Sigon, 78-letna Ma- ' ria Vascotto, 78-letna Frida Godel, 80-letna Amalia Radoicovich, 80-letni Giovanni Stule, 81-letni Antonio Sciaunich, 59-letni Eligio Novello, 78-letna Maria Labiani, 89-letna Palmira Pečar, 89-letna Anna Chersicla, 68-letna Paolina Stanchi, 62-letni Francesco Di Pietro, 83-letni Angelo Žiberna, 87-letna Giustina De Rosa, 58-letni Fiorello Simonel-li Pol, 88-letna Maria Gödnig, 85-letna Angela Parigino, 68-letni Cesare Bonadei, 85-letna Emilia Scocchi, 89-letna Albina Suman, 73-letni Bruno Ghissoni, 71-letna Daniela Slatina, 72-letni Bruno Rigutti. C 3 LEKARNE Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Loterija Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947707), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telfonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje, zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. M PRIREDITVE SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove antologije prof. Silva Faturja SLOVENSKA LEPOSLOVNA KNJIŽEVNOST, ki bo jutri, 5. maja, ob 17. uri v Gregorcicvi dvorani-Ul. sv. Frančiška 20. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda. OTROŠKI PEVSKI ZBOR F.VENTURINI vabi na KONCERT OB 10-LET-NICI DELOVANJA v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst, Gorica, Videm in Društvo slovenskih izobražencev vabita na predstavitev razprave o Trubarjevih psalmih dr. Francke Premk KORENINE SLOVENSKIH PSALMOV. Delo bosta predstavili avtorica in prof. Fedo-ra Ferluga-Petronio v ponedeljek, 10. t, m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.Vabljeni Študentje in dijaki! SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH, Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. 3. maj 1993 BARI 13 7 17 22 55 CAGLIARI 35 58 41 65 13 FIRENCE 31 52 33 49 21 GENOVA 38 11 73 13 19 MILANO 69 54 5 51 82 NEAPELJ 14 10 85 36 17 PALERMO 66 75 49 28 55 RIM 2 89 75 10 4 TURIN 57 76 16 80 33 BENETKE 77 19 ENALOHO 49 22 55 1 X X X 2 1 2 1 X 2 1 2 VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in PiSCanci ob 50-letnici osvobodilnega boja bo v nedeljo, 16.maja v Vidmu vsedržavno srečanje na temo: USTAVIMO STRAHOTE! USTAVIMO VOJNO! SOLIDARNOST Z ŽENSKAMI BIVŠE JUGOSLAVIJE. Kdor želi potovati z avtobusom naj se javi danes, 4. maja ria tel. St. 213351. Vabimo na Številno udeležbo! Pri kosilu bo tovariško srečanje. KD VALENTIN VODNIK prireja v okviru letošnje Majence tradicionalno razstavo likovnih del breških ljubiteljskih umetnikov. Vse, ki jih pobuda zanima in bi radi pri njej sodelovali, vabimo na srečanje, ki bo jutri , 5. maja, ob 20. uri v razstavnih prostorih Galerije Torkla v Dolini. Morebitna obvestila lahko sporočite tudi telefonsko na St. 227037-David ali 635626-Damiana. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi elane in predsednike društev na SEJO GLAVNEGA ODBORA, ki bo v četrtek, 6.5., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: priprave na občni zbor. SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. KRUT obvešča elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324. SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom (in vzporedni Bike slalom) v nedeljo, 16. t. m. v Re-pnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba ProseSka ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure. SLOVENKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je Se v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju (do 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno srediSCe bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (nas telefon 573141). IZLETI LETNIKI 1924, 1925 in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aquilo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simo-neta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina -tel. 228156). ToCen datum in program izleta bomo sporočili kasneje. KROŽEK FOTO TRST 80 vabi v nedeljo, 9. t. m. na FOTOGRAFSKI IZLET V ISTRO. Zbirališče pred Kompasom na mejnem prehodu Škofije ob 7.45. Odhod z lastnimi avtomobili ob 8. uri. Kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni vsi ljublitelji fotografije in družabnosti. Dodatna pojasnila v petek, 7. t. m., od 20:30 do 22. ure na tel. St, 635626. ČESTITKE KVOTE 12 68.497.000 11 1.738,000 10 171,000 Danes praznuje ERIKA 17. rojstni dan. Vse naj v življenju ji želijo Sara, Lara, Tamara in Kristina. Pred Turki in Benečani sta pred 25. leti odšla na Repentabor, kjer sta si v lepi slovenski cerkvici obljubila večno zvestobo CVETKA in ZORAN PA-ROVEL. Po petindvajsetih letih skupnega življenja jima svojci, prijatelji in sorodniki iz Doline želijo še mnogo zdravih, srečnih in veselih let. Kolektiv osnovne sole O. Zupančič čestita mamici -kolegici Tatjani ob rojstvu TOMAŽA. MALI OGLASI OSMICO je odprl v Sa-matorci St. 1 Renato Pieri. Toči belo in Črno vino. OSMICA pri PiSCancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice in domačega prigrizka. OSMICO je odprl Emil PuriC - Repen 15. OSMICO je odpri Paolo Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in Črno vino1. V VRTNI ULICI v Doberdobu je zopet odprl osmico Andrej Ferfolja, V hramu ima, za stare in nove goste, domač prigrizek iz jesenskih kolin in vino lastne poizvodnje. KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 ob-veSCa, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleu-rotus). Tel. St. 231846 ali 232577. FIAT 900, 60.000 km, v dobrem Stanju, s komaj opravljenim tehničnim pregledom, cena po dogovoru, prodam. . Tel. St. 225590 v veCenih urah. METRO 1300, z avtomatsko menjavo, v dobrem stanju, oddam. Tel. st. 225590. PRODAM teren na Krasu. Tel. 200528. PRODAM kajak za morje. Cena po dogovoru. Klicati od 7.30 do 8.30 na tel. St. 327091. PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. St. 275562. PRODAM seno v balah. Tel. St. 327104. PRODAM kosilnico BCS 110, motor Lombardi-ni v dobrem stanju in trosi-lec za gnoj dimenzije: Širina 1.30, dolžina 2.54 , stranica 50 cm. Bazovica 191-Sandro. IŠČEMO kuharico za poletno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. St. 414570. KUPIM Šotor ria prikolici. Tel. St. 380486 ob večernih urah. DAJEM v najem prostor, 30 kv. m v srediSCu Nabrežine, primeren za trgovino ali pisarno. Tel. na St. 212735 od 16. do 18. ure. MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. St. 828251. PRISPEVKI Ob 10. obletnici prerane smrti našega dragega Mari-nota se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi in darujejo 300.000 lir za SKD Skala iz Gropade. V spomin na drago mamo Štefanijo Gulič roj. MiklauCiC darujeta Giulio in Luciano z družinama 50.000 lir za SKD Barkovlje, 100.000 lir za SD Kontovel, 50.000 lir za kontovelsko cerkev in 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Štefanije Gulič roj. MiklauCiC darujeta Mara in Marta 50.000 lir za SD Kontovel. Nosilci krste Štefanije Gulič roj. MiklauCiC darujejo 150.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob Štefanije Gulič darujeta Gicka in Mario 20.000 lir za SD Kontovel. Ob 15. obletnici smrti dragega Žarka daruje družina Race 200.000 lir za FC Primorje. V trajen spomin na Maksa Spetiča daruje sestra Ada z možem 100.000 lir za Dijaško matico, 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič, 100.000 lir za KD Fran Venturini, 50.000 lir za glasilo SKP - Iskra, 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost, 50.000 lir za nabavo novih ukradenih vrat v cerkvi na Katinari in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina dragega Maksa Spetiča darujeta Angela in Karlo 20.000 lir za Slovensko socialno skrbstvo. Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča darujejo Ferlugovi iz Nove Gorice 50.000 lir za KD Lonjer-Ka-tinara. Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje družina Bolčina 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Maksa Spetiča darujeta Livia in Vladi Wilhelm 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje Dina 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje družina Ozbic-Pison 50.000 lir za KD Fran Venturini. Zapustila nas je naša draga žena, mama in no- Maria Labiani por. Smotlak Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mackolje. Žalostno vest sporočajo mož Alojz, hci Marija in sin Claudio z družinama ter drugo sorodstvo Mackolje, 4. 5. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) KMEČKA BANKA V GORICI / LEPI POSLOVNI USPEHI ZAVODA KLJUB NARAŠČAJOČI KONKURENCI Promet tudi lani porasel Kot glavno nalogo si je banka zastavila sodobno reorganizacijo služb, do katere bo moralo priti istočasno s prostorsko širitvijo osrednjega sedeža - Dobro poslovanje podružnice v Krminu Marko Waltritsch Člani upravnega sveta in nadzorniki Kmečke banke na letošnjem občnem zboru Konkurenca na bančnem področju prihaja tudi v dotlej v tem primeru odročno od marsikoga pozabljeno Gorico. Njena lega ob meji, neposreden stik z novo, pa Čeprav majhno državo Slovenijo, je privabila marsikaterega bančnika, da se je odločil za odprtje podružnice v mestu ob Soči. Logično je, da banke, ki prihajajo od drugod, ne mislijo samo na poslovanje s tujino, ampak iščejo tudi domačega klienta. V mestu, kjer se gospodarski pote-nical ne veča in kjer število prebivalcev celo pada, pa so klienti vedno isti, zato je razumljivo, da si banke odjedajo kliente med seboj. Najbolj aktivne so na tem področju podružnice, ki so prišle o drugod. Domače banke seveda ne stoje križem rok, saj so prisiljene še bolj aktivno posegati na domači trg. Tega se zavedajo tudi pri Kmečki banki v Gorici, kjer so lani poslovali izredno pozitivno. Kot je bilo poudarjeno petkovem obenem zboru, je banka občutno povečala dejavnost, kar je zahtevalo tudi povečanje števila uslužbencev, ki so lani narasli od 83 na 92. Dobro je poslovala tudi podružnica v Krminu, ki ima že kar precejšen od- stotek denarnega poslovanja v tem kraju. Uveljavila se je tako med podjetniki kot pri upraviteljih, saj je postala blagajnik Briške gorske skupnosti. V banki se je zelo povečalo število nerezi-denCnih računov, kar pomeni, da se njenih storitev poslužujejo številni državljani sosednje Slovenije. Tudi za njihove potrebe je bila decembra lani odprta podružnica pri mejnem prehodu Rdeča hiša, ki pa je ugodna tudi za domače kliente, saj je pred njo veliko parkirnega prostora, odprta pa je tudi ob sobotah dopoldne. Osrednji prostori na Verdijevem korzu so že kar pretesni, zato je Kmečka banka odkupila nekaj sosednjih stavb, katere sedaj preurejajo. Hkrati s prostorsko razširitvijo pa bo zelo pomembna tudi nujno potrebna organizacijska preosnova. Lansko jesen so strokovnjaki družbe Deltas iz Sondria pregledali delovanje raznih služb v banki in dali nekaj koristnih nasvetov za reorganizacijo. Prav v sedanji povečani konkurenci je namreč organizacijska rast in prilagajanje najpomembnejši dejavnik pri upravljanju banke in torej poglavitna strateška na- ložba. Na obenem zboru je bilo podčrtano, da je bilo lansko leto usmerjeno v utrjevanje veC kot zadovoljivega uspeha, ki je bil dosežen v letu 1991. Neposredne vloge so narasle na 266, 5 milijarde lir, kar pomeni, da so se povečale za 31, 9%. Naložbe na tekočih računih so se povečale za 50%, ker so bile zelo pozitivne dinamike vlaganj nerezi-denCnih strank. Hranilne vloge so se sicer zmanjšale za 16, 7%, kar je treba pripisati lanskem padanju vrednosti lire, novim nepredvidenim davkom in grožnjam z dodatnimi. Ljudje so svoj denar s hranilnih knjižic prenesli na bolj gotove in donosne oblike vlaganja. Pri Kmečki banki se je tako povečala vrednost lastnih hranilnih pisem, in sicer za kar 50%, in dosegla 30 milijard lir. Posredna vlaganja so narasla za 17,1% in znašajo 65 milijard, vsa zaupna sredstva pa so dosegla 328, 6 milijarde lir in se povečala za 27, 6%. Blagajniški krediti, ki so ob koncu leta dosegli vrednost 154, 4 milijarde lir, so se povečali za 20, 6%, devizna'dejavnost pa je narasla kar za 58, 8%. Veliko je bilo povpraševanja pri posojilih, saj se je zaradi gospodarske krize marsikatero podjetje znašlo v težavah, medtem ko zasebniki kažejo manj zanimanja za posojila. Čistega dobička so lani v Kmečki banki ustvarili za 2.076.486.408 lir ali za 14, 9% veC kot v prejšnjem, precej uspešnem letu. Delničarji, ki jih je sedaj 388, bodo za vsako delnico dobili dividend 420 lir. Lani je pristopilo 56 novih delničarjev, prejšnji pa so nakupili 269.917 novih delnic, tako povečan delniški ka- (Foto Studio Reportage) pital pa bo banki omogočil širjenje poslovanja. Pri letnem obračunu neke banke pa se seveda ne kaže ustaviti samo ob številkah. Poleg skrbi za izboljšanje notranjega ustroja in širjenja poslovanja zunaj Gorice si v Kmečki banki prizadevajo tudi za izboljšanje službe za nerezidenCne kliente. V največ primerih so to slovenski državljani, ki dobivajo italijanske pokojnine. Na te kliente bo TnogoCe računati le še za kakih deset let, potem pa bodo po sili razmer počasi izginili. Kmečka banka pa si je s pomočjo teh računov pridobila zaupanje klientov z druge strani državne meje, ki že sedaj vlagajo tudi denar, ki ga zaslužijo drugače, v marsikaterem primeru pa si ga tudi izposodijo, zlasti ko gre za gospodarsko koristne naložbe. Vendar pa je gospodarska politika v Sloveniji v marsičem še nejasna, zato so investicije v to državo še vedno na robu rizika.. Vsem težavam navkljub - med njimi je na rprvem mestu izguba jugoslovanskega tržišča za slovensko industirjo in trgovino - pa se trgovina med Italijo in Slovenijo lepo razvija. V njej je udeležena tudi Kmečka banka, ki tesno sodeluje z Ljubljansko banko in nje-mi dosedaj še pridruženimi krajevnimi bankami, kot tudi z drugimi novonastalimi bankami v Sloveniji. Ne pozablja pa niti na Hrvaško in na druge države Srednje in Vzhodne Evrope. V domačem merilu pa je KmeCkja banka Članica banCne sekcije pri Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (predsednik njenega upravnega odbora Ksaverij Leban je prav sedaj tudi predsednik sekcije), operativno je včlanjena v deželni konzorcij ljudskih bank, sodeluje pa tudi v vseh organih vsedržavne zveze ljudskih bank." Pripravljeni za vlaganja na Vzhodu Strokovni seminar TKB in UNIDO Tržaška kreditna banka je v sodelovanju s konzorcijem Friulgiulia-Ciest pred kratkim navezala tesnejše stike z mednarodnimi ustanovami, ki podeljujejo finansiranja malim in srednjim podjetjem, zainteresiranim za vzhodnoevropska tržišča. Gre za ustanove International Finance Corporation pri Svetovni banki, UNIDO iz okvira OZN in Europa Consult. Povrhu so bile preučene tudi možnosti za sodelovanje z ustanovami SIMEST, FTNEST, JOPP in s programoma PHARE in.TACIS, ki ju je ustanovila Evropska gospodarska skupnost. Slika, ki je izšla iz teh stikov vsekakor ni ravno opogumljajoča, Ce jo presojamo z vidika sodelovanja italijanskih podjetij, je pa zato toliko bolj sti-mulantna. Vse naštete ustanove so namreč kot šibko točko navedle težave italijanskega malega in srednjega podjetništva pri izdelavi prednaertov in načrtov o izvedljivosti, in sicer takih, ki bi bili celoviti in izdelani po mednarodnih kriterijih. Povrhu pa projekte za ustanovitev joint ventures, ki potrebujejo finansiranja oziroma prispevke, predstavljajo največkrat v strogo bančni optiki, ne pa kot oceno vrednosti nekega projekta samega po sebi. To je razlog, da se je Tržaška kreditna banka s pomočjo organizacije OZN za industrijski-razvoj Unido (ki ima sedež na Dunaju in urad v Milanu) odločila prirediti poseben seminar, ki bo 11. in 12. maja v Trstu. Njegova tema bo priprava prednaertov in načrtov izvedljivosti v okviru malih in srednjih podjetij, ki jih zanima investiranje na evropskem vzhodu, v glavnem v obliki jbint ventures in mešanih družb. Na seminarju bodo analizirani tudi konkretni primeri podjetij, ki so prejela finansiranja (tako za rizični kapital kot pri zbiranju sredstev za udeležbo pri obstoječi ali novi joint venture), posebna pozornost pa bo posvečena metodologiji za zbiranje podatkov, ki so potrebni za izdelavo prednaertov o izvedljivosti, in uporabi softwara, ki podjetju olajša predstavitev njegove industrijske iniciative pri ustanovah, kot so SAGE, Mediocredito, SIMEST, FINEST, EGS, UNIDO in nenazadnje tudi IFC pri Svetovni banki. Na seminar so vabljena vsa podjetja (vendar z največ 20 udeleženci), ki se lahko prijavijo tudi po faxu (št. 040/365430), podrobnejše informacije pa dobijo pri dr. D. Bavconu, tel. St. 404/6700409. EGS / POLITIKA SUBVENCIONIRANJA KMETIJSTVA PO OBČNIH ZBORIH / UPRAVITELJI TKB IN HPO POTRDILI DOSEDANJA PREDSEDNIKA Goljufije s kmetijskimi pridelki na račun Evropske skupnosti Po vrednosti sleparij so Italijani prepreičljivo na prvem mestu Zahtevne naloge za nova vodilna telesa naših bank Kmetijska politika Evropske gospodarske skupnosti je že leta in leta predmet kontestacije kmetov iz skoraj vseh držav elanic, pa Čeprav so kmetje iz nekaterih držav privilegirani v primerjavi z drugimi. Na boljšem so predvsem nemški in francoski kmetje, ki so si znali -skupaj s kmetijskimi podjetniki iz Danske in Nizozemske - že pred leti urediti takšno kmetijsko gospodarstvo, ki je z ekonomskega vidika na zelo zavidljivi ravni. Na slabšem so seveda so kmetje iz drugih držav, še zlasti iz sredozemskih, kjer je kmetijska posest zelo razdrobljena in kjer še vedno vladajo stari,'že zastareli načini obdelovanja zemlje. Kljub temu so se kmetje vseh evropskih držav že nekajkrat znašli na skupnih protestnih pozicijah proti kmetijski politiki Evropske gospodar- ske skupnosti. Med njimi so bili tudi kmetje iz Italije, v njihovih vrstah pa tudi tukajšnji slovenski kmetovalci. Neskladja so bila razlog, da so v okviru Skupnosti zaceli dajati subvencije kmetovalcem, in to predvsem v najmanj razvitih državah, pa Čeprav le-te prejemajo tudi kmetje v razvitih državah, ki podpore najbrž ne bi potrebovali. Ob vseh teh subvencijah so se pojavile tudi malverzacije. O sleparijah lahko od Časa do Časa beremo tudi v Časopisih. Pri nas se seveda omejimo na tiste, ki jih ugotovijo italijanski preiskovalni organi. Sleparije pa se dogajajo povsod, pa Čeprav Italija na tem področju prednjači. Pred dnevi so v Bruslju objavili podatke o goljufijah v zadnjih dveh letih. Lani so policijski organi v 12 državah Evropske gospodarske sku- pnosti odkrili 1.030 sleparij v skupni vrednosti 117, 8 milijona ekujev. V Italiji so ugotovili kar tretjino nepravilnosti, se pravi 366 primerov. Glede vrednosti goljufij pa si je Italija lasti kar dve tretjini, saj so italijanski kmetje in trgovci EGS oškodovali za kar 79, 49 milijona ekujev. Predlanskim je bilo odkritih »samo« 600 nepravilnosti, Italijani so bili komaj Četrti z 82 primeri, medtem ko so bili po vrednosti daleC pred vsemi drugimi, saj so Skupnost osleparili za 109, 560 milijona ekujev od ugotovljenih 135 milijonov. Kdo pa poleg Italijanov še slepari? Vsi. Lani so bili na drugem mestu Britanci, na tretjem Francozi, na Četrtem Nemci. Predlanskim pa so prednjačili Britanci, sledili so jim Francozi in Nizozemci, Italijani pa so bili Sele Četrti. To velja za številke o ugotov- 34132 TRST Ul. del Lavqtoio 4 . Tel. (040) 365424 ‘ ' Tlx: 461012 FARGO I ^ I fNJ EE C KI E IVI IC Al-S Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ljenih primerih, medtem ko so bili vrednostno Italijani v obeh letih na prvem mestu. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje, zakaj takšne razlike v ugotavljanju primerov nepoštenega izkoriščanja evropskih podpor. EGS daje oziroma je dajala podpore za pridelovalce olivnega olja, za živinorejce, za pridelovalce soje in vrste drugih kmetijskih pridelkov. Kmetje - v mislih imamo seveda velike podjetnike, še bolj pa trgovce s kmetijskimi pridelki, ki so istočasno tudi pridelovalci - velikokrat navedejo napačne podatke o proizvodnji in s tem nepošteno vnovčijo prispevek. Ti podatki so ponarejeni tudi v primerih, ko gre za pretok blaga. Evropska gospodarska skupnost daje poseben prispevek za pridelovanje olivnega olja, kar lahko razberemo tudi na steklenicah olja, ki ga kupimo v trgovini. V italijansko pristanišče Brindisi prihajajo ladje z oljem, za katerega piše, da je grškega porekla. V resnici pa je to olje pridelano v Turčiji, torej zunaj meja Skupnosti. Drug tak primer so nizozemski trgovci, ki na Poljskem, Madžarskem in na Češkem kupujejo živino, ki prihaja v Italijo prek naših mejnih prehodov. Po spremnih papirjih je ta živina namenjena v arabske države, vendar se nekje na poti izgubi in ustavi v eni ali drugi državi EGS. Takih primerov je ogromno. M.W. TKB Novoizvoljeni elani upravnega sveta in nadzornega odbora Tržaške kreditne banke so se sestali takoj po koncu občnega zbora, ki je bil preteklo sredo na Pomorski postaji v Trstu, in iz svoje srede izvolih predsednika, podpredsednika in tajnika upravnega sveta, kot tudi predsednika nadzornega odbora. Na Celo obeh teles sta bila potrjena dosedanja predsednika Egon Kraus in Silvan Mesesnel, medtem ko je bil za podpredsednika upravnega sveta izvoljen Aldo Stefančič, za tajnika pa Sua-dam Kapic. Kot vidimo, gre za vidna imena iz gospodarskega življenja naše skupnosti, ki so že sama po sebi jamstvo za smortno upravljanje zavoda, pomembna pa je tudi izbira prof. Alda Stefančiča za podpredsednika upravnega sveta, saj gre za ugledno ime iz kroga slovenske šole, od koder prihajajo mladi rodovi. Od teh pa naše gospodarstvo pričakuje, da bodo znali kot usposobljeni kadri prevzeti njegove vse bolj zahtevne vajeti. UPRAVNI SVET predsednik: Egon Kraus podpredsednik: Aldo Stefančič tajnik: Suadam Kapic dani: Edi Bukavec, Paolo Furlani, Drago Ota, Ra-dojko Starec, Vito Svetina, Silvij Tavčar NADZORNIODBOR predsednik: Silvan Mesesnel elana: Giorgio Bevk in Aleš Lokar namestnika: Darij Cupin in Sergij Peloza. HPO Upravni svet Hranilnice in posojilnice na Opčinah je na svoji prvi seji za predsednika ponovno izvolil Pavla Milica, podpredsednik pa bo še naprej Karlo Gustin. Uspehi, ki jih je posojilnica dosegla v lanski poslovni odbi - je še enkrat podčrtal predsednik Milic - so sad dela in zavzetosti ravnatelja in vsega osebja, medtem ko so odborniki zelo aktivni tudi v deželni federaciji posojilnic, katere odbornik je tudi Pavel Mihe. Mihe je tudi v odboru zavarovalnice vseh posojilnic v Italiji Assimo-co, povrhu pa predstavlja deželno federacijo pri osrednji federaciji v Rimu. Gre za pomembno priznanje slovenskemu denarništvu, saj ni dosti primerov, ko bi Slovenec predstavljal neko deželno gospodarsko organizacijo v Rimu. Mihcu gre tudi zasluga, da je mesečnik vsedržavne federacije hranilnic in posojilnic priobčil Članek o dvojezičnem poslovanju v bakah in ga opremil s fotografijami openske posojilnice in obrtne cone v Dolini. UPRAVNI SVET predsednik: Pavel Milic podpredsednik: Karlo Gustin elani: Rado Andolšek, Šivano Cok, Dragotin Da-nev, Alfonz Gustin, Dušan Pangerc, Alojz Purich, Robert Petaros, Franko Pisani, Vladimir Vremec NADZORNI ODBOR predsednik: Stevo Kosmač elana: Marijan Bajc in Edi Daneu Predsednik Pavel Milič med branjem poročila na občnem zboru HPO (Foto KROMA) Trgovina na drobno: prvi znaki oävljanja Ph'i znaki gospodarskega oživljanja iz sektorja trgovine na drobno: v januarju je prodaja glede na isti mesec 1992 porasla za 6 odstotkov. Tako vsaj izhaja iz podatkov zavoda Istat, ki temeljijo na prometu vec kot 3000 trgovskih podjetij velikih in srednjih razsežnosti z več kot 9 zaposlenimi. K povišanju indeksa prodaje na drobno so po podatkih Istata prispevali vsi blagovni sektorji: prodajalne Športnih artiklov, draguljarne in trgovine z igračami so zabeležile 12,3-od-stotno povečanje prodaje, za 9.7 odstotka se je povečala prodaja v trgovinah z oblačili in obutvijo, medtem ko ostajajo negativne prodaje v knjigar- nah in papirnicah (-3,7%) in v trgovinah z gospodinjskim stroji in radiotelevizijskimi sprejemniki (-1,8%). Glede na prodajo po tipu trgovine pa Istat navaja, da je v januarju indeks prodaje za srednjeveliko distribucijo doživel 1,2-odstotni upad glede na isti mesec 1992, medtem ko je velika distribucija zabeležila kar 7,2-od-stotno rast. Vendar so velike razlike tudi znotraj same velike distribucije: največ so iztržili tako imenovani hipermarketi (+21,2%), katerih distribucijska mreža se neprestano siri, na drugem mestu so veleblagovnice (+9,8%), sledijo pa jim specializirane trgovine (+6%) in supermarketi (+3,1%). rCVOLITVE / LISTE ZA POKRAJINO DOBERDOB / PREDSTAVITEV OBČANOM SEJEM / ZAPRLI SO GA V NEDELJO NOVICE Nekaj strank že blizu cilja tisoč podpisov Za deželo le ena lista Varstvenorazvojni načrt za kraški paik Občina za ravnovesje med zaščito okolja in pravicami alstnikov - Nasprotovanje lovcev Ugodne ocene uspeha sejma Expomego 93 Večji obisk od lanskega Marko Marinčič Najbrž je tudi v mrzlični tekmi s Časom za zbiranje podpisov za pokrajinske volitve razlog, da se je do vCeraj popoldne na goriskem sodišču predstavila za deželne volitve le ena lista. To je lista Stranke za komunistično prenovo, na čelu katere kandidira Roberto Antonaz, ostali kandidati pa so Rossano Boer, Marisa Cristin, Paolo Fedel, Edi Maligoj, Luciano Patat in Bruno Prras. Druge stranke najbrž Čakajo prav zadnji trenutek, saj zapade rok za predložitev jutri zvečer ob 20. uri. Vse drugače je s pokrajinskimi volitvami. Za sodelovanje na volitvah se na Goriskem poteguje deset list, ni pa reCeno, da bodo vse zbrale dovolj podpisov. Na županstvu v Gorici, kjer naj bi večina strank zbrala levji delež podpisov, je bilo stanje za razne stranke zelo različno: največ podpisov, cez 400, je imela Severna Liga, nato misovci (300), DSL (110), vse ostale stranke pa občutno manj. Sicer pa te številke niso realne, saj stranke zbirajo največ podpisov pri mizjcah na ulicah oz. ob raznih manifestacijah. V pokrajinskem Merilu naj bi tako bili že izredno blizu cilja SKP, Liga in MSI, ki so zaceli prvi zbirati podpise. Posebnih težav ne bi smeli imeti niti DSL in KD. Tudi SSk je mobilizirala svoje volivce in ji do cilja tisočih podpisov manjka le Se 100-150. Akcijo bodo danes pospešili na Doberdobskem, kjer bodo danes občinski funkcionarji zbirali podpise (za vse stranke) tudi od 18. do 21. ure na občini in v soli Soh v Jamljah. Vse druge stranke, ki so kasneje sestavile tiste, so Se daleč od tisočih podpisov. Zeleni so vCeraj izdati zaskrbljen poziv javnosti: kdor meni, da je prisotnost zelene tiste na pokrajini koristna, naj podpiše zanjo, sicer preti zelo moCna nevarnost, da bodo naravovarstvene organizacije ostale brez svojega zastopstva. Zeleni bodo danes zbirati podpise na Komu v Gorici od 17. do 20. ure. Za vse pa velja možnost podpisovanja na občinah v dopoldanskih urah in ponekod tudi popoldne. Podpisati je treba cimprej, saj morajo stranke predložiti tiste v petek ati najkasneje v soboto, tako da je v bistvu čas za zbiranje glavnine podpisov samo Se do Četrtka zvečer. Marko Jarc V Doberodobu je občinski odbor predstavil vaščanom zamisli za varstveno razvojni načrt kraskega parka. Zupan Lavrenčič je pred številnim občinstvom povedal, da je treba naCrt predstaviti do 31. junija. NaCrt je treba odobriti tudi, ker v nasprotnem primeru ne bo mogoče spreminjati in siriti gradbenega območja. Župan je povedal, da se bo kraški park (celotnega teritorija kraške gorske skupnosti) delil v Štiri kategorije in sicer predpark, vodeni rezervat (riserva guidata), orientirani rezervat (riserva orientata) in vsestranski rezervat (riserva integrale). V doberdobski občini bi uvedli samo prve tri kategorije, ker bi Četrta preveč prizadela lastnike določenih zemljišč. Zaščitene bodo doline, zgodovinska področja (arheološke zanimivosti) in ostanki iz prve svetovne vojne. Dovoljeno bo ograditi obdelana polja in bo povsod dovoljena paša goveda, konj in drobnice, za prašiče pa je predvideno za to določeno območje. Izražena je bila tudi skrb, da bi zaceli SCititi značilno krasko pokrajino pred širjenjem gozda. Dovoljeno bo tudi uvajati nove vinograde in kmetijske kulture, preprečena bo gradnja novih cest, posebno Sirjenje državne skozi Dol. Predvideno je dovoljenje za popravilo starih stavb, kjerkoli se nahajajo. Prepovedano bo lovljenje ptic. Obrtniška cona med Doberdobom in Poljanami bo ostala, vec pažnje bo posvečeno kamnolomom. Dva sta že zaprta (PalkišCe in Ferle-ti), ostaja odprt kamnolom pri Devetakih. Strukture zapuščenih kamnolomov bodo skušali pridobiti za druge dejavnosti, pri lastnikih kamnoloma pri Devetakih pa bodo skušali doseči, da bodo kopali marmor. Glede področja Solvay občina misli s finančno pomočjo dežele odkupiti posestvo in ga pridobiti za javno uporabo. Zupan je zelo podrobno govoril o zaščitah v vsaki coni posebej in o specifikah zaSCite flore in kraske pokrajine. Z velikim zanimanjem so prisotni sledili načrtom za zaščito jezera, ki bo deležno posebne pažnje, predvsem zaradi svojih naravnih posebnosti. V naCrtu so predvideni posegi za krčenje močvirnate flore in čiščenje kanalov. Med drugim je župan povedal, da bo lov prepovedan na ožjem področju jezera in da bo ribolov dovoljen. Prepovedana bo tudi vsaka uporaba Čolnov ali plovil. Isto bo storjeno tudi za močvirje pri SabliCih in za Laško jezero (Pietra-rossa). Prvi so v diskusijo posegli lovci, ki so ostro oporekati prepovedi lova v jezeru, hkrati pa zahtevali, da se preklice dovoljenje za ribolov. Splošno mnenje pa je bilo, da Kraševec ni vec gospodar svoje zemlje, kar je zvenelo kot kritika občinskemu planu in restriktivni deželni politiki. Ostra kritika je bila izrečena edini tovarni v obrtniški coni, ki je po mnenju nekaterih bila zgrajena v osrčju Krasa, kamor ne spada. Nekateri so se izrekli tudi proti neprimernim turističnim načrtom. Vec je bilo pripomb in predlogov glede učinkovitejše zaščite jezera. Med drugimi so bila iznesene vprašanja glede ostankov bunkerjev na Krasu in glede uprave teritorija in bodočega kraskega parka. Lavrenčič je na koncu povedal, da so občane sklicati prav zato, da bi skupaj našli najboljše rešitve za pametno zaščito kraskega ozemlja. Obiskovalci na Expomegu (foto Studio Reportage) Prve ocene o pravkar zaključenem mednarodnem blagovnem sejmu Expomego so pozitivne. Tako glede števila obiskovalcev, kakor tudi glede sklenjenih poslov. K uspehu je nedvomno precej pripomoglo razmeroma ugodno vreme. Največ zanimanja je bilo med obiskovalci za pohištvo in opremo za stanovanja, dalje za vrtičkarstvo in cvetličarstvo pa tudi za športne artikle. Na sejmu so bile prisotne, tudi letos, razne javne ustanove, ki delujejo v okviru Dežele. Tako so se lepo predstaviti go-riski poklicni gasilci. Predstavili so posebna terenska vozila za reševanje v primem naravnih katastrof, potresov, poplav, usadov itd. Dokončnih številčnih podatkov o obisku se ni na razpolago. Prireditelji sejma sicer ocenjujejo, da je bilo obiskovalcev vec kakor lani. Dober obisk so zabeležili zlasti prv tri dni sejma. K večjemu obisku so pripomogle tudi razne športne in rekreacijske dejavnosti, med temi tudi tekmovanje z gorskimi kolesi, ki je bila prvega maja. Eno od po-membnejšihg nagrad je osvojilo moštvo iz Slovenije. Pomoč za izpolnjevanje davčnih prijav za leto 1992 V maju Čaka davčne zavezance kar precej zahtevnih opravil v zvezi s prijavo dohodkov v lanskem letu in v zvezi s plačevanjem davkov. S pravočasno izpolnitvijo obrazcev se bomo ogniti vrstam in zamudnemu Čakanju zadnje dni pred zapadlostjo roka. Pokrajinsko ravnateljstvo finančne uprave sporoča, da pri različnih uradih (urad za neposredne davke, urad za davek IVA, registrski urad) že delujejo posebne službe za informacije glede izpolnjevanja davčnih prijav. Uradi so odprti vsak delavnik, razen sobot od 9. do 18. ure, do 10. junija. Pojasnilo goriške občine glede odpustov za črne gradnje Goriška občina je v zvezi z vestmi, ki so se te dni pojavile v tisku o visokih denarnih sankcijah za kršilce zakona št. 46/85 (o gradbenih odpustih) objavila sledeče sporočilo: predstavitev posebne izjave na Registrskem uradu je obvezna samo v primem, ko je bila nepremičnina, za katero je bila vložena prošnja za odpust, predmet kupoprodaje in so bila ob sklenitvi pogodbe upoštevane ugodnosti in olajšave za nakup prvega stanovanja. V tem primem morajo interesenti predložiti, iz leta v leto, posebno izjavo, iz katere izhaja, da vloga za odpust še ni bila rešena. Vozila je Štiri Filipince Finančni stražniki so v nedeljo pri MošCenicah, med rutinskim nadzorom prometa, ustaviti avtomobil s slovensko registrsko tablico, ki ga je upravljala slovenska državljanka. Imena žal nismo uspeti izvedeti. V avtomobilu so biti štirje filipinski državljani (dva moška in dve ženski), ki niso imeti ustreznih listin za vstop in bivanje v Italiji. Proti njim so uvedli predvideni postopek za izgon z državnega ozemlja, avtomobilistko pa so prijaviti.zaradi kaznivih dejanj v zvezi s sodelovanjem pri ilegalnem priseljevanju. V Koprivnem požar v hiši opustošil opremo v kuhinji Gasilci so biti včeraj v prvih popoldanskih mah v Koprivnem, Ul. Zorutti 80, kjer se je vnel nevaren požar v hiši ki je last Claudia Narduzzija. Gasilce je nekaj po 14.30 poklical sosed, ki je opazil gost dim iz Narduzzijeve hiše. Gorelo je v kuhinji, kjer se je požar po prvih ugotovitvah sprožil v omarici pod lijakom. Morda je kdo nepravidno odpvrgel v posodo za odpadke cigaretni ogorek ati kaj drugega, kar je zanetilo ogenj. Kljub hitremu posegu gasilcev, ki so svoje delo opraviti v slabi uri, je ogenj uničil večji del opreme v kuhinji, dim in plameni pa so nekaj škode povzročili tudi v drugih prostorih. Skoda znaša kar nekaj milijonov tir. Sejem bodo končno odpili Kljub, protestom in negodovanju prebivalcev in kljub temu, da območje ni ustrezno opremljeno s higienskimi napravami, bodo tedenski sejem na Catterinijevem trgu le uvedli. Goriško Županstvo je vCeraj odredilo omejitev prometa in parkiranja na ožjem območju ulice Catteri-ni. Omejitve stopijo tako v veljavo, oziroma v trenutku postavitve prometnih znakov. Menda se bo to zgodilo Ze prav kmalu, saj se bo sejem odvijal enkrat tedensko in sicer ob petkih, oziroma vsak petek.. Mogoče bo to že v petek, 7. maja. Prav zanimivo bo ugotavljati kolikšen bo odziv preprostih ljudi. GOSPODARSTVO / OBČNI ZBOR Kmečka banka teži k povečanju kapitala Morebitno združevanje le s slovenskimi zavodi Kmečka banka je tudi v minulem letu uspešno gospodarila. Kljub splošni go-spodarski krizi in odprtju poslovalnic drugih bank v našem mestu je Goriški slovenski denarni zavod utrdil svoje pozicije. Kmečka banka je še vedno drugi denarni zavod v mestu, nova filiala pri RdeCi hiši, ki so jo otvori-li lani decembra pa bo ta položaj še bolj utrdila. To misel je predsednik Kmečke banke Ksaverij Leban poudaril na petkovem 84. obenem zboru, na katerem so elani soglasno potrditi predstavljen osnutek bilance in porazdelitev dobička. Clane je v imenu bančne sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pozdravil Adrijan Semen, ki je poudaril zavzetost Kmečke banke pri skupnih pobudah slovenskih denarnih zavodov v Italiji. Direktor goriškega zavoda, Borut Leban, je v odgovor na nekatera vprašanja povedal, da se Kmečka banka ne namerava združevati z nobeno italijansko banko, Čeprav je sodelovanje, ki poteka preko Konzorcija ljudskih bank naše dežele po-.trebno in uspešno. V primeru, da bodo razmere kako združevanje zahtevale, pa bo to izvedeno izključno v sklopu slovenskih bank v Italiji, ker je obstoj slovenskega bančništva prva naloga vseh šestih naših denarnih zavodov. Za Kmečko banko je potrebna tudi dokapitalizacija. V minulem letu je potekala akcija povečanja članstva in kapitala, ki je zastavljene cilje dosegla, Čeprav so upravitelji mnenja, da bi goriško slovensko gospodarstvo lahko v veliko večji meri prispevalo temu cilju, tako da so se odločili akcijo nadaljevati tudi v letošnjem letu. Dokapitalizacija je nujna tudi zaradi rasti banke same, ker po normah Banca dTtalia je delovanje katerekoli banke vezano na višino kapitala banke same. V tem smislu razmišljajo tudi o spremembi statuta, po katerem bi se Kmečka banka, danes zadruga, kar omejuje število delnic, ki jih lahko vsak elan ima, spremenila ali v pravo ljudsko banko ali v delniško družbo. Kmečka banka namerava tudi letos posvetiti posebno pozornost tujini, predvsem tržiščem Slovenije in Hrvaške. S tem v zvezi je Leban dodal, da z veseljem gledajo na pobude slovenskih gospodarstvenikov, ki so pred kratkim skupaj s tamkajšnjimi bankami ustanovili novi banki v Ljubljani in na Reki, s katerima pa, razen sodelovanja nekaterih bančnikov pri upravljanju le-teh in zeljenega gospodarskega delovanja, nimajo nobenih vezi. ______________KINO GORICA VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 20.10-22.00 »II grande cocomero«. R. Francesca Archibugi. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Alive. I soprav-vissuti« VERDI Danes zaprto. Jutri: 20.00-22.00 »Singles 1’amore e un gioco«. I. Bridget Fonda. TR2IC COMUNALE 20.30 koncert iz ciklusa Danu-bio. EXCELSIOR 17.30 -22.00 »Anal selvaggio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ü PRIREDITVE ZSSDI vabi na predavanje Tržič - Himalaja 1992, ki bo v centru Danica na Vrhu v Četrtek ob 20.30. O odpravi bosta spregovorila dr. Borut Spacal in dr. Rafko Dolhar. VeCer bodo obogatili številni dia posnetki. SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na predstavitev nove antologije prof. Silva Faturja “Slovenska leposlovna književnost”, ki bo jutri ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. Sv. Frančiška 20. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda. S ČESTITKE Alenka, Katja in Marko Čestitajo mami Anici in oCetu Slavku ob 25-letni-ci poroke ter jima želijo, da bi bilo njuno skupno življenje še tako naprej sreCno in polno ljubezni. E KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU: nocoj ob 20.30 koncert dua Mauro Loguercio (violina) in Bruno Canino (klavir). [13 OBVESTILA KD BRIŠKI GRIČ iz Steverjana vabi v nedeljo, 9. maja, na 14. pohod Ste-verjan - GonjaCe. Start bo ob 9.30 z Dvora. MLADINSKI ODSEK-KD SOVODNJE organizira 2. lov na zaklad s kolesi dne 9. maja. Zbirališče pred sovodenjsko telovadnico ob 9. uri. Informacije pri Tanji na tel. 882338. Vabljeni! SPD GORICA sprejema prijave za avtobusni izlet na Gotico, 23. t.m., na sedežu v sredo od 11. do 12. ure ter v Četrtek od 17. do 19. ure. Društvo obenem vabi elane in prijatelje, da se v nedeljo, 9. maja, udeležijo pohoda Steverjan - GonjaCe. I l LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolti 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701 Ob nenadomestljivi izgubi drage gospe Ljubke Šorli Bratuž, živi in plemeniti priči trpljenja primorskih ljudi za slovenstvo, izreka iskreno sožalje Lojzki in Andreju Slovenska prosveta v Trstu Sožalju ob smrti gospe Ljubke Šorli se pridružuje Sklad »Mitja Cuk« Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica in včlanjena društva se klanjajo spominu Ljubke Šorli Bratuž in izrekajo občuteno sožalje prizadetim svojcem. Globoko prizadeti ob smrti Ljubke Šorli Bratuž izražamo občuteno sožalje hčerki Lojzki in sinu Andreju Slovenska kulturno -gospodarska zveza Upravni odbor Kulturnega doma se klanja spominu goriške pesnice Ljubke Šorli ter izreka svojcem globoko sožalje. Osnovnošolski otroci se s hvaležnostjo v srcih spominjajo gospe Ljubke Šorli. S svojimi pesmimi nas je vzgajala in nam odkrivala lepote nase materinščine, zato je ne bomo nikoli pozabili. Didaktično ravnateljstvo Gorica Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm se klanja spominu pesnice in kulturne delavke Ljubke Šorli in izreka svojcem globoko sožalje. POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SLOVENSKE v SKUPNOSTI GORICA vabi vse, ki Se niso oddali svojega podpisa, pa bi to Želeli, da to lahko storijo v dopoldanskih urah na naslednjih volilnih uradih: Gorica (tudi popoldne), Steverjan, Doberdob, Sovodnje (tudi od 17. do 22. ure) in Krmin. Od 20. do 22. ure v osnovni šoli v Pevmi ter na sedežu konzulte v Standrežu. jutri, 5. t. m., je zadnji dan za oddajo podpisov, zato pohitimo! Polno Število Se ni doseženo, zato se odločimo danes ali jutri! mmrn 1 REDNOST OLVA 46 0 VELIKI VOLVO V KOMPAKTNI VERZIJI. TUDI PRI CENI OD 23.800.000* LIR DALJE kijud v roke VOLVO VERZIJA S 4 IN S VRATI: 1600 Z VBRIZGOM IN 83 KM* • 1700 Z VZBRIGOM IN 102 KM • 2000 Z VBRIZGOM IN 110 KM • 1700 TURBO IN 122 KM NA RAZPOLAGO SERIJSKO OPREMLJEN ALI PO ŽELJI Z DODATNO OPREMO. _ Kakovost in Varnost ZASTOPSTVO C RALI PIETRO GORICA UL III ARMATA, 180 - Tel .(0481) 21721 - 21073 NOVICE NEMČIJA / DELAVCI ZAHTEVAJO IZENAČITEV PLAČ Črnski skrajneži prevzeli odgovornost JOHANNESBURG - Neki predstavnik skrajnega Gibanja za črnsko zavest Azanije, je za Južnoafriško tiskovno agencijo izjavil, da njegova organizacija prevzema popolno odgovornost za sobotni poboj petih belcev v mestu East London. Poboj naj bi izvedla pripadnika azanijske vojske nacionalne osvoboditve, ki je vojaško krilo Gibanja za črnsko zavest Azanije. Večina južnoafriških političnih strank je že obsodila grozovit poboj civilistov, policija pa je razpisala 50.000 ameriških dolarjev nagrade za tistega, ki bi ji sporočil imena obeh morilcev. (Reuter) Britanska kraljica na Madžarskem LONDON - Britanska kraljica Elizabeta H. je danes prispela na štiridnevni uradni obisk na Madžarsko. Sestala se bo z madžarskim predsednikom Arpadom Gonczom in predsednikom madžarske vlade Josefom Antallom. Kraljica bo predvidoma govorila tudi v madžarskem parlamentu. (Reuter) Napad Rdečih Kmerov PHNOM PENH - Pripadniki uporniškega gibanja Rdečih Kmerov so včeraj napadli vojaško oporišče vladnih sil v bližini Angkor Vata na severozahodu Kambodže, je sporočil tiskovni predstavnik mirovnih sil OZN Eric Falt. Vladni vojaški predstavnik, general Phan Tay je izjavil, da je v napadu sodelovalo več sto Rdečih Kmerov, uničili pa so tudi oporišče mirovnih sil OZN v bližini mesta Siem Reap. Falt je tudi povedal, da je bilo v zadnjih spopadih ranjenih šest modrih čelad iz Indije. (Reuter) Kirgizija bo imela svojo valuto TAŠKENT - Kirgiški parlament je na včerajšnjem zasedanju sprejel odločitev o uvedbi samostojne valute. Kirgizija bo tako prva novo nastala država na področju nekdanje sovjetske Srednje Azije, ki bo zapustila območje, na katerem je valuta ruski rubelj. Kirgiški predsednik Askar Akajev je ob tem povedal, da bo imela nova valuta pokritje v deviznih rezervah, ki znašajo nekaj več kot 90 milijonov ameriških dolarjev. (Reuter) Stavkajo le uspešni Če delavci ne bodo nič dosegli z novimi pogajanji, bo stavkal ves »vzhod« KÖLN - V jeklarski in kovinarski industriji na vzhodu Nemčije se je včeraj začel prvi stavkovni val. Delati je prenehalo skoraj 18 tisoč zaposlenih v 24 obratih na Saškem, Macklenburgu, Predpo-morjanskem in v Brandenburgu. Poleg stavke leta 1953 je to prvi delavski boj v nekdanji Nemški demokratični republiki. Vodstvo sindikata delavcev, zaposlenih v kovinarski industriji, se je odločilo, da ne bodo stavkala vsa podjetja hkrati. Nadaljnji potek bo odvisen od morebitnega nadaljevanja pogajanj s predstavniki delodajalcev. S stavko se je v tarifnem sporu spet nekaj premaknilo. Tako sindikati kot delodajalci že več mesecev trdno vztrajajo pri svojih stališčih. Stanje se je zaostrilo po 1. aprilu letos, ko so delodajalci enostransko razveljavili tarifni sporazum, ki so ga s sindikati sklenili leta 1991 in po katerem bi morali vzhodnonemškim delavcem plače postopno zviševati in jih v treh letih prilagoditi zahodnonem-škim. Po mnenju delodajalcev se je gospodarsko stanje v celotni Nemčiji tako poslabšalo, da podjetja 26-odstotnega zvišanja plač, predvidenega z letošnjim aprilom, ne bi zmogla, poleg tega bi morala, če bi plače dejansko zvišala, odpustiti nekaj deset tisoč delavcev več kot sicer. Sindikat je za začetek stavkovnega vala izbral nekatera gospodarsko najtrdnejša podjetja. Med Šestimi uspešnimi vzhodnonemškimi jeklarnami, v katerih so začeli stavkati, sta na primer tudi obrata v Brandenburgu in Hen-ningsdorfu, ki spadata k italijanskemu koncernu Riva in imata trenutno kopico naročil. Na Saškem stavkajo v dvajsetih podjetjih kovinske in elektrotehnične proizvodnje. Delo so prekinili v tovarnah velikih nemških koncernov Siemensa in AEG. Sindikat je ta podjetja izbral s posebnim namenom: Zeli se namreč izogniti očitkom, da bo s stavko povzročil propad že tako negospodarnih podjetij jeklarske in kovinarske industrije nekdanje vzhodne Nemčije. Obe strani sta namignili, da sta se ponovno pripravljeni pogajati. Pri posredovanjih bo pomagal ministrski predsednik dežele Saške Kurt Biedenkopf. Sef sindikata kovinarjev Franz Steinkühler je svaril pred velikim optimizmom, če bi pogovore o tarifnem sporu dejansko nadaljevali. Predstavniki delavcev želijo sprva le testirati, če je nadaljevanje pogovorov sploh smiselno. Ce se tarifni partnerji, torej sindikati in delodajalci, ne bodo mogli spora- Marta Kos / Köln zumeti, bo v treh tednih vinska industrija, je pou- vno apelirali na sprte stra- stavkala celotna vzhodno- daril Steinkühler. Politiki ni, naj se čimprej vrnejo nemška jeklarska in ko- vladne koalicije so pono- za pogajalsko mizo. Pred- sednik stranke svobodnih sposobne sprejeti kompro-demokratov (FDP) Otto misa. Za stavko je obdolžil Lambsdorf je kritiziral, da tako sedež sindikata v sprte strani zaradi trmo- Frankfurtu kot združenje glavnosti in zaverovanosti delodajalcev v kovinarski v svoj prav očitno niso industirji. V mestu Zwickau so se z napisi na majicah :»Mi stavkamo« pridružili stavkajočim tudi zaposleni v obratu Volkswagna (Telefoto: AP) AFRIKA / SUVERENA ERITREJA Proces nastajanja novih držav se je začel tudi na črni celini Vlada v Adis Abebi priznala neodvisno eritrejsko državo Florijan Lajmis / Radio Slovenija V Eritreji, nekdanji etiopski provinci ob Rdečem morju, so od 23. do 25. aprila izvedli referendum, na katerem so se prebivalci soglasno odločili za samostojnost in ločitev od Etiopije. Separatistična Ljudska osvobodilna fronta Eritreje (-EPLF) je od maja 1991 obvladovala ozemlje in ga upravljala kot svojo državo. Vsako opozicijo, kaj šele zavzemanje za unijo z Etiopijo, je takoj prepovedala, zagovornike unije pa so že vnaprej ustrahovali z obtožbami, da so odgovorni za grozodejstva pred in po strmoglavljenju etiopskega cesarstva. Gre za postopek, ki utegne biti za Afriko usodnega pomena. Doslej so afriške vlade uspešno obračunavale s separatističnimi prizadevanji in niso pomišljale niti zaradi potokov krvi - to zelo dobro ilustrira primer Biafre v Zairu -, da so dosegle spoštovanje resolucije, ki so jo njihovi šefi podpisali na prvem zasedanju Organizacije afriške enotnosti (OAE) leta 1964 v Kairu. Takrat so vse afriške meje razglasili za nedotakljive in nedostopne za afriške ali tuje elemente. Bali so se, da ne bi že najmanjše popuščanje secesionistom opogumilo podobnih aspiracij v drugih večna-rodnih afriških državah. Ne gre pozabiti, da so skoraj vse države tako imenovane črne Afrike večnarodne države, ki so jih v države povezale kolonialne sile in so še zdaj zelo nestabilne. Narodno zavest so razvile kot reakcijo na tujo nadvlado, usmerile pa so jo proti kolonialistom. Vsakokrat, ko je postala neodvisnost nekaj samoumevnega, se je prebudil nacionalizem posameznih narodov in plemem, kajti vsakokratna kolonialna sila je spretno izbirala skupine, ki jih je spodbujala ali si jih podrejala. Tudi novi nacionalizem se obrača proti tujemu gospostvu, vendar s to razliko, da je partikulari-stičen. Tuje gospostvo pojmuje kot stanje, ko neka etnična skupina poskuša vladati zato, ker ji je v procesu osvobajanja to vodilno vlogo določila kolonialna sila. Eritrejski nacionalisti in separatisti pravijo, da si je etiopski cesar Mene-lik II. po svoje prikrojil sklepe berlinske konference leta 1885 (akt Kondo) o razdelitvi vplivnih področij v Afriki. Torej je bila tudi Etiopija kolonialna sila. Preživela je anti-kolonializem, vendar samo zato, pravijo separatisti, ker se je cesar Haile Selassie leta 1935 in 1936 uprl itaijanskemu imperializmu in zato obveljal kot antikolonialist. Pojem kolonializma so namreč obravnavali preveč ozko, zgolj kot evropski kolonializem v Afriki. Zaradi tega velja skoraj 30-letna vojna v Eritreji za protiko-lonialistični osvobodilni boj, ne pa za državljansko ali odcepitveno vojno. Ta separatistična argumentacija je kaj lahko sporna. Eritreja je bila že veliko pred italijansko agresijo del etiopskega cesarstva, vprašanje je le, v kakšnih mejah. Gospodarji visoke planote - to so ugotovili evropski raziskovalci v 16. do 19. stoletju, so bili vedno knezi (ras), ki jih je imenoval cesar, medtem ko so v ravnini od 16. do 19. stoletja gospodarili Arabci in Turki. Med obema deloma leži 1500 m visok prag, zahodni rob velikega jarka, ki sega od Gene-zareškega jezera skozi Mrtvo in Rdeče morje, Etiopijo, Kenijo in Tanzanijo do ustja reke Zambezi v Mozambiku. Stoletna razmejitev ozemlja se kaže tudi v tem, da so prebivalci ob morju postali muslimani, tisti na visoki planoti pa so ostali kristjani. Zatem je Italija anektirala obalno področje, nato pa, ko je Etiopija oslabela v bojih z derviši musli-mansko-fundamentalisti-čene Mahdijeve države, ki so prodirali iz Sudana, tudi dele visoke planote. Sele po italijanski aneksiji leta 1890 je ozemlje znano kot Eritreja. Eritrejskega naroda ni, obstaja samo eritrejsko prebivalstvo. V Nairobiju živi devet »eritrejskih nacionalnosti« z imeni Afar, Bile, Hadareb, Kunama, Nara, Rašaida, Sado, Tiger in Tigre. Pri večini gre za dele tistih narodov, ki živijo v etiopskih provincah Tigre in Wollo in v Džibutiju. Tudi etnično je Eritreja italijanska tvorba, njena zgodovina pa je kolonialistična. Od leta 1890 do 1941 je bila Eritreja italijanska, pozneje je bila pod britansko vojaško upravo, od leta 1945 do 1992 pa je bila britansko mandatno področje v okviru ZN, dokler ni bila kot avtonomno področje priključena Etiopiji. Neodvisna ni bila Eritreja nikoli. Eritreja je velika kot Švica, ima pa polčetrti milijon prebivalcev. Blizu 80 odstotkov Eritrejcev živi na podeželju kot nomadi ali stalno naseljeni živinorejci. V okolici Kere-na je bilo v kolonialnem času veliko plantaž pomaranč, pri Dekemeharu, ki leži bliže morju, pa so bili velikanski vinogradi. Vsega tega zdaj ni več. Glavno mesto Asmara je bilo etiopski industrijski center. Tiste tovarne, ki so preživele državljnasko vojno in socializem, obratujejo le še z 20-odstotno zmogljivostjo, ker nimajo naročil. Domače prebivalstvo je revnejše kot kdajkoli prej, od evropskega trga pa se je Eritreja odrezala sama. Vse kaže, da bo Eritreja podaljšala seznam za življenje nesposobnih afriških držav in bo odvisna od pomoči industrijskih držav. Ubežne skupine EPLF so po Evropi uživale naklonjenost, ker so se izjavljale za borce proti komunizmu in proti etiopskemu režimu z Moskvo povezanega Mengistuja. Zamolčale pa so, da so bile tudi same marksisti-čno-leninistične, celo ma-oistično usmerjene. Ko pa je EPLF zmagala v vojni, so začele takoj govoriti o tržnem gospodarstvu in liberalni demokraciji. V Asmari in nekaterih drugih mestih policije skoraj ni videti. V notranjosti, ki je zaradi prome- tnih težav tujcem skoraj nedostopna, pa - kot trdijo nasprotniki EPLF - v glavnem ne vedo, kaj so to človeške pravice. Vrstijo se aretacije in preganjanja. Svoboda mišljenja tudi v Asmari ni dovoljena. Spominjajo se tudi pohoda smrti, ko so več tisoč etiopskih vojnih ujetnikov gnali brez vode in hrane skozi puščavo v Sudan, in razlaščanja Neeri-trejcev. Vprašanje je, če se je EPLF dejansko odrekla Marxu, Leninu, Mao Ce Tungu in Enverju Hodži ali pa vsaj toliko reagirala na zaton socializma v Evropi, da od tam ne pričakuje nobene pomoči več. Ljudska osvobodilna fronta Eritreje ni začela odcepitvene vojne. Leta 1962 namreč še ustanovljena ni bila! Tedaj se je neka islamska uporniška organizacija postavila po robu z zahodom povezanemu cesarstvu. To je bila Eritrejska osvobodilna fronta (ELF). Dobila je sovjetsko orožje in kubanske inštruktorje in kmalu prišla pod komunistični vpliv. Sele na začetku sedemdesetih let so iz fronte izstopili maoistični študenti v Parizu in Rimu ter ustanovili EPLF, ki je našla svoje privržence na visoki planoti. Niso se bojevali proti Etiopcem, temveč na začetku obenem z njimi proti ELF. Sele ko so obračunali z možnimi tekmeci, so se obrnili proti Etiopiji, saj so Mengi-stujev režim šteli za »fašistično hunto«. Sedanji etiopski predsednik Meies Zenawi je že sporočil, da njegova država in Etio-pci ne nasprotujejo odločitvi eritrejskih volilcev. Nove pobude za pomoč Vzhodu BRUSELJ - Evropska skupnost mora pospešiti proces vključevanja novih demokracij srednje in vzhodne Evrope, so v ponedeljek sporočili njeni predstavniki v poročilu, ki so ga pripravili na zahtevo lanskoletnega decembrskega vrha v Edinburgu. Sre-dnje- in vzhodnoevropske države pričakujejo od ES jasen političen namig o njihovi prihodnji vlogi v procesu evropskega združevanja. Sest med njimi: Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Bolgarija in Romunija (Pecos) - je že povezanih z ES, v okviru deset let trajajočih sporazumov, ki jim zagotavljajo status kandidatov za pridruženo članstvo. Evropska komisija v kratkem načrtuje tudi sestanek med dvanajsterico in predsedniki vlad omenje-nih držav. ES naj bi še bolj odprla svoja tržišča za izdelke, ki jih izvažajo države Peco-sa, ob vsem varstvu njihovega kmetijstva, železarstva in tekstilne industrije, z znatno povečanimi izvoznimi kvotami. Države Peco-sa naj bi prav tako uživale nekatere kredite iz naslova tehnične pomoči, ki bi jim omogočili uresničevanje večjih infrastrukturnih projektov. O predlogih poročila, ki so ga objavili v Bruslju, bodo razpravljali zunanji ministri skupnosti ter sprejeli sklepe na evropskem vrhu v Kopenhagnu. (AFP) ŠRILANKA / PO UMORU PREDSEDNIKA »Umrl je med ljudmi, za katere je živel« Novi predsednik Srilanke bo po vsej verjetnosti dosedanji ministrski predsednik Dingiri Wijetunga KOLOMBO - Po cestah šrilanškega glavnega mesta patruljirajo enote varnostnih sil, toda življenje se po umoru predsednika Pramadasa počasi vrača v vsakdanje tirnice. »Umrl je med ljudmi, za katere je živel,« je ob tragični smrti šrilanškega predsednika zapisal v uvodniku glavni šrilanški dnevnik Daily News. Predstavnik vojske je izjavil, da nikjer ni prišlo do množičnih izbruhov sovražnosti do tamilskega prebivalstva, ki ga večinski Singalezi diskriminirajo. Tamilci se že od leta 1983 z orožjem v roki bojujejo za neodvisno državo na severu in vzhodu Srilanke. Odzivi na uradno stališče, da so predsednika ubili tamilski uporniki, so mešani. Nekateri pravijo, da tovrstne atentate, ki jih izvajajo ljudje-bombe, delajo samo Tamilci, drugi pa menijo, da so v atentat lahko vpleteni tudi Pra-madasovi politični nasprotniki iz vrst večinskega naroda. »To morajo biti tamilski Tigri,« je izjavil neki opozicijski politik. »Ne verjamem, da bi Singalezi lahko izvedli samomorilski atentat.« Parlament se bo danes sestal na izredni seji, da bi določil datum imenovanja predsednika. Ministrskega predsednika Din-girija Banda Wijetunga, ki začasno opravlja dolžnost predsednika republike, je vladajoča Združena nacionalna stranka soglasno imenovala za svojega kandidata za predsedniško mesto. Ustava določa, da mandat novo izbranega predsednika traja do konca leta 1994, ko bi se iztekel Pramadasov mandat. Politični opazovalci pravijo, da je Wijetunga kompromisni kandidat. Opozicijska šrilanška svobodnjaška stranka je nameravala za predsednika predlagati nekdanjega premiera Sirima Bandara-naika. Opozicijski Muslimanski kongres pa je včeraj Wijetungu predlagal oblikovanje vlade nacionalne enotnosti in spremembo ustave. Vladajoča Združena nacionalna stranka je odgovorila, da je pripravljena na začetek pogajanj o oblikovanju vlade nacionalne enottiosti. Tiskovni predstavnik šrilanške vlade pa ni želel komentirati pobude Muslimanskega kongresa. (Reuter) f FRANCIJA / ZAKAJ SE JE USTRELIL BEREGOVÖY? Nekdanjega premiera ubila uničujoča Mika novinarjev PARIZ - Samomor nekdanjega francoskega premiera Pierra Beregovoya je med njegovimi pripadniki izzval val razburjenja, saj za samomor krivijo predvsem pisanje tiska. Nekateri časopisi so že pred dvema mesecema razkrili, da je nekdanji premier dobil precejšnje napol zakonito posojilo. Njegovi prijatelji trdijo, da ga je še posebej hudo prizadel poraz njegove stranke na nedavnih parlamentarnih volitvah in obtožbe tiska o nezakonitem posojilu. Predstavniki konservativnega dnevnika Le Figaro, ki je Beregovoya med njegovim vodenjem vlade pogosto kritiziral, trdijo, da v takih primerih javnost za grešnega kozla najpogosteje razglasi prav tisk. Nekdanji minister za zdravstvo Bernard Kouchner je izjavil, da bi morala javnost politike bolj ceniti. »Pohti-ki so prav tako samo ljudje, ljudje pa smo zelo občutljivi. Na to ne smemo pozabiti,« je dejal Kouchner. »So trenutki, ko v politiki nihče ničesar več ne spoštuje,« je izjavil nekdanji centristični premier Raymond Barre. Beregovoyeva smrt je še posebej prizadela predsednika Frangoisa Mitterranda, ki je bil premierov prijatelj in ob tem tragičnem dogod- ku ni dal izjave. Po čudnem naključju se je v soboto le nekaj ur pred Beregovoyevim samomorom iz obupa nad svojo nezaposlenostjo, zaradi katere je moral Beregovoy slišati marsikatero kritiko na svoj račun, v Bordouxu sežgal neki moški. Beregovoyevi sodelavci in prijatelji so se od nekdanjega francoskega premiera še zadnjič poslovili v vojaški bolnišnici Val de Grace v Parizu, krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki pa so že zvečer prepeljali v Ne-vers, kjer bodo nekdanjega premiera danes tudi pokopali. (Reuter) NATO / PRED MOREBITNIM POSREDOVANJEM V BIH_ Članice svojih obljub ne morejo izpolniti Strokovnjaki menijo, naj bi v BiH odšlo do 75.000 vojakov Nicholas Doughty / Reuter ___ BRUSELJ - Medtem ko ameriški državni sekretar Warren Christo-pher, ki je iz Londona že dopotoval v Pariz, nadaljuje pogovore z evropskimi zavezniki o morebitnem vojaškem posegu v Bosni in Hercegovini, v četrtek pa naj bi se sestal tudi s predstavniki zveze Nato in Evropske skupnosti v Bruslju, vse kaže, da ima prav ta vojaška zveza, ki se je odločila, da bo od Organizacije združenih narodov prevzela vodilno vlogo pri morebitnem posegu v Bosni in Hercegovini, sooča z resnimi težavami. Predstavniki Nata namreč menijo, da bo ena najtežjih nalog zveze zagotoviti zadostno število vojakov, saj strokovnjaki ocenjujejo, da bi za izvedbo Vance-Owno-vega mirovnega načrta v Bosni in Hercegovini skrbelo od 60 do 75 tisoč vojakov. Kljub temu, da je zveza že prejšnji mesec svojim Članicam predstavila svoje zahteve, je od njih dobila le malo trdnih obljub. Svojo vojsko so pripravljene dati na voljo Združene države Amerike, Belgija, Nizozemska, - Francija in Norveška, vendar pa njihova odlo- čitev še vedno ni dokončna. »Vse kaže, da je le malo možnosti, da bomo zbrali zadostno število vojakov,« je dejal uradni predstavnik zveze Nato, ki pa ni hotel biti imenovan. Zveza Nato se je po nedeljskem KaradziCe-vem podpisu mirovnega načrta v Atenah znašla v precej kočljivem položaju, saj ni bila pripravljena na tak potek dogodkov. In Ce bodo mirovni načrt sprejeli tudi na sredinem zasedanju parlamenta samozvane Republike srbske na Palah , bodo mirovne enote potrebne v kar najkrajšem Času. Strokovnjaki trdijo, da ima zveza največ težav z logistiko, prav tako pa ni še vse jasno glede skupnega poveljevanja vojaškim enotam in morebitne uporabe sile. Vse pa je treba rešiti Cimprej. Kanadski obrambni minister Kirn Campbell je izjavil, da bi bilo potrebno precej veC vojakov, saj bi se ti morali redno menjavati. Vojaški predstavniki pa zatrjujejo, da je veC vojakov potrebnih zaradi možnosti, da bi sprte strani resno kršile premirje. V tem primeru bi bil umik vojske enina možnost, za kar pa bi potrebovali veC vojaških enot. Zveza Nato si prizadeva v akcijo na ozemlju Bosne in Hercegovine vključiti tudi nekdanje sovražnice še iz obdobja hladne vojne, pa tudi nevtralne države. Kot kaže, se Rusija ne bo vključila v akcijo, nekatere vzhodnoevropske države pa so že sporočile, da si pošiljanja vojske prreprosto ne morejo privoščiti, saj to predvideva tudi velike stroške. Ze prejšnji teden je vodja vojaškega komiteja zveze Nato sporočil, da pošiljanja vojakov zveze ni mogoče izvesti v kratkem Času predvsem zaradi logističnih težav. Vse kaže, da je Vance-Ownov mirovni načrt glede tega preveč optimističen. Kot je povedal feldmaršal sir Richard Vincent, mora vojska vzeti s seboj dobesedno prav vse, kar močno otežuje hitro odpošiljanje enot. Prav tako je še vedno nejasno, kako bo akcija dejansko potekala. Sile Nata naj bi predvsem nadzorovale predajo težkega orožja, ni pa še jasno, kako bodo ustavile morebitno srbsko vojaško delovanje in ali bodo lahko uporabile tudi silo. Združene države Amerike so predlagale, naj bi celotno akcijo v Bosni in Hercegovini vodilo poveljstvo zveze Nato, medtem ko se v Parizu in še nekatere druge Članice zveze zavzemajo, naj bi bile v akciji udeležene tudi druge organizacije. Teh zahtev še vedno niso preučili, vendar pa so se zaveznice le sporazumele o ustanovitvi organizacije, v kateri bi bili predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega rdečega križa in Zahodnoevropske unije. Generalni sekretar Nata Manfred Woerner meni, da bi morale vojaške enote delovati pod skupnim poveljstvom, kar bi bilo zagotovilo, da bi akcija potekala brez težav in učinkovito. Prav gotovo pa zaveznice ne bodo imele težav pri nemoteni zračni in pomorski oskrbi z opremo in hrano, kar je še posebej pomembno pri vojaškem posredovanju. Letala zveze Nato namreč že od srede aprila nadzorujejo spoštovanje prepovedi po-telov Cez ozemlje Bosne in Hercegovine, zavezniške ladje pa nadzorujejo prepoved plovbe po Jadranskem morju. Warren Christopher in John Major (Telefoto: AP) NOVICE Sklad 01K za pomoč Muslimanom v BiH DUBAI - Predstavniki Organizacije islamske konference so sporočili, da so oblikovali sklad pomoči za Muslimane iz Bosne in Hercegovine v višini 35 milijonov dolarjev. Dvajset milijonov dolarjev bodo v hrani in zdravilih poslali v BiH, 10 milijonov bo dobil sklad OIK v Jeruzalemu, 5 milijonov pa institucije konference. Kot je sporočil generalni sekretar Organizaciji islamske konference Hamid Alghabid, so sklad oblikovali na pobudo Savdske Arabije med srečanjem zunanjih ministrov OIK v Karačiju prejšnji teden. (Reuter) WHO izključil ZRJ ŽENEVA - Članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so na letnem zasedanju glasovale proti Članstvu t. i. ZRJ v tej organizaciji. Danski predstavniki so na zasedanju poudarili, da ostanek nekdanje SFRJ, ki ga sestavljata Črna Gora in Srbija, ne more avtomatično prevzeti mesta nekdanje Jugoslavije v tej organizaciji. S posebno resolucijo so predstavnikom samozvane ZRJ onemogočili sodelovanje na dvotedenskem zasedanju. Proti tej odločitvi so so poleg Zimbabveja glasovali tudi predstavniki Rusije, ki so menili, da tako dejanje ne bo prispevalo k nadaljevanju mirovnega procesa na ozemlju nekdanje Jugoslavije in da »...Beograda in te uboge države, ki je v vojni...« ne bi smeli še dodatno kaznovati. Glasovanja so se vzdržale Belorusija, Kitajska, Kuba, Indija, Izrael in Mehika. (Reuter) Romuniji grozi splošna stavka BUKAREŠTA - Podzemski železniški promet je bil v ponedeljek zaradi stavke delavcev, ki zahtevajo boljše delovne razmere in višje plaCe, ohromljen. Stavka je bila prva od vrste 12-ur-nih prekinitev, ki jih je napovedal Svobodni sindikat delavcev v romunski podzemski železnici. Predstavnik sindikata Cornel Radoi je dejal, da se bodo stavke nadaljevale vsak dan, vse dokler ne bodo predstavniki podjetja Metroex, s katerimi so se sestali že prejšnji teden, Čeprav neuspešno, ugodili zahtevam zaposlenih. Predstavnik Metroexa Moldovan je stavko že razglasil za nezakonito, od Vrhovnega sodišča pa je zahteval, da jo razglasi za nezakonito in proti Svobodnemu sindikatu delavcev v podzemni železnici sproži sodni postopek. Delavci, ki so svoje zahteve združili v 15 točk, zahtevajo med drugim tudi višje plaCe, saj so se cene prehrambenih izdelkov povišale, Moldovam pa meni, da bi prav to pospešilo rast inflacije. Premier Vacaroiu se je v ponedeljek sestal s predstavniki vplivnejših sindikatov v državi, s katerimi se je pogovarjal o tem, kako bi se lahko izognili za ta teden napovedani splošni stavki. (Reuter) SRBIJA / MILOSEVIC IN OPOZICIJA ČRNA GORA / SANKCIJE Srbski politiki so le šahovske figure v igri »velikega vožda« \/ nemilosti tudi Šešelj - Nove koalicijske povezave? Zoran Jelicič / Beograd BEOGRAD - Vse srbske televizijske postaje so v nedeljo zvečer kot še nikoli doslej neprestano ponavljale atenska poročila in zlasti izjavo vodje srbske države. Ob tem vsesplošnem ponavljanju se je uspel vtihotapiti neki skladatelj sodobne glasbe z duhovito napovedjo: prišli so zlati Časi za vse podjetnike, ki se bodo odločili za proizvodnjo prisilnih jopičev. Povpraševanje bo velikansko, pravi skladatelj, ki se tako odziva na izjavo Slobodana Miloševiča, Ceš da je treba tiste, ki operirajo z milijoni žrtev, Ce jih že ni mogoCe spraviti v bolnišnice, vsaj odstraniti iz političnega življenja. Gre za zares osupljivo izjavo Biljane Plav-šič, predstavnice trde struje v političnem vrhu bosanskih Srbov, ki meni, da Četudi umre šest milijonov Srbov v vojni zoper ves svet, preostalih šest milijonov lahko začne živeti svobodno in dostojanstveno. Pustimo ob strani dejstvo, da na vsej zemeljski obli ni 12 milijonov Srbov. A tovrstni podatki tudi Miloševiča ne zanimajo, izhajajo pa iz tega, da zdaj vodi politiko, ki je v nasprotju s tisto, ki mu je pred pol leta prinesla zmago na volitvah (»Mi smo zagotovili zmago Miloševiču,« zdaj izjavlja eden razočaranih Srbov zunaj Srbije). Miloševiča zanima samo, kako se obdržati na oblasti. Za tak in takšen cilj, Ce ga ne bo spodnesel kak obupanec iz Bosne, je Miloševič znova izvedel vrsto spretnih manevrov. Prisilil je opozicijo, da ga je, Čeprav s težkim srcem, podprla pri pritisku na bosanske Srbe, da so ti podpisali Vance-Ownove zemljevide. Z istim manevrom je osamil tudi skraježa Vojislava Šešlja, še do včeraj njegovega najljubšega poslanca, in ga pustil osamljenega na srbski strankarski sceni. Težko je napovedovati nadaljnjo usodo tega bojevitega radikala. Odvisna bo od potrebe Miloševičeve vladavine, kar pomeni, da se v skrajni konsekvenci Šešelj lahko pojavi na zatožni klopi za vojne zločince. Medtem pa, za vsak primer, z državne televizije in iz državnih Časopisnih agen- cij izginjajo tisti uredniki in novinarji, ki so naklonjeni Šešlju in vojni. Miloševič vseeno potrebuje zaveznike, saj njegova spretnost ni dovolj za neskončno trajanje skupnosti komunistov, nacionalistov in demokratov. Čeprav se zdi neverjetno, so Mičunoviče-vi (in Cosičevi) demokrati najresnejši kandidati za povezavo z vladajočo stranko. Vuk Draškovič, pravi in najnevarnejši sovražnik Miloševiča, je vse bolj odrinjen na rob političnega življenja. Čeprav je prejšnji teden dobil podporo vrha stranke, je Draškovič izgubil celo vrsto odborov v notranjosti Srbije. Zdi se, da sam Draškovič pospešuje svoj lastni konec, ko se vraCa k poveličevanju Cetniške-ga vodje Draže Mihajlovi-ča, s Čimer je tudi začel svoj politični angažma in si pridelal negativne točke, ki se jih ni znebil niti po zares demokratičnih potezah. Se včerajšnje Draškovi-čeve pristaše prevzema njegov koalicijski partner Vojislav Koštunica (Demokratska stranka Srbije), eden redkih strokovnih in moralnih ljudi med srbskimi politiki. To je, kot je videti zdaj, skelet nekakšne desničarske stranke ali skupine. Koštunica izjavlja, da ni demokratične Srbije brez rehabilitacije Cetništva. Na obzorju je močan nasprotnik Miloševiča, Čeprav se vodja srbske države zaveda, da so zavezniki odpisali Četnike in že potegnili notranje jugoslovanske meje. In samo toliko ostaja Miloševič edini partner Zahodu. Srbski vojak (Foto: Kamenko Rajič) Od štiridesetih je Zahod zaplenil kar trideset črnogorskih trgovskih ladij Črnogorsko gospodarstvo tudi na ta način plačuje visok davek za politično zvezo z Beogradom in kršenje zahodne zapore - Ministru za pomorstvo se toži po starih časih Slobodan Rackovič / Podgorica PODGORICA - Zahodne države, zlasti ZDA, so se pri projektu novih, še hujših sankcij do t. i. ZRJ odločile za popolno blokado črnogorskih ladij, ki so v minulih desetih mesecih, odkar trajajo sankcije, znale še kako spretno najti prehod skozi obroč okoli ZRJ, zlasti za Črnogorske luke, do neke mere pa tudi za donavska pristanišča. Ameriška administracija je doslej identificirala 425 sumljivih družb, ki so se ukvarjale z nedovoljeno trgovino z Jugoslavijo, zlasti ko gre za nafto. Med njimi so našteli 25 ladijskih prevoznikov in 55 ladij. Najbolj dejavni so bili seveda črnogorski ladjarji in njihove ladje, zato Washington ne prikriva namena, da bo vse te gusarske družbe in ladje kaznoval, in sicer tako, da jim bodo plovila zaplenili. V SFRJ je bilo 16 pomorskih podjetij, Črna gora pa je imela kar Četrtino vseh ladijskih zmogljivosti v tedanji državi. Kotorska Jugooceanija je bila celo na prvem mestu po bruto registrskih tonah, pred Jugolinijo z Reke. Po razpadu Jugoslavije je položaj v črnogorskem ladjarstvu in tudi v celotnem pomorskem gospodarstvu, ki je najpomembnejša gospodarska panoga Črne gore, postal katastrofalen.Blokada je najbolj prizadela ravno pomorstvo, ki je najveCji izvoznik blaga in stori- tev. Ladje so postale v raznih svetovnih lukah jamstvo za nakopičene jugoslovanske dolgove, tako da ima trenutno Jugooceanija iz Kotorja v različnih svetovnih lukah zaplenjenih 9 ladij, Prekoocenanska plovba iz Bara pa 6. Čeprav so vsidrane, imajo dnevne stroške celo do 10.000 dolarjev, in sicer za vzdrževanje plovila, za posadko, ki mora biti nenehno na ladji, za luške takse, za agente in tako naprej. Onemogočeno jim je, da bi remonte opravili v domačih ladjedelnicah, hrano, pijačo in gorivo kupujejo za drage devize. Po besedah ministra za pomorstvo v vladi Črne Gore Kalamperoviča ima Črnogorska pomorska trgovska flota 40 ladij, od tega pa jih je 30 zunaj države. Kar polovica je zaplenjenih, preostalih 15 pa si prizadeva, da bi pod tujimi zastavami kolikor mogoCe ohranile vsaj svoj obstoj. Veliko vprašanje je, koliko časa se jim bo to še posrečilo. Vprašanje je tudi, kako bo to krizo preživelo kakih 10.000 Črnogorskih prebivalcev, ki od pomorstva živijo, pri Čemer ne računamo približno 3.000 delavcev Luke Bar in njihovih družinskih elanov, ki so naprisilnem dopustu, saj je ta luka že 10 mesecev brez ladij. V popolnoma enakem po- ložaju je tudi približno 2.000 delavcev ladjedelnice Bijela in njihovih družin. Razpad SFRJ je docela osiromašil pomorsko infrastrukturo. Ni veC Poslovne skupnosti jugoslovanskih ladjarjev, pa tudi številnih drugih jugoslovanskih ustanov, ki so lahko nudile dragoceno pomoC, ni veC. Nimamo tiste moči v pomorstvu, kot smo jo imeli vsi skupaj v isti državi, z nostalgijo ugotavlja minister. Pri tem pa poudarja, da vsi ti problemi neizogibno tarejo tudi pomorska podjetja v Sloveniji in Hrvaški in da ne vidi druge poti, kot da se po prekinitvi vojne in sankcij vsi jadranski ladjarji začnejo znova združevati in tesno sodelovati. MAKEDONIJA / »ZAŠČITNIKI« NA ZATQ2N1 KLOPI Nekdanji športniki si denar služijo tudi z izsiljevanjem skopskih poslovnežev SKOPJE - Pred prvomajskimi prazniki je afera »zaščite« v Makedoniji prvič doživela na enem od občinskih sodišč v Skopju svoj sodni epilog. Med štirimi obtoženimi sta bila dva oproščena, dvema pa so izrekli kazni zaradi ponujanja »zaščite« skopskemu poslovnežu Oliverju Boj-kovskemu. Prvoobtoženi Marjan Tuševski je obsojen na tri leta, drugoobtoženi Džoni Edhem Taci, sicer evropski prvak v karateju, na eno leto zapora, s prekinitvijo preiskovalnega zapora in možnosti obrambe na svobodi. Tuševski je po večmesečnem druženju po Marjan Kos/Skopje skopskih kavarnah poslovnežu Bojkovskemu ponudil »zaščito«, vredno 400.000 nemških mark. Potem ko Bojkovski ni bil pripravljen na izplačilo tega »prijateljsko« odmerjenega davka, so sledile grožnje. Tuševski je najel ekipo Edhema Tačija, znesek, ki naj bi ga plačal Bojkovski, je znižal na »razumnih« 35.000 mark, ki jo je bil Bojkovski menda pripravljen plačati. A namesto njega se je na dan izplačila na dogovorjenem kraju v mestnem parku pojavila skopska ma- kedonska policija z inšpektorji. Kot v kriminalkah se je veliki skopski park spremenil v prizorišče medsebojnega obračuna med inšpektorji in Tuševskim, Tatijem ter med tretje- in Cetr-toobtoženim Draganom Simičem in Nedžadom Pepi-čem. Sodnemu epilogu te zgodbe se je posrečilo odstraniti skrivnostno tantico, pod katero si brezdelna skopska »Carsija« prizadeva pogledati že nekaj Časa. Med tistimi, ki ponujajo zaščito, omenjajo imena številnih znanih redarjev po disco klubih, velikokrat pa tudi imena znanih športnikov borilnih veštin. Tradicionalna skopska zlatarna (Foto: Goran Vežič) PARLAMENT / KOMISIJA ZA NADZOR NAD DELOM VIS LIBERALNI DEMOKRATI Javni tožilec bo moral še nekaj časa počakati na zaupno gradivo... Čigavi so »Brejčevi« dokumenti - Neodločen izid glosovonjo - Porlomentorno »čitalnico« Afere kot boj za lastnino Tri različne zgodbe o poskusu prisluškovanja LDS Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Zahtevi preiskovaJne komisije državnega zbora, da ji komisija za nadzor nad delom Vis omogoči v 24 urah vpogled v celotno dokumentacijo o zadevah Hit-Vis, ki jo je državnemu zboru izročil Miha Brejc, tako hitro in v tako kratkem roku ni bilo ugodeno. Nedvomno pa ji bodo »varuhi« tega zaupnega gradiva v kratkem to omogočili, saj so se tako dogovorili na včerajšnji zaprto-odprti seji komisije za nadzor nad delom varnostnih in drugih obveščevalnih služb, ki jo vodi France BuCar. Za zdaj pa ne bodo ugodili podobni proSnji ljubljanskega temeljnega tožilca Tomaža Miklavčiča, Čeprav se je le-ta v svojem pismu komisiji pri tem skliceval tako na Zakon o kazenskem postopku kot tudi na Zakon o javnem tožilstvu (»Javni tožilec sme zahtevati potrebne podatke od državnih organov...«). Miklavčič je pri tem pojasnil, da tožilstvo že obravnava »poročilo komisije za spremljanje izvajanja pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika VIS«, poročilo o pregledu poslovanja Visovega specialnega fonda in pismo Romana Jegliča predsedniku vlade, in sicer »v sklopu drugih obvestil kot kazensko ovadbo zaradi dejanj, zaradi katerih je predviden uradni pregon po členih 191,193 in 230 Kazenskega zakona Republike Slovenije«. Omenjeni členi pa govorijo o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, konkretneje o tem, da je uradno osebo mogoče kaznovati tudi z zaporno kaznijo za vec let, Ce je izrabila uradni položaj za pri- dobitev tudi nepremo-ženjske koristi in tudi Ce je uradno listino ali spis ponaredila ali uničila. 230. Člen KZ pa govori o tem, da je uradno osebo mogoče kaznovati z zaporom do heb let, Ce je protipravno vzela, skrila, uničila, poškodovala spis ali listino, ki pripada državnemu organu. Pravzaprav se je ravno to vprašanje, komu pripadajo »Brejčevi« zaupni dokumenti, včeraj znašlo v ospredju dokaj polemične razprave na odprtem delu seje komisije za nadzor nad delom Vis. Jaša Zlobec je vztrajal, da so last vlade, saj je Vis vladna služba in da zato komisija mora eno kopijo dokumentov izročiti tudi njej, France Bučar pa je trdil, da so last parlamenta, njihova komisija pa da je »varuh« teh gradiv. Glede vprašanja, ali naj gradivo izročijo tožilcu ali ne, pa so naposled glasovali, toda izid je bil neodločen. Pet elanov je soglašalo, pet pa nasprotovalo, oziroma je podprlo Bučarje- vo mnenje, da tožilstvo v tej fazi paC raziskuje le neupravičeno odtujitev teh dokumentov in da zato za zdaj ne potrebujejo samih dokumentov, oziroma da naj o tem pravnem vprašanju najprej razsoja zako-nodajno-pravna služba državnega zbora. Tako bo moral tožilec še nekaj časa počakati, preden bo tudi sam dobil možnost vpogleda v zajetno zaupno dokumentacijo, s katero so se včeraj že zaceli seznanjati Člani te komisije v posebej za to določeni »Čitalnici« državnega zbora. Tam bodo dobili na vpogled, kot so se dogovorili, tudi vladno poročilo o delu Visa ter Brejčeve pripombe nanj. Na podoben način pa naj bi se seznanili tudi z Brejčevim pismom Drnovšku, Kučanu in Rigelniku ter z Jegličevim pismom Drnovšku, Ce jim bo vlada ta dva (že zahtevana) dokumenta sploh izročila. Člani komisije so včeraj zahtevali tudi poročilo o izsledkih vojaške varnostne službe, ki deluje v sestavi obrambnega ministrstva, in sicer zaradi suma o vpletenosti tujih, konkretno italijanskih vojaških obveščevalnih služb v vso zadevo. Država proti Hitu LJUBLJANA- Dokumentacija Var-nostno-informativne službe o primem Hit, ki jo hranijo v stavbi parlamenta, je od včeraj dostopna tudi elanom preiskovalne parlamentarne komisije. Krog ljudi, ki se je lahko seznanil s poročili operativcev Visa, pa se je s tem razširil Se za osem poslancev. S primeroma Hit in Vis se ta hip sicer ukvarja cela vrsta državnih teles - SDK z utajo davkov, temeljno in javno tožilstvo z izginotjem dosjejev Vis in z (nezakonitimi) ravnanji vodstva Hit, »Rejčeva« parlamentarna komisija z divjim lastninjenjem, preiskovalna komisija z vpletenostjo politikov v posle igralnice in Bučarjeva komisija z delovanjem Visa. Tako lahko pričakujemo neverjetno hitre in učinkovite preiskave dveh najveCjih škandalov zadnjih let - ali pa velikansko zmešnjavo, mešanje pooblastil in zavlačevanje z ene ali druge strani. Dokumentacija Visa, ki bo očitno ključna v vseh preiskavah, pa je pomembna Se iz najmanj dveh razlogov. Najprej zato, ker je temeljno dokazno gradivo pri iskanju politikov, ki naj bi bili vpleteni v nezakonite posle. Doslej je Miha Brejc javno omenil dva -Janeza Siršeta in Miha Kozinca (varnostna služba naj bi se zanj zanimala med sojenjem Vinku Levstiku). Na seji komisije pa je omenil Se dva elana LDS in enega elana SDP. Pri prvem naj bi slo za »udbovsko« preteklost, pri drugem za telefonski pogovor z Danilom Kovačičem o zakonu o igrah na srečo, tretji pa naj bi z direktorjem igralnice izmenjal podatke o volilnih seznamih. Dokumentacija Visa pa je tudi temeljni dokaz za trditev, da je Miha Brejc ravnal pravilno, ker je zadržal gradivo na neznani skrivni lokaciji Visa. Kaznivo dejanje ali prekršek sta namreč »upravičena«, Ce se s tem prepreči hujše kaznivo dejanje (gre za ravnanje v skrajni sili). Ce bi se pokazalo, da je Miha Brejc s tem, ko je skrival dokumentacijo, razkril ali preprečil -na primer - ogrožanje nacionalne varnosti, za to, kar je storil, ne bi bil kriv ali kaznovan. Samo preiskava torej lahko v resnici razkrije, za kaj v celi zgodbi dejansko gre - za afero Hit, za afero Vis, za obe hkrati ali celo za nekaj popolnoma drugega. (T.S.) Dokumentacija samo za poslance? (Foto: Tomi Lombar/TRIO) LJUBLJANA - Včerajšnja prva (odslej redna) ponedeljkova tiskovna konferenca Liberalno - demokratske stranke je bila pravzaprav v celoti v znamenju afer Hit in Vis, v kateri naj bi bila (posredno in neposredno) vpletena prav ta stranka. Državni sekretar za privatizacijo Tone Rop je tako med drugim povedal, da tudi afere lahko razumemo kot del procesa lastninskega preoblikovanja oznoma spopadov različnih političnih skupin za Cim večji delež (ekonomske) oblasti. Konec koncev se danes ne bi ukvarjali z revizijami v podjetjih, Ce bi politika pred dvema letoma sprejela zakon o lastninjenju. Sekretar LDS Gregor Golobic je govoril predvsem o aferi Vis in o domnevnem prisluškovanju liberalnim demokratom pred volitvami. Po njegovih besedah naj bi na to temo nekdanji predstojnik Visa Miha Brejc kar trikrat dal različne izjave. Prvič je povedal, da je nalog za prisluškovanje obstajal, da pa »ni vedel«, Čigava je telefonska Številka. Drugič je trdil, da je »spregledal« dejstvo, da gre za telefon LDS. Tretjič pa, da ga v Času, ko je bil napisan nalog za prisluškovanje, sploh ni bilo v Ljubljani in da je torej nalog lahko podpisal samo namestnik Roman Jeglič. Tudi Ce bo Brejc povedal še Četrto verzijo dogodka, je dejal Golobic, ostaja dejstvo, da se nie ni moglo zgoditi mimo takratnega nobanjega ministra - Igor BavCar bi torej mo- ral vedeti za namero službe o prisluškovanju LDS. Gregor Golobic je tudi povedal, da je edina »tuja« oseba, ki ji je stranka pred volitvami nudila gostoljubje, elan predsedstva LDS BiH Kasim Rašido-viC, ki zdaj živi v Nemčiji in ki zagotavlja, da ni preprodajal orožja, ampak se je ukvarjal s pomočjo beguncem in z obveščanjem mednarodnih organizacij o vojni v Bosni. Javno bi bilo treba tudi razkriti, zakaj je Vis tri mesece pred volitvami nadzorovala Petra Rigla, svetovalca LDS v predvolilni kampanji, saj so se vsi sumi o kaznivih dejanjih pokazali kot neutemeljeni, pravi Golobic. Povedal je še, da so se koalicijski partnerji strinjali z zamenjavo Mihe Brejca. Nekdanji direktor Visa je na seji parlamentarne komisiji omenjal v zvezi s Hitom tri elane LDS in enega elana SDP, gre pa za »smešen poskus«, da bi kompromitiral Se koga in preusmeril pozornost z dejstva, da je razpolagal z dokumenti in »skrivno lokacijo« Visa tudi po tem, ko je bil že zamenjan, je dejal Golobic. Brejcev nastop je ocenil predvsem kot »protinapad« na resne obtožbe, ki so v poročilu tričlanske vladne komisije. Menil je tudi, da je »obsceno« namigovanje, da je Roman Jeglič bivši udbovec - v varnostni službi je bil narec tako dolgo kot Brejc ali pa morda še krajši Cas, glede na »določen angažma« Mihe Brejca v Kočevski Reki v Času Matije Mačka. (T.S.) NOVICE POMURJE / MORAVSKE TOPLICE INTERVJU / DARIJ ČURIN, PREDSEDNIK FINANČNE DRUŽBE SAFTI IZ TRSTA Demokrati za čimprejšnji sprejem zakona o igrah na srečo LJUBLJANA - Poslanci demokratske stranke predsedniku državnega zbora predlagajo, da na dnevni red seje 18. maja uvrsti tudi predlog za izdajo zakona o igrah na sreCo s tezami, in sicer v obliki, ki so jo že obravnavali v parlamentu v prejšnjem mandatnem obdobju. Po njihovem mnenju je namreč afera Hit dokazala, da je neurejen status igralnic poglavitni razlog za vedno zapletov in domnevno moralno in pravno oporečnih postopkov lastninjenja. Demokrati so prepričani, da je potrebno status igralnic urediti tako, da bo imela država večinski delež in hkrati zelo strog nadzor nad to dejavnostjo. (T. U.) Protest socialdemokratske stranke LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka Slovenije v včerajšnjem sporočilu za javnost protestira proti zavlačevanju pri imenovanju preostalih štirih sodnikov ustavnega sodiSCa. Ta naj višji ustavni organ je namreč že eno leto nepopoln, zato po mnenju socialdemokratov ne more v celoti izvrševati svojih pravic in dolžnosti. Od predsednika Kučana zahtevajo, da nemudoma predlaga državnemu zboru kandidate za ustavne sodnike, saj predlogi zanje menda že dva meseca ležijo v njegovem kabinetu. Socialdemokrati se sprašujejo, v Čigavem interesu je zavlačevanje, prepričani pa so, da ni v interesu pravne države. (T. U.) Janša o pomenu vojaške obrambne sposobnosti Slovenije LJUBLJANA - Švicarski Časopis Trumpf Buur Zitig je v zadnji številki v okviru polemike o razoroževa-nju objavil pogovor s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo, v katerem je minister spregovoril o pomenu vojaške obrambne sposobnosti za Slovenijo. Poudaril je, da bi Slovenija brez uspešne obrambe proti agresiji ostala del balkanskega kotla, ki je zajel Hrvaško in BiH. Minister Janša je v pogovoru opozoril na nove razmere v svetu, ki so nastale po razpadu komunizma in blokovske delitve sveta, in poudaril, da v ospredje mednarodnih odnosov stopajo pragmatični interesi držav, ki so, kot kaže primer BiH, lahko zelo različni. Za Slovenijo, ki ni Članica Evropske skupnosti ali Nata, ima po ministrovem mnenju vojaška obrambna sposobnost velik pomen. (STA) Slovenija poostrila pogoje za vstop državljanov Srbije in Črne gore LJUBLJANA - Slovenija ne omejuje tranzitnega potovanja za državljane Srbije in Cme gore prek svojega ozemlja, za bivanje v naši državi pa državljani teh dveh držav potrebujejo garantno pismo državljana Slovenije in primemo količino denarja za preživljanje, so povedali na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve. Ukrepe je Slovenija sprejela na osnovi podatkov o tem, da se povečuje število državljanov Srbije in Cme gore, ki bi želeti priti v Slovenijo in ob preverjanju dokumentov na mejnem prehodu ne morejo natančno opredeliti namena svojega obiska in kraja bivanja. (STA) Hitu posojila niso vračali Hit je solastnik tudi Moravskih toplic Vodstvo toplic se brani Boris Hegedüs »Podjetje Satti nima nikakršne zveze s Hitovo afero v Sloveniji« Ozadje podtikanj o pranju denarja - Safti bo tožil Delo - Koga motijo zamejci? MORAVSKE TOPLICE - V javnosti so se v zvezi z afero HIT pogosto omenjane tudi Moravske toplice. Vodstveni delavci Moravskih toplic naj bi biti neposredni podpisniki odobritve brezplačnega prenosa poslovnega sklada na podjetje HIT Invest d.o.o. Nova Gorica, ki je nato v višini prenesenih poslovnih skladov odobrilo ugodna dolgoročna posojila mešanemu podjetju HIT d.o.o. Hit pa je posojila prenesel nazaj na podjetja, ki so podpisala dogovor s klavzulo, da se pri lastninskem preoblikovanju dolgoročna posojila spremenijo v trajne vloge Hita. Prijava organov za notranje zadeve temelji na sumu, da je slo za zlorabo pooblastil po 132. in 133. členu Kazenskega zakona Slovenije. Glavni direktor Dušan Bencik je na govorice odgovoril: »Dejstvo je, da nam je Hit v težkih Časih za nase zdravilišče v letu 1991 finančno pomagal. Takrat smo namreč zaključevali izgradnjo najboljšega hotela visoke A kategorije v Moravskih toplicah, hotela Ajda. Za izgradnjo smo najeti vrsto kratkoročnih kreditov in zašli v likvidnostne težave. Hit nam je dal kredit, za katerega nismo vračali ne glavnice niti obresti.« Ekonomsko gledano je to Čudno, vendar direktor Bencik, ki je diplomirani ekonomist, pravi, da Hitu niso vračali ničesar. Prav zato pa so vodilni delavci Moravskih toplic podpisali izjavo o nameri, da bodo, ko bo zakonodaja do- puščala, sredstva Hitovega kredita spremeniti v »vložek« v zdravilišče, kar se je zgodilo 4. decembra lani, ko so s Hitom podpisati pogodbo o dokapitalizaciji Moravskih toplic. Pri omenjem poslu naj bi po izjavi glavnega direktorja Moravskih toplic sodelovala LB Pomurska banka in Ministrstvo za turizem in gostinstvo. Dokapitalizacija je bila speljana prek resorja za prestrukturiranje gospodarstva Slovenije. Pri dokapitalizaciji Moravskih toplic, ki so bile v minulem letu v finančno kritičnem stanju, je LB sodelovala s 4, 5 milijoni DEM, Hit s 3, 8 milijona in Ministrstvo za turizem in gostinstvo z 1, 2 milijona DEM. Na osnovi omejene dokapitalizacije je Se vedno 62 odstotkov Moravskih toplic v družbeni lasti. Okoli 12-odstotni lastnik je LB Pomurska banka, nekaj Cez 11 odstotkov lastnine ima Hit in 3, 3 odstotka Ministrstvo za gostinstvo in turizem. V t. i. 62-odstotnem družbenem kapitalu ima še vedno 11, 74 odstotkov bivši lastnik toplic Zdravilišče Radenska. Po zagotovilih direktorja Bencika so taCas 62-odstotni lastnik družbenega kapitala Moravske toplice, drugi solastniki pa bodo lastnih po sprejemu izvedbenih aktov Zakona o lastninjenju. Direktor je tudi izjavil, da doslej še noben delavec nima tolarja lastnine v toplicah. Hkrati pa ni zanikal, da se bo to lahko zgodilo po sprejetju ustrezne zakonodaje. V afero Hit-Vis naj bi bila po pisanju ljubljanskega Dela med drugimi vpletena nekatera podjetja zamejskih Slovencev. Ena od tarC taksnih namigovanj je tržaška finančna družba Safti, ki jo upravljajo zamejski Slovenci, zaradi Cesar sta posredno prizadeta tudi Primorski dnevnik in njegov dvojček Republika. Zato je uredništvo zastavilo predsedniku Saftija Dariju Cupinu nekaj vprašanj, povezanih s temi namigovanji. Pred nekaj dnevi smo v Delu v zvezi z afero Hit - Vis brali trditev, da družbo Safti »Številni, čeprav nepooblaščeni poznavalci obmejnih dogajanj obtožujejo transfera in pranja nečistega denarja«. Ta trditev, ki je - to moram takoj poudariti -lažna in popolnoma neutemeljena, nas je presenetila in globoko prizadela. Naše podjetje ni imelo v preteklosti in tudi danes nima nobene povezave z igralništvom v Sloveniji. S Hitom in njegovimi družbami nas ne veže nikakršen skupni interes, niti nismo poslovno nikoli sodelovali. Podtikanje o pranju denarja z omenjanjem obtožb »nepooblaščenih poznavalcev« je podlo in novinarsko neetično dejanje. Zaradi tega smo naše pravne zastopnike tako v Trstu kot v Sloveniji takoj pooblastili, da sprožijo vse ustrezne tožbe proti Časopisu Delo, njegovemu odgovornemu uredniku in podpisanemu novinarju Igorju Guzelju. Kako si razlagate tako hudo obtožbo? To si težko razlagam. Vendar se mi zdi, da si nekateri novinarji in politiki dovoljujejo izrekati obtožbe, ki brez vsake podlage in dokazov - kot da živijo v nepravni državi - grobo žalijo in obrekujejo. V zahodnih demokracijah neosnovane obtožbe strogo kaznujejo. Iz Česa izvirajo take trditve? Na to nimam jasnega odgovora, ker si preprosto ne znam razlagati, kaj je v ozadju vseh afer in obtožb, ki jih ljubljansko Delo dnevno objavlja v zvezi s številnimi gospodarstveniki, podjetji in politiki; očitno gre za neposredno povezavo z nekaterimi lobiji in skritimi centri oblasti. Poleg interesov in problematike, ki je povezana s procesom lastninjenja gospodarstva in s procesom oblikovanja novih političnih ravnovesij v strankarskem življenju Slovenije, bi rad omenil dva sklopa vprašanj: 1. V Sloveniji si nekatere sile prizadevajo za preferenčne odnose z germanskim svetom v kulturi, gospodarstvu, politiki itn. 2. Prehod v tržno gospodarstvo v Sloveniji želijo nekateri izrabiti za ustvarjanje novih monopolov na najbolj občutljivih področjih, kot sta na primer informativna dejavnost in bančništvo. Omenjate večanje vpliva germanskega sveta v Sloveniji. Kakšno zvezo naj bi to imelo z omenjenimi podtikanji? Verjamem, da je tudi to v neposredni zvezi. V trajnem interesu slovenskega naroda je ravnotežje v odnosih z vsemi sosedi in uresničevanje vloge povezovalca tako na relaciji sever - jug kot na relaciji vzhod - zahod. Ko se zamejski Slovenci, ki prebivamo na zahodni meji, aktivno vključujemo v družbeni in gospodarski razvoj samostojne Slovenije, očitno motimo interese prej omenjenih krogov, ki delujejo ali so celo v službi enostranskega nemškega vpliva. V Cern naj bi bilo vase sodelovanje v nasprotju z monopoli, ki jih omenjate? Z uvedbo večstrankarske parlamentarne demokracije v Sloveniji se je korenito spremenil politični sistem, ne pa tudi gospodarski. Proces lastninjenja lahko edini zagotovi uravnovešen gospodarski razvoj in očitno so v teku prizadevanja, da se ta proces zaustavi, da bi nekateri krogi oblikovali družbo po svoji meri z novimi monopoli. Naša gospodarska grupacija se je v zadnjem obdobju odločila za aktivnejšo navzočnost v Sloveniji, ki jo vidimo kot svoj naravni prostor. Predvsem moram v tej zvezi omeniti projekt Primorski dnevnik in Republiko na področju informativne dejavnosti in naš vstop v eno od slovenskih bank v Ljubljani. S tem smo očitno trčili v interese tistih, ki si želijo ustvariti nove monopole. Kaj pričakujete od tožbe? Z omenjenimi podtikanji nam je že bila storjena velika moralna in materialna Skoda tako v Sloveniji kot v Italiji. Kot dokaz naj navedem, da je krajevni tisk v Trstu z velikim poudarkom že ponatisnil Delove trditve. Pričakujemo, da bo sodisce ugotovilo resnico in krivce za vsa podtikanja primerno kaznovalo. Kot je praksa na zahodu, bomo vložili tudi odškodninsko tožbo. Na koncu bi želel Se dodati, da je Safti pomemben del gospodarstva slovenske manjšine v Italiji, zato se ob tem ne morem znebiti vtisa, da so ti napadi objektivno povezani s protiosimskimi krogi v Italiji, ki zavračajo vsako sodelovanje s Slovenijo in zavirajo splošno družbeno rast slovenske manjšine. Darij Cupin DUNAJ / MEČIAR NA OBISKU Gospodarsko sodelovanje in JE Bohunice Tudi Amr Musso no obisku DUNAJ - Avstrijsko glavno mesto v teh dneh kraj živahne diplomatske dejavnosti. Na dvodnevni uradi obisk je včeraj na Dunaj prispel slovaški ministrski predsednik Miroslav Mečiar, prav tako se od včeraj dalje mudi na uradnem obisku v Avstriji egiptovski zunanji minister Amr Mus-sa. Obisk Mečiarja je prvi uradni obisk nekega slovaškega ministrskega predsednika v Avstriji po osamosvojitvi Slovaške, pogovorni partnerji gosta iz sosednje države pa so avstrijski predsednik Thomas Klestil, kancler Franz Vranitzky in zunanji minister Alois Mock. V prvem pogovoru s kanclerjem so bila v osprednju predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama, saj se Slovaška - po ločitvi od Ceska s 1. januarjem leta 1993 -nahaja v izredno težkem gospodarskem položaju, nekateri celo trdijo, v naj-hujsi gospodarski krizi v zadnjih 30. letih. Konkretnih rezultatov na prvem pogovoru ni bilo, obe strani pa so signalizirali željo po poglobitvi sodelovanja. Nadaljnja tema razgovora med avstrijskim kanclerjem in slovaškim ministrskim predsednikom je bila jedrska elek- AVSTRIJ A Zeleni: ukrepati proti ozonu! DUNAJ - Zelena alternativa v avstrijskem parlamentu zaradi vse-bolj alarmantnega razkrajanja ozona v stratosferi zahteva nujne ukrepe. Razpravo o tej temi je -kot smo poročali - akuta-lizirala Študija nemškega urada za okolje, ki je imela za rezultat, da je v zvezi z razkrajanjem ozona v stratosferi prišlo do znatno povečanega sevanja ultravijoCnih Zar-kovklasifikacije B, ter do 10-odstotnega nazadovanja zaščitne plasti v akrticnem področju ter 20-odstotnega nazadovanja ozonske plasti nad gosto poseljnenimi področji med 3. ion 60. vzporednikom. NajveCji problem so žarki tipe UV-B, ki ogrožajo zdravje (očesna in kožna obolenja) ter dolgoročno uničujejo plankton v morju in rastline na kopnem. Goromik Zelenih Peter Pilz je s tem v zvezi zahteval redukcijo prometa v salucaju naraščanja ozonske nevarnosti. Prva instanca za konkretno ukrepanje naj bi bili deželni glavarji. Pilz je ob tem pozdravil tozadeven predlog novega predsednika socialdemokratske stranke na Dunaju, Häu-pla, ki je zahteval, naj v takem primera javna prometna sredstva uvedejo brezplačno tarifo. Nadalje je govornik Zelenih zahteval ustanovitev kontrolnega urada, ki bi stalno nadzoroval razvoj in pravočasno opozoril na nevarnost ozona. trama Bohunice v bližini avstrijske meje, ki jo Slovaška hoče zapreti do konca leta 1995. S tem v zvezi sta politika obravnavala tudi vprašanje zaščite okolja in možnost tozadevnih avstrijskih investicij na Slovaškem. Vranitzky je po pogovoru s slovaškim ministrskim predsednikom Se dejal, da sta se pogovarjala tudi o položaju madžarske narodnostne skupnosti na Slovaškem, ni pa zavzel konkretnega stališča do tega vprašanja. V ospredju razgovorov avstrijskih politikov z egiptovskim zunanjim ministrom Mussajem pa bo po informacijah iz avstrijskega zunanjega ministrstva potek mirovnih pogovorov o Bližnjem Vzhodu. Zunanji minister Alois Mock je s tem v zvezi poudaril, da pripada prav Egiptu pomembna vloga v mirovnem procesu na Bližnjem Vzhodu, saj je Egipt edina država, ki je od podpisa Camp David-skega sporazuma navezala diplomatske stike z Izraelom. Amr Mussa bo v okviru svojega obiska v Avstriji avstrijskemu zveznemu predsedniku Thomasu Klestilu izročil vabilo za obisk Egipta, sestal pa se bo tudi z zveznim kanclerjem Vra-nitzkym. OVP nebo podpria socialni načrt DUNAJ - Minister za socialne zadeve Hesoun je včeraj predstavil svoj načrt o tako imenovanem prispevku za financiranje zavarovalnice za brezpolselne v Avstriji. Po mnenju socialdemokratskega ministra naj bil tak prispevek plačali vsi tisti, ki trenutno nie ne vplačajo v zavarovalnico, torej uradniki, obrtniki, kmetje in prostopoklicni. Višina prispevka naj bi znašala 0, 5 odstotka osebnega dohodka - do najvišje osnove za odmero socialnih dajatev pri socialni zavarovalnici. Poleg tega Hesoun načrtuje tudi solidarni prispevek politikov v višini pet odstotkov njihovega osebnega dohodka. Cilj uvedbe solidarnostnega prispevka je,na ta način spet napolniti trenutno skorajda prazno blagajna za zavarovanje brezposelnih. Hesou-nov predlog naj bi blagajni prinesel okoli 850 milijonov šiUngov. ÖVP je predlog socialnega ministra že zavrnila ter zahteva, naj se najprej izvede reforma uprave delavskega trga. AVSTRIJA / PRAZNOVANJA OB 1. MAJU Gospodarska kriza zahteva solidarnost Konclerjev poziv pred 50.000 ljudi - Kritiko opozicije DUNAJ/CELOVEC -Letošnja praznovanja avstrijskih političnih strank ob 1. maju je zasenčila kriza v gospodarstvu, prišlo pa je tudi do dokaj ostrega spodada med koalicijskima strankama SPÖ in ÖVP. Opozicija pa je kritizirala gospodarsko politiko obeh koalicijskih partnerjev, medtem ko so Zeleni, ponovno opozorili na nevarnost jedrskih elektrarn v neposredni bližini avstrijskih meja. Tradicionalna osrednja 1. majska priredtiev avstrijskih socialdemokratov pod geslom “Sigurnost v negotovih Časih“ je bila na trgu pred dunajskim rotvžem. Prireditve e je udeležilo nad 50.000 ljudi, glavni govornik pa je bil predsednik SPO in zvezni kancler Franz Vranitzky. Le-ta je v svojem nagovoru poudaril, da je v teh težkih Časih pohebna solidarnost z vsemi delojemalci ter odločno zagovo-rajal “politiko pomoči“ tudi za podržavljeno industrijo, Čeprav koalicijski partner ÖVP to pomoč pojmuje kot “državni intervencionizem“. Vranitzky je svojim izjavam še dodal, da je napočil Cas, da se končno neha z razlikovanjem med zasebno in podržavljeno industrijo. Dunajski župan Helmut Zilk je udeležencem zboro- Ivan Lukan AVSTRIJA / DRŽAVNA INDUSTRIJA Pohod delavcev na Dunaj? Igor Schellander DUNAJ - Glasno razmišljanje vlade o razbitju državnega kon-cemskega holdinga Au-strian Industries (Al) je konec tedna naletelo na ostro kritiko s strani obratnih svetov podjetij Al. Predsednik delovne skupnosti obratnih svetov v državni industriji Erhard Koppler je celo zagrozil s pohodom delavcev na Dunaj, ako bi vlada res hotela skleniti razbitje državnega holdinga. Austrian Industries -lani je holding zaključil poslovno leto s 4, 8 milijardami šilingi izgube - naj bi po želji ministra za promet in državno gospodarstvo Viktorja Klime Cimprej našel privatne deležnike. Razprava o tem teCe že dalj Časa, resnih partnerjev in družabnikov pa za zdaj še ni bilo videti. Razumljivo, saj so na eni strani previdni zaradi nekaterih kriznih faktorjev v Al (npr. Austrian Metall AG, katere sanacija naj bi stala 9 milijard šilingov), na dragi strani očitno tudi raje Čakajo, da bosta gospodarska kriza in nespretnost menedžmenta završila usodo državnega koncema - potem bi namreč žlahtni deli bili veliko bolj poceni naprodaj... Prav to taktiko pa po- speSuje pristojni minister Klima s svojimi nepremišljenimi glasnimi razmišljanji o možnem razbitju državnega holdinga, zdaj kritizira Koppler. Dejansko je Klima glede realizacije privatnih udeležb dal vodji AI Hugotu Sekyri rok do letošnje jeseni. Ce ne bi prišlo do pričakovane rešitve, bi lahko bil možen izhod razbitje Al, nekatera podjetja holdinga bi potem lahko bila sama na razpolago za privatne udeležbe ali celo za privatizacijo, je Klima nakazal v pogovoru za dunajski tednik ’Wirt-schaftswoche’. ravnja prav tako zagotovil, da se bo socialdemokratska stranka “borila za vsko posamezno delovno mesto“. Koalicijski partner socialdemokratov v zvezni vladi, avstrijska ljudska stranka, je na svojem zborovanju v Nižji Avstriji, kjer bodo 16. maja dežel-nozborske volitve, ponovno kritizirala politiko SPÖ glede podržavljenih podjetij. Predsednik stranke in vicekancler Erhard Busek je ob tem dejal, da pričakuje “pametno gospodarjenje“ na tem področju, zahteval pa je tudi razbremenitev tako delojemalcev kot gospodarstva na področju davčne politike. Predvsem se je Busek zavzel za izboljšanje okvirnih pogojev za podjetja. Predsednik avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider je 1. maj prav tako izkoristil za volilni nastop v Nižji Avstriji. Ostro napadel je tako SPÖ kot ÖVP, kanclerju pa je očital, da je s svojo gospodarsko politiko “pogorel“. Kot se za populista spodobi, pa je Kancler Vranitzky je pozval k večji solidarnosti zahteval, naj se davčna reforma izvede še sredi leta 1993 in ne šele z začetkom leta 1994, hkrati se je tudi zavzel za odpravo davka, ki ga mo-rajao plačevati podjetja od skupne vsote plač. Zeleni, ki so letos prvič izvedli vseavstrijsko 1. majsko zborovanje v Heidenreichsteinu v Nižji Avstriji, pa so se posvetili jedrskim elektrarnam ob avstrijskih mejah. Njihov zvezni poslovodja Peter Pilz je dejal, “da avstrijskim politikom ne bo potrebno razmišljati o novih delovnih mestih, Ce bi se v eni od teh elektrarn prišlo do katastrofe“. Na Koroškem je bila osrednja prvomajska proslava socialdemokratov v Velikovcu. Pred nekaj tisoč udeleženci se je predsednik koroških socialdemokratov in namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy odločno izrekel proti zhatevam za odpravo “praznika dela“, kot jih je vse glasneje slišati iz vrst svobodnjaške stranke. Predsednik koroške ljudske stranke in deželni glavar Christof Zernatto pa je v svojem prvomajskem pozivu dejal, da ima Koroška dobre perspektive pri ovladanju trenutne gospodarske krize, ki ni le omejena samo na Koroško. KOROŠKA / GOSPODARSTVO Nov šok za južno Koroško: V Borovljah in v Žitari vasi ogroženih 200 delovnih mest Podjetje Microprdcis je včeraj najavilo stečaj Ivan Lukan CELOVEC - Slabi vesti iz gospodarskega področja na južnem Koroškem: včeraj je pri deželnem sodišču v Celovcu najavilo stečaj podjetje Micropräcis iz kraja Podgorje pri Borovljah.Tudi pri podjetju IPH v Zitari vasi pa je v nevarnosti vec deset delovnih mest. Nemško podjetje Haaf, katero se je v Podgorjah naselilo pred desetimi leti, je v zadnjem času vse-bolj očitno zašlo v hude finančne težave, tako da je že pred dobrim mesecem pri uradu za delo v Celovcu najavilo odpust 60 delavcev do konec junija letos. S prijavo stečaja pa zdaj grozi nadaljnjim 100 nameščencem odpoved službe. Zveza za zaščito posojil je v zvezi s podjetjem Haaf sporočilo, da znaša primanjkljaj 83 milijonov šilinogov, skupnih obveznostih pa je 136 milijonov šilingov. Od tega je skoraj 15 milijonov šilingov še ne izplačanih osebnih dohodkov delojemalcev. NajveCji upnik pa je koroška deželna in hipotekarna banka Hypo z nad 110 milijonov šilingov. Druga slaba vest prihaja iz koroško-slo-venskega podjetja IPH v Zitari vasi. Generalna skupcina družabnikov je na zadnjem zasedanju sklenila, da bo s koncem junija letos znatno zmanjšala število osebja oz. zaposlenih. Odgovorni odpust skoraj 20 zaposlenih utemeljujejo s tem, da je treba podjete zaradi nastalih gospodarskih težav temeljito reorganizirati in se prilagoditi novim razmeram. Nadalje je predvideno, da bo podjetje zaprlo predstavništvi v Gradcu in na Dunaju, medtem ko je predvidena pospešena prodaja izdelkov IPH v Sloveniji. Zupan občine Zitara vas je k najnovejšem razvoju dejal, da bo redukcija osebja in s tem tudi proizvodnje močno prizadelo občino. NOVICE Razprava o direktnih volitvah deželnih glavarjev se nadaljuje DUNAJ - Klubski predsednik socialdemokratske stranke v avstrijskem parlamentu Fuhrmann je odločno odklonil neposredne volitve deželnih glavarjev in zveznega kanclerja. Parlamentarec je svoje stališče utemeljil s tem, da bi take vohtve bile “v nasprotju s Črko in bistvom zvezne ustave“. Po Fuhrmannovem mnenju bi bilo bolj demokratično, Ce bi tisti mandatarji (občinski odborniki, deželni poslanci in poslanci državnega zbora), ki konCno odločajo o vodilnih pozicija v politiki, bili izvoljeni po volilnem postopku, ki postavlja v ospredje osebnost kandidatov. Predlog deželnega glavarja Nižje Avstrije Prölla, naj bi vohlni upravičenec z dodatno glasovnico takorekoc dal priporočilni glas za tega ah onega kandidata za deželnega glavarja, pa je Fuhrmann ocenil kot “poskus, uvesti neposredne vohtve deželnih glavarjev skozi zadnja vrata“. Kot smo poroCaU, se je tudi koroški deželni glavar Christof Zernatto izrecno zavzel za direkte volitve deželnih glavarjev v Avstriji, njegov namestnik Peter Ambrozy si pa o tej problematiki še ni ustvaril dokončnega mnenja. Priznani umetniki demonstrirajo za živali DUNAJ - Pred ministrstvom za kmetijstvo so se včeraj zbrah znani avstrijski umetniki, da bi javno podprli osnutek novega zakona o transportu živali, ki ga je izdelal prometni minister Klima. Med demonstranti, ki hočejo demonstracijo podaljšati za nekaj dni, so bili Heinz Holecek, Lotte Ingrisch, Gertrade Portisch in Krista Stadler. Umetniki zahtevajo od pristojnega ministra Fischlerja, naj tudi on podpira osnutek zakona, ki predvideva prepoved vsakršnega transporta živah nad 130 kilometrov oz. nad šest ur. Fischler osnutek zakona odklanja, ker meni, da v zahodni Avstriji ni klavnice, ki bi ustrezala normam ES. FPO hoče onemogočiti iog< izvolitev Adama Unterriederja CELOVEC - Svobodnjaška stranka je napovedala bojkot volitev novega elana koroške deželne vlade Adama Unterriederja prihodnji petek v koroškem deželnem zbora. Klubski predsednik Strutz je s tem v zvezi dejal, da bo njegova stranka izčrpala vse mocnosti poslovnika, da bo izvolitev onemogočila. Zadržanje svoje frakcije je utemeljil s tem, da sta funkciji deželnega predsednika sindikata in elana koroške deželne vlade nezdružljivi. Kot smo poročali, je predsednica koroškega deželnega zbora Susanne Kövari za petek sklicala sejo deželnega parlamenta, ker je po odstopu finančnega referenta Maxa Rauscherja potrebna izvohtev novega elana deželne vlade. Leopold Guggenberger 20 let župan mesta Celovec CELOVEC - Leopold Guggenberger je pretekli vikend praznoval jubilej “20 let župan mesta Celovec“. Slavljenec, ki pripada koroški ljudski stranki, je leta 1973 na osnovi strankarskega pakta med svobodnjaško stranko in ÖVP postal župan glavnega mesta Koroške. Pri občinskih volitvah leta 1979 in leta 1985 pa je zbral toliko glasov, da je - vedno s pomočjo svobodnjakov - obrdžal položaj Zupana, Čeprav ÖVP nikoli ni bila najmočnejša frakcija v mestni skupščini. Leta 1991 - pri prvih direktnih volitvah županov na Koroškem - pa je Guggenberger v dragem krogu dobil absolutno večino glasov in premagal sedanjega ministra za zadravstvo, socialdemokrata Michaela Ausserwinklerja. Guggenberger in njegovi pristaši (okoli 4000!) so jubilelj slavili v okviru velike veselice. Med najvišjimi gosti je bil avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki je Guggenbergerja pohvalil za “enega najboljših ambasodorjev Avstrije v svetu“. Po zaslugi Guggenbergerja se je Celovec partnersko povezal z večjim številom mest v Evropi, med dragim z Novo Gorico in Gorico. Še vedno brez odločitve v zadevi Ziljske dovoznice BELJAK -Kljub podpisom pogodbe na ministrstvu z gradnjo Ziljske dovoznice še vedno niso zaCeh, ker je Sosvet za varstvo okolja pri koroški deželni vladi odklonil tako imenovano uradno varianto, s katero so se strinjah tudi župani prizadetih občin. Ziljani, predvsem prebivalci vasi DrašCe in Drevlje, so zaradi močnega prometa obupani, saj dnevno prevozi cesto skoraj 8000 avtomobilov. Po sklepu sosveta za varstvo okolja je podžupan Straje vasi, Janko Zwitter pozval vse pristojen politike, naj končno razčistijo, ali je to sploh gremij, v katerem se stvarno odloCa, ah pa gre za organ, ki ima nalogo, da zavlačuje dovoznico k avtocesti. CELOVEC / RAZSTAVA »Franz Salm - kardinal, patriot in razsvetljenec' Razstava o kardinalu Franzu Salmu, 51. škofu krške škofije, bo zajela nad 250 dragocenih predmetov CELOVEC - Pod naslovom “Franz Xaver von Salm - razsvetljenec, kardinal, patriot“ prireja krška škofija skupaj z mestom Celovec razstavo na spomin tega krškega knezoškofa (1749-1822). Razstavo v škofijski rezidenci v Celovcu bodo odprli 11. junija, na ogled pa bo do 12. novembra letos. S to razstavo je dana možnost, ne le spoznati prostore te zgodovinske hiše, v katero se je Salm preselil po smrti nad-vojvodinje Marije Ane in kjer je skozi desetletja stanoval, temveč tudi dobiti pregled nad duhovnim ozračjem in kulturnim ustvarjanjem v okolici prvega v Celovcu rezidirajoCega kroškega škofa. Eno od težišč je dokumentacija o Salmovem mecenstvu, razstava pa prikazuje tudi njegovo življensko pot, med dragim njegovo duhovno delovanje, njegove gospodarske pobude, ki so se končale v Salmovem osebnem stečaju. Nadalj-no težišče je Salmovo patriotsko in socialano delovanje za Celovec v Času francozke invazije na Koroškem. KOROŠKA / ZGODOVINA Prvi previdni poskusi ovrednotenja narodne politike koroških Slovencev med obema vojnama Ob primeru političnega poslanstva dveh slovenskih poslancev v deželnem zboru med obema vojnama, duhovnika Janeza Straca in zdravnika dr. Franca Petka, je pretekli teden v domu Tinjah univ.prof. dr. Stanko Hafner, slavist in zgodovinar, poskusil ovrednotiti narodno politiko koroških Slovencev med obema vojnama. Zgodovinarji namreč doslej niso zadostno obravnavali in raziskovali ta del kulturno-po-litienega življenja slovenske narodnostne skupnosti po plebiscitu in pred prevzemom oblasti strani nacionalsocialistov na Koroškem. Žive priče in stokovnjaki - oboje je predavatelj sam, pa tudi Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (dr. Avguštin Mahe) - se trudijo osvetljiti tudi to obdobje, ko se je zbegana in razdvojena narodnostna skupnost spet konsolidirala. Zainteresirani poslušalci so na tinjskem predavanjem marsikaj novega izvedeli, čeprav je na primer Starčeva zapuščina še neobdelana. Možno pa je trditi, da se kljub trdovratnih poskusov koroških Nemcev in dejanskih ideoloških razprtij močna slovenska tabora na Koroškem od plebiscita (tisti ”za Jugoslavijo” in tisti ”za Avstrijo”) nista razdvojila. Nasprotno: Ce so uradna popisovanja prebivalstva izkazala leta 1923 okrog 37.000 Slovencev in leta 1934 samo Se 26.000 Slovencev, je pri “štetju“ leta 1927, ki so ga izvedli slovenski duhovniki in društva v 57 južnoko-roških vaseh, izjavilo kar 71.000 tisoč ljudi, da je slovenščina njihov pogovorni jezik. Ves Cas je slovenska narodnostna skupnost pri dežel-nozborskih volitvah zbrala nad 9000 glasov in s tem v deželnem zbora imela dva poslanca, ki sta se politično močno uveljavila. Hrka-ti so glasilo "Koroški Slovenec”, "Slovenska kršCanska-socialna zveza” z nad 40 izobraževalnimi društvi, ter močna "Kmečka zveza” z razvito zadružniško mrežo krepili narodnostno zavest Slovencev na Koroškem. (A.A.) PROMOCIJA SLOVENSKE KULTURE LIKOVNA UMETNOST / POGOVOR Z JOŽETOM CIUHO Slovenija na zemljevidu Britanci so z zanimanjem sprejeli Slovenijo Umetnost ne podlega merilom nacionalne pripadnosti Aua Kosak 'Lürick'-- _^Nä§f Imshruck • AUSTRIA AND GERMANY »•slovema V-mma q ® • Florence ^ LIB€RTY Purting Slovenja on the Map LONDON - Skoraj 14 dni je 2e minilo od otvoritve enomesečne prodajne razstave slovenskega oblikovanja v britanski trgovski hiši Liberty v Londonu. Predstavniki Libertyja pravijo, daje bila že otvoritev sama ena njihovih najuspešnejših. Zanimanje za razstavo je veliko in prodaja zadovoljiva. Cene izdelkov so na visoki ravni v skladu s kupno močjo klientele, ki kupuje v Libertyju. To pa so kupci 118 let stare trgovske hiše, ki si je ustvarila ugled po svetu z izbranim prodajnim blagom, vCasih avantgardnim, vedno pa v svojem Liberty stilu, ki pomeni kakovost, eleganco in originalnost. V Libertyju predvidevajo, da bo razstava služila kot temelj za nadaljevanje poslovnih odnosov s Slovenijo in nekaj razstavljenih izdelkov bodo zagotovo vključili v svojo redno prodajno ponudbo. Razstava v Libertyju pa predstavlja tudi priložnost za slovenski turizem, kajti predstavniki turistične agencije Slove-nia Travel in letalske družbe Adria Airways v razstavnih, prostorih posredujejo tudi turistične informacije o Sloveniji in poteh do nje ter poudarjajo, da je zanimanje zelo veliko. Razstavo je pospremila posebna številka The Slovenian Newsletter -Časopisa, ki ga izdaja skupina Slovencev v Londonu, vendar odmeva tudi v britanskem tisku. Dnevnik The Guar- dian med drugim piše, da ima Slovenija edinstven kulturni položaj in njeni oblikovalci na različne načine zdaj odgovarjajo nenadni priložnosti ustvarjanja »nacionalnega oblikovanja«. Razstava kaže, piše Hugh Aldersey - Williams, da med slovenskimi oblikovalci ne primanjkuje inspiracij in nadaljuje: »Med predmeti razstavljenimi v Libertyju pohištvo Oskarja Kogoja prisvaja organske oblike ko poskusa utreti zvezo z zemljo medtem ko srebrni nakit Miše Jelnikar uporablja teme keltskih arheoloških izkopanin v Sloveniji.« »Janez Suhadolc« nadaljuje avtor, »Cesto jemlje delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika za svoje izhodišče,« in pojasnjuje, da je bil Plečnik »ljubljanski odgovor barcelonskemu Antoniu Ga-udiu«. V zaključku pa Hugh Aldersey - Williams ugotavlja, da je za pravo orientacijo, kje Slovenija leži, treba le bežno pogledati prospekte za Libertyjevo prireditev. Ti kažejo pod povečevalnim steklom zaokrožen del zemljevida. Središče v krogu povečanega zemljevida pa je zahodno od Ljubljane in raje vključuje Italijo in Avstrijo kot pa druge republike bivše Jugoslavije. Kje je to, si je lord Steward-Liberty že osebno ogledal, začel pa je tudi s pripravami za razstavo o podjetju Liberty, ki naj bi bila jeseni v Ljubljani. Slovenski kozolec na perzijski preprogi v blagovnici Liberty s sneto streho, saj lord Steward - Liberty meni, da je dovolj streha blagovnice Jože Volfand Jože Ciuha, Legenda o tretjem, sitotisk, 1976 PARIZ - Slovenski slikar Jože Ciuha razstavlja v galeriji Art in Communication v Parizu. Otvopritev je bila zadnji dan v aprilu. Razstava, ki bo odprta do 26. junija, je pritegnila tudi mnoge francoske poznavalce in ljubitelje likovne umetnosti, ki so se odzvali slikarjevemu povabilu in vabilu te pariške galerije ob njeni desetletnici. Jože Ciuha tokrat predstavlja trideset svojih platen, grafik, slik na pleksi steklu in akvarelov. Vsa dela je slikar ustvaril v zadnjih dvet letih v Parizu in so tokrat prvič na ogled. Naj omenimo nekaj naslovov teh najnovejsih umetnin: Rdeči ples, Don Kihot, Atila, Melanholija poletnega veCera, Spomin na moj rojstni kraj, Pokrajina moje mladosti. Vsem, ki se bodo s slikarjem in njegovo umetnostjo prvič srečali, so na voljo za ogled monografije. Prav tako pa ga bodo lahko spoznali iz intervjuja v reviji L. E. A. D. E. R., ki jo je februarja letos izdalo francosko ministrstvo za izobraževanje in vzgojo. Ob obisku v slikarjevem pariškem ateljeju malo pred otvoritvijo omenjene razstave nam je Ciuha povedal, da pripravlja tri večje razstave; ena bo septembra v Benetkah, drugi dve pa v začetku prihodnjega leta v Ljubljani v Cankarjevem domu in ponovno v Parizu. Za slednjo je nekaj velikih platen že naslikal, nekaj pa jih se čaka na umetnikov navdih in na trdo delo visoko pod eno od pariških streh. Stanka Ritonja Slikar Jože Ciuha, ki živi med Ljubljano in Parizom, se je pred dnevi spet vrnil v svoj pariški atelje. Potem ko ga je znani francoski kritik Alain Bosquet odkril ljubiteljem in poznavalcem likovne umetnosti v Parizu, se morebiti začenja novo pariško obdobje slovenskega slikarja. Veliko razstavo slik Jožeta Ciuhe so odprli 29. aprila v pariški galeriji Art et Communication. »Začenja se poker,« pravi mojster, »ki zahteva dobre živce.« Kako umetnik, slikar, ki v dosedanjem opusu in v različnih ciklih ni bežal pred nedoumljivostjo razkroja sodobne civilizacije, doživlja tragiko smrti na Balkanu, v deželah, ki so mu bile blizu? Ce kaže verjeti zgodovinarjem, je bilo v zadnjih petih tisočletjih na planetu, ki na njem živimo, komaj petdeset let popolnoma mirnih. Mi pa še kar naprej podlegamo izkrivljenim predstavam o sebi in si ostajamo tujci, kot taki pa smo nenehno dojemljivi za vse mogoCe manipulacije, Otepa se nam tudi miselnost minulega stoletja, ko so se hedonisti medili v prepričanju, da se tehnološki napredek prekriva s humanizmom. Danes lahko brez težav ugotovimo, da se vojak našega Časa loCuje od svojih bližnjih in daljnih predhodnikov zgolj po učinkovitosti orožja, ki ga uporablja. O kakršni koli morali ali etiki ni vredno govoriti. Torej je mir še naprej nerazrešljiva neznanka. Da. Vzročno ga povezujem z ideologijami, družbo, politiko, gospodarskimi odnosi itd., itd. In vendar so na Vzhodu tej težavi že zdavnaj postavili diagnozo: dokler človek ne bo znal in zmogel preseči lastnega uničevalnega naboja, bo Se naprej tako, kot je bilo. Človek je namreč človek, bitje med živalskim in božanskim. Dokler se bo inertno prepuščal samo-gibnemu funkcionalizmu, ne da bi bil pripravljen odkriti in aktivirati lastne potencialne energije, ki omogoča prestop iz materialne v duhovno sfero ali iz večne odvisnosti v lastno odreSe-nost, ne bo zmogel doumeti metafizične determiniranosti miru. Vrniva se na Balkan. Poleg že povedanega je nase stoletje tudi Cas ve- Oslobodenje dobilo švedsko-dansko nagrado za mir STOCKHOLM - Sarajevski Časopis Oslobodenje je bil nagrajen z Nagrado za mir, ki sta mu jo podelila stockholmski Časopis Dagens Nyheter in köbenhavenski Časopis Politiken. V nagradi sta utemeljila, da je edini sarajevski časopis Oslobodenje prejel Nagrado za mir (Frihetspris), ki znaša 100.000 Švedskih kron (13.700 dolarjev), zato, ker izhaja vsak dan kljub zelo težkim delovnim razmeram v obkoljeni bosanski prestolnici. Vojna v Bosni se je zaCela pred enim letom in v tem Času je bilo ubitih in ranjenih precej novinarjev Oslobodenja. »Osvoboditev (oziroma »oslobodenje«) like oseke plemenske obsedenosti in idolatrije. In že smo pri tragediji, ki jo omenjate. V krajih, kjer je pustošila ali še pustoši vojna, sem imel nemalo dobrih znancev. Zato ima zame ta tragedija, ki je, mimogrede povedano, postala tudi televizijski spektakel, še intimni predznak: taka žalost se ne more izroditi v naveličanost. A vendar je najbrž pariški pogled na Slovenijo in Balkan drugačen kot ljubljanski. Pred leti, ko Slovenija še ni bila samostojna država, je bil Jože Ciuha, slikar v Parizu, iz Jugoslavije. Ali je zdaj samo slikar? Ali je slikar iz Slovenije? Na to in podobna vprašanja sem že večkrat odgovarjal. Sem predvsem slikar, ne glede na to, kje sem. Ali povedano drugače: delo, ki sem se mu zavezal, ne podlega kriterijem nacionalne pripadnosti. Jasno pa je, da je Slovenija gnezdo, iz katerega izhajam. Se kar naprej pa moram pojasnjevati, da Slovenija ni niti »Slovakia« niti »Sla-vonia«, da je del bivše Jugoslavije, sicer ostaja za premnoge tujce zemljepisno neopredeljiva. Ko me pa že vprašujete, kako vse to doživljam v Parizu, bi rekel, da se ob vsem, kar se dogaja, vse bolj razvidno izpričuje nekaj, na kar svoj Cas nismo bili posebno pozorni. Ne glede na nostalgijo, ki se veže na rajnko državo in ki so predvsem posledica bede in stisk sedanjih balkanskih vojn zoper civilno prebivalstvo - in ne glede na očitke in obsodbe na rovaš bivšega sistema, govori večina kulturnih delavcev in ustvarjalcev, ki jih poznam, o nekdanji Jugoslaviji - kljub njenim raznorodnostim ali pa prav zato - kot o specifičnem, zanimivem in zelo plodnem kulturnem prostoru. Prav tako je tudi zanimivo, da se je nemalo uglednih ustvarjalcev tega prostora povsem poistovetilo ali s slepilom mitologij ali s ceneno dopadljivostjo operetnih ritualov in s političnim kičem nasploh in ni in ni zmoglo v Času velike preizkušnje prestopiti praga plemenske histerije in vzpostaviti lastnega kritičnega odnosa do lastnih oblastnih struktur. Zato ni čudno, da danes, kjer koli se na razbitinah bivše države križajo nacionalne agonije z vrednotami, lastnimi kulturi, slednja ostaja praznik rok. izraža tudi etiko dela Časopisa. S svojim pogumom in energijo se mu je posrečilo omejiti skupinsko sovraštvo, ne glede na dogodke,« pravita Arne Ruth in Herbert Pundik, glavna urednika Dagens Nyheterja in Po-litikena. (APP) 2000 let stara okostja otrok PEKING - Kitajski arheologi so pred kratkim v provinci Hubei odkrili veliko grobnico ter v njej našli okostja 83 dojenčkov in otrok, ki so stari najmanj 2000 let. Do odkritja je prišlo v neki podzemski jami na bregu reke Jangce, kjer je Kitajska akademija znanosti opravljala svoje paleontološke in paleoantropoloske raziskave. Okostja so ležala v jami, ki je visoka 14 metrov, drugo zraven drugega, ven- Toda v Parizu je najbrž drugače. Življenje v Parizu mi danes bolj kot kdaj prej pomeni prevetritev mno- dar brez razvidnega razporeda. Preiskava zobovja je dokazala, da je precej okostij pripadalo otrokom, starim manj kot dve leti, kot je izjavil Cang Canbiao, profesor na Akademiji znanosti. »Odkritje otroških okostij je v kitajski arheologiji zelo redek pojav,« je poudaril. Po vsej verjetnosti je smrt teh otrok povzročilo veliko pomanjkanje v bronasti dobi, meni Cang, ki prav tako ne izključuje možnosti množičnega pokola. (AFP) Odstop direktorja češke Filharmonije PRAGA - Ministrstvo za kulturo je sporočilo, da je spor med umetniškim in komercialnim predstavnikom v Češki Filharmoniji, ki je dirigenta Vaclava Neumanna prisilil, da je prekinil sleherno sodelovanje gih zatohlosti, samozadostnosti, zapiranja vase in sploh vrtičkarstva. Ali je Pariz Se središče evropske kulture? z orkestrom, dosegel vrh, saj se je končal z odstopom direktorja Milana Laska. Vaclav Neumann je prejšnji mesec pretrgal vse odnose z orkestrom, ki mu je dirigiral skoraj 20 let, saj se ni strinjal z »ravnanjem brez primere« direktorja Milana Laska »z nekaterimi starejšimi elani orkestra«. Zaradi njegove odločitve so morali odpovedati dva koncerta, ki bi jim moral dirigirati ta mesec, veC drugih dirigentov pa se je solidaliziralo z njim in ga ni hotelo nadomestiti. Minister za kulturo Jindrich Kabat »bo v prihodnjih dneh sprejel odstop Milana Laska«, administrativni upravnik pa bo v vmesnem obdobju prevzel funkcijo vršilca dolžnosti do imenovanja novega direktorja na predlog administrativnega sveta Filharmonije, je spo- Pariz je zrelo mesto. Svojo napetost in energijo tudi nenehno žarci. Hkrati pa ponuja bogatijo svojih galerij in muzejev, roCilo Ministrstvo. Milan Lasek, ki ga je za direktorja imenovalo Ministrstvo za kulturo novembra lani, je izjavil, »da je opravil s pogodbami tistih, ki so odveC, v okviru svojih pooblastil. Prizadeval si bo namreč, »da bi Filharmoniji zagotovil njen obstoj v okviru tržnega gospodarstva«. 72-le-tni Vaclav Neumann je že novembra 1990 odstopil z mesta koncertnega mojstra orkestra, Čeprav je ostal Častni koncertni mojster tega prestižnega orkestra. Jiri Belohlavek ga je nasledil, kmalu pa ga je spodrinil Nemec Gerd Albrecht, ki so ga izvolili elani orkestra. Izvohtev tujca na Celo tega najuglednejšega orkestra v državi, ki je bil ustanovljen leta 1896 in ga v 40 odstotkih subvencionira država, je v Pragi naletela na številne kritike. (AFP) gledališč, koncertnih dvoran, knjigarn, pa tudi zanimivih srečanj itd. Ob vsem tem ponuja tudi sproščeno atmosfero z veliko mero strpnosti, kjer se sožitje mnogih raznorodnosti in raznolikosti ne poniža na poziv za spopad. Seveda tudi revščina temu mestu ni tuja. Je pa mesto do te mere bogato, da mnoge eksistenčne stiske nikoli ne zatemnijo esencialnih. Ce domnevam, da niste povsem naključno v Parizu, da ste ambasador slovenske kulture in ustvarjalnosti, kaj pravite - kaj pomeni in kaj bi lahko pomenila slovenska kultura v Parizu? Najprej bi si morali zastaviti vprašanje, kaj pomeni slovenska kultura dandanes v Sloveniji. Sam seveda nisem za to, da bi se nacionalna kultura zreducirala na nekakšno sindikalno gibanje prizadetih kulturnikov, vendar pa nam je za uravnoteženo življenje, tudi glede na zgodovinsko izkušnjo, smotrna kulturna politika bolj potrebna, kot se zdi, da se tega zavedamo. Ce se bomo na milost ali nemilost podrejali strankarskim interesom ali pa ozkosrčnosti tehnokratov, se bomo kaj kmalu znova znašli na ravni «slovenskih veCernic. Za predstavitev naSe kulture v Parizu ali kjer koli v svetu pa je vendarle treba izkoristiti možnosti, ki jih imamo. Da. A pri tem ne kaže prezreti dejstva, da smo pretežno revna družba. Ce govorimo o potrošnikih kulturnih dobrih, da si pri nas univerzitetni profesor ne more privoščiti vsega tistega, kar si lahko brez težav privošči otroška negovalka na Zahodu. in končno tudi ne smemo pozabiti, da se vse začenja pri vzgoji. Slovenija še vedno nima svojega veleposlanika v Franciji. Francozi so ravnali drugače. Kaj bi lahko storil veleposlanik za promocijo slovenske kulture? Lepo bi bilo, Ce bi naša diplomacija končno rodila francosko govorečega veleposlanika. In prav tako lepo bi bilo, Ce bi bil ta veleposlanik občutljiv, se pravi, dojemljiv za kulturne dobrine. Z novim veleposlanikom naj bi bilo v Parizu veC kulturnikov in ustvarjalcev. Ali se slovenski ustvarjalci v Parizu družite ali tudi tam zmaguje prislovična slovenska zaprtost, indivi- Umri Josef Greindl PARIZ - Nemški basist Josef Greindl, v 50. in 60. letih eden poglavitnih solistov berlinske in dunajske opere ter festivala v Bayreuthu, je umrl na Dunaju v starosti 80 let. Z njim je izginil eden zadnjih predstavnikov generacije mogočnih glasov, ki so lahko interpretirali Wagnerjeve opere z vrhunsko dramatično intenziteto. V svoji karieri je s tragičnim in buffo glasom, ki ni bil znan samo v operi, ampak tudi v oratorijskih in koncertnih izvedbah, odpel veC kot 118 vlog. Njegov doneči bas je bilo mogoče prvič slišati leta 1943 v Bayreuthu, kjer je odpel vlogo Pognerja v Mojstrih pevcih. V Bayreuth je redno prihajal med leti 1952 do 1969, kjer je odpel vrsto wagnerjanskih vlog (Hagna v Somraku bo- dualnost? Družim se z različnimi ustvarjalci z vseh koncev sveta. Od Slovencev sta to predvsem Vinko Globokar in Zoran Mušic. Kritik in pesnik Alain Bosquet pravi v besedilu, ki ga je objavil v Časniku Le Quotidien - Odkrijmo Jožeta Ciuho. Čudi se, da tak slikar v Parizu ni bolj znan, in sram ga je, pravi v Čustvu očaranosti, ker vas je tako pozno srečal in spoznal. Kot umetnik ima tudi kritik sebi lasten naCin izražanja. Umetniško delo je kot ponujeno zrcalo. Tisti, ki se v njem ogleduje, se srečuje z lastno življenjsko izkušnjo in predvsem z lastno občutljivostjo. Bosquetovo navdušenje izpričuje njegov erotični odnos do likovne umetnosti. Ta Čustvena komponenta se mi zdi dragocena še celo, Ce jo primerjam s tistimi kritiki, ki ocenjujejo neko delo povsem brezosebno. V mislih imam tiste strokovnjake, ki vedo«-vse« in nie veC razen tega. Potem ko me je Alain Bosquet slučajno odkril, sva se večkrat srečala- in tudi zbližala. Medtem je o meni napisal tudi daljšo študijo. Ker gre za enega najuglednejših pariških kritikov, ni Čudno, da sem prejel že nekaj povabil od uglednih galerij. Tu pa se začenja nova, povsem drugačna igra. Tu se začenja »poker«, ki zahteva dobre živce in primerno dozo drznosti ali celo nesramnosti. Sam te igre ne obvladam. Zato Čakam Radmilo (ženo), ki je v tej naporni in neprijetni igri neprimerno bolj spretna od mene, ki obvladam zgolj tisto »človek, ne jezi se«. In kje ste zdaj, mojster Jože Ciuha? Kje sem zdaj? - Na to vprašanje ne najdem pametnega odgovora. Pa tudi sam si ga nikoli ne zastavljam. Edino, kar bi lahko rekel, je, da je moj«zdaj« vedno delo. In kje boste jutri? Tudi jutri bo«zdaj«. Prihodnje leto boste praznovali sedemdesetletnico. Kaj se bo zgodilo? Spet se bom kot slednje leto za leto dni postaral. Sicer pa bi ob vsem, kar sem povedal, rad poudaril, da življenja, ki ga in kot ga živim, ob vsem, kar se ponuja, ne bi rad bistveno spreminjal. Mislim, da je zelo važno, da se tega zavedam. gov in Dalanda v Mojstrih pevcih). Josef Greindl se je rodil 23. decembra 1912 v Miinchnu, se izšolal na Glasbeni akademiji in začel svojo kariero leta 1936 z vlogo Hundinga v Wagner-jevi Valkiri v Krefeldu. Od 1942 do 1948 je nastopal v Državni operi v Berlinu, od koder je prestopil v opero v zahodnem Berlinu. Leta 1956 ga je angažirala dunajska opera. Njegov sloves je segal Cez meje nemško govorečega sveta in od 50. let naprej so ga vabili na znane odre v New Yorku, Londonu, Milanu, Parizu, Buenos Airesu in seveda na festivale v Salzburgu in Bayreuthu. Leta 1973 je sodeloval pri postavitvi De tempo-rum finae comedia Carla Orffa. Od leta 1961 je poučeval petje najprej v Sa-arbriicknu in na Dunaju od leta 1973 naprej. (AFP) film / ZGODBE O LETOŠNJIH DOBITNIKIH OSKARJEV Clint Eastwood Naslednje leto bo tride-®et let, odkar Eastwoodova filmska podoba, ki je medtem dobila skorajda mitske tezsežnosti, suvereno kraljuje na platnih kinodvo-r3U in polni kinematograf-ske blagajne. Gre za enega öajbogatejsih hollywood-skih igralcev in Se danes tudi za enega najpopular-nejših, ki je ženske ves ta cas privlačil s svojim vide-z°m ter mišičastim, vitkim telesom, moški pa so se mentificirali s tipom neomajnega, hladnokrvnega samotarja, kakršne upodablja v svojih filmih. Pri tri-lusestdesetih letih še ve-uno ni izgubil svoje kari-^e, s špartanskim naci-Uom življenja mu uspeva ohraniti vrhunsko kondici-j°> gube, ki jih je v njegov obraz zarezal Cas, pa mu dajejo videz izklesanosti in hdote. Vse se je začelo s hunom Za prgišče dolarjev (1964) S. Leoneja, v kate-rem je Eastwood zaigral »Moža brez imena«. Leone je s svojo reinterpretacijo mitov Divjega zahoda in z edinstvenim vizualnim slogom omogočil ponovno oživitev zvrsti, ki je bila tedaj že v zatonu. Leone je Za vlogo »Moža brez ime- Igor Kernel na« sprva hotel dobiti H. Fondo, nato jo je ponudil Jamesu Coburnu in C. Bronsonu, a sta jo oba zavrnila; končno je vlogo dobil Eastwood, ki se je hotel rešiti TV-serije Rawhide. Eastwood je moCno vplival na končno podobo svojega »Moža brez imena«, saj je dosegel, da so iz scenarija izločili večino dialogov za njegov lik, ki ga je tudi značajsko obtesal: rezultat je bil skrivnostni, redkobesedni in brezobzirni plačanec - revolveraš, ki ga je še bolj izpilil v naslednjih dveh Leonejevih filmih, Za dolar veC (1965) in Dober, grd, hudoben (1966), kjer ga je povzdignil na arhetipsko raven. Eastwood se je iz Evrope vrnil kot superzvezdnik: za svoj prvi nastop pri Leoneju je dobil vsega 15.000 ameriških dolarjev, za film Za prgišče dolarjev že 50.000 plus delež od dobička, za vlogo v Obesite ga brez milosti! (1968, r. Ted Post) pa je že prejel 400.000 dolarjev in še 25 odstotkov neto izkupička. Leone je torej lansi-ral »Moža brez imena«, pravi Eastwoodov arhetipski, lik, za drugega pa je zaslužen ameriški režiser Don Siegel. Gre seveda za »umazanega« inšpektorja Harryja Callahana, surovega policista s katerim smo se prvič srečali v filmu Škorpijon ubija (1971), posneli pa so bili še štiri »-sequele«: Past za inšpektorja Callahana (1973, r. Ted Post), The Enforcer (1976, r. James Fargo), Umazani inšpektor Harry (1983, režiral ga je sam Eastwod) in Smrtonosna igra (1988, r. Buddy Van Horn). Siegel je Eastwooda uspešno uporabil tudi v drugih svojih filmih: Serif v New Yorku (1968), Sierra Torri-de/Two Mules for Sister Sara (1969), The Beguiled (1970) in Beg iz Alcatraza (1979). Clint Eastwood kot tipičen samosvoj »self-made man« seveda ne bi bil to, kar je, Ce ne bi ustvaril lastne produkcijske hiše, imenovane Malpaso Producti-ons. Pod njeno streho že od leta 1971 režira filme, v katerih po eni strani nadaljuje tradicijo mitov, ki jih je nekoč sam pomagal ustvarjati (Neznani zaščitnik /1972/, že omenjeni Clint Eastwood v filmu Mož iz San Fernanda Nagrade, festivali, priznanja Clint Eastwood je letos prejel dva oskarja: kot producent (za najboljši film) in kot režiser filma NeoprošCeno. Doslej je dvakrat nastopal kot gost Pri podeljevanju kipcev, in sicer leta 1970, ko je skupaj s Claudio Cardinale tetocil oskarja za najboljši tuji film producentu celovečerca Z, ter leta 1973, ho je z oskarjem za najboljši film razveselil producenta Botra, Alberta S. fiudyja. Tokrat se je (nedvomno z velikim zadoščenjem) preizkusil Se v vlogi obdarovanca. Eastwood, katerega opus so Evropejci zaceli jemati resno Prej kot Američani (v ZDA je bil po svoji zmagoslavni vrnitvi iz Italije sicer ves Cas magnet za gledalce, zato pa malokrat kandidat za nagrade), je sicer te leta 1985 od francoskega ministrstva za kulturo prejel naziv »Chevalier des Arts et des Lettres«. Ni pa Cisto res, da je bil NeoprošCeno prvi Eastwoodov film, ki je prejel kakega oskarja: že leta 1988 je namreč to nagrado (v kategoriji za najboljši zvok) dobila njegova biografija Charlieja Par-kerja - Bird, Forest Whitaker pa je za svojo vlogo v tem filmu prejel tudi prvo nagrado na 41. festivalu v Cannesu. Za režijo Birda je Eastwood dobil zlati globus, Diane Vanora pa priznanje newyorfike filmske kritike za stransko žensko vlogo; Bird je bil prav tako nominiran za cesarja v kategoriji najboljši tuji film. Leta 1970 je Clint Eastwood (skupaj z Barbro Streisand) prejel nagrado zlati globus v kategoriji World Film Favorite, leta 1987 pa nagrado Cecila B. De Milla. Umazani inšpektor Harry, Bledolični jezdec /1985/ idr.), po drugi strani pa si teh mitov ne obotavlja tudi porušiti, kadar se mu to zdi potrebno (Bronco Billy /1980/, Honkytonk Man /1982/). Z Birdom (1988) je Eastwood suvereno posegel na področje, ki mu ponavadi obešamo oznako »art film«, njegovo, posredno morda najbolj osebnoizpovedno delo, pa je Beli lovec, cmo srce (1990). Ker nekateri, v Eastwoodu se vedno hoCejo videti zgolj utelešenje skrajnega mac-hizma, velja omeniti njegov zelo zanimiv odnos do »nežnega spola«, ki se kaže v nekaterih njegovih filmih, še posebej The Beguiled, Strah v noCi (1971 in Zanka (1984, r. Richard Tuggle), kjer nastopa v vlogi nemočne žrtve, kar doseže vrhunec v Uličnem policaju/The Rookie (1990), kjer ga negativka (Sonia Braga) dobesedno posili, zvezanega kot salamo. hi morda je prav sposobnost tolikšnega razpona v samoizpovedovanju, ki sega od poosebljanja arhe- tipske moškosti do nenavadne ranljivosti, tudi eden od najpomembnejših vzrokov za nezmanjšano popularnost tega igralca/režiserja. J. Cox, Eastwoodov montažer Dobitnik oscarja za montažo (NeoprošCeno). Cox je kot montažer doslej delal pri petnajstih filmih, tako rekoč izključno pri tistih, kjer je bil Clint Eastwood igralec ali režiser, večinoma pa kar oboje hkrati (eno od dveh izjem v tem pogledu predstavlja film Ratboy iz leta 1986, ki ga Eastwood ni režiral in v njem tudi ni nastopil, zato pa ga je režirala in v njem igrala glavno vlogo njegova nekdanja soproga Sondra Locke, Clint pa je bil producent). Eastwoodovo in Coxovo sodelovanje obsega naslednje filme (razen treh je vse režiral Eastwood sam); The Enforcer, Veliki izziv/The Gaun-tlet (1977), Mož iz San Francisca/Every Which Way But Loose (1978), Bronco Billy, Honkytonk Man, Umazani inšpektor Harry, Zanka. Bledolični jezdec, Pravi vojak/Heartbreak Ridge (1986), Bird, Fink Cadillac (1989), Beli lovec, cmo srce, Ulični policaj in Neopro-SCeno. Cox se je svoje veščine praktično v celoti izučil v Eastwoodovi šob, usodi obeh mož pa sta se pri tem očitno tako prepletli, da sta se skupaj dokopala tudi do oscarja. Igor Kemel ZDAJ „METN OST «j r -UV*?/ ■M Pilon, Tihožitje s hruško in litrom, olje na platnu 1922 pvojna narava Vena Pilona Reprezentativna predsta-vitev del iz dvajsetih let Primorskega slikarja Vena Pilona (1896-1970) v galeriji Loža v Kopru je zamisel Andreja Medveda, ki je ob razstavi v katalogu podal »lacanovski« ekskurz z naslovom: »Podoba gube kot Podoba želje«. Ekskurz je Sele uvod v obsežno študijo »Gesta kot halucinatorna zadovoljitev želje« Jureta Mikuža, ki je že v razpravi »Podoba roke«, interpretiral Pilonovo slikarstvo na Podlagi simbolne govorice rok portretirancev. Zapisa °fieh umetnostnih zgodovi-rrarjev in kritikov odpirata in poudarjata problem slikarjeve osebnosti, zlasti njegove seksualne neizžive-tosti, ki naj bi našla nadomestilo za svoje sanje prav v najbolj izrazitih, CuteCih portretih in celo krajinah. Prav portreti, nastali v letu 1923, so tisti, ki gledalcu v galeriji jemljejo dih. Surova preprostost postane spriCo drzne virtuoznosti neulovljiva. Vendar Pilon ni ničesar prepuščal naključju. Njegova platna so Cista in oblike stilizirane do trenutka, ko duhovna moc portretiranca naseli celo platno. Njegovo najbolj plodno obdobje, v katerem so nastala dela, ki so na ogled v koprski galeriji, je povezano z domaCo zemljo, lju- dmi in pokrajino, ki jo je najbolj poznal in edino Čutil. V portretih staršev, sester, varovanke-sirote Pavle, prijateljev in ljubic je ustvaril izrazite značaje, v katere stopi gledalec prek skoraj strašljivo naslikanih obrazov in rok. Osnovno nasprotje, ki ni zaznamovalo le obeh portretov, temveč je njegovo breme nosil tudi slikar sam, je nasprotje značajev njegove matere in oCeta. Zadržana, moralna drža matere in očetovo ve-seljaštvo ter vroča kri sta se v umetniku bili celo življenje. Hrepenenje po dostojnem, mirnem življenju je zastrupljala razvratniška želja. Hrepenel je po strasti, a strah ga je silil k izgovorom o neprimernem fizičnem videzu. Bil je kritičen, ne le do svojega telesa, temveč tudi do svojega slikarstva. Ko se je v začetku tridesetih let začela izgubljati psihična napetost v njegovih slikah, je prenehal slikati. Grenak okus te izkušnje ga je spremljal vse nadaljnje življenje, Čeprav je tudi kot likovni ustvarjalec, predvsem pa kot pozoren opazovalec ostal aktiven do smrti. Z neodobravanjem je spremljal vse bolj estetizirano slikarstvo, na robu katerega je ostajal, in z upanjem zrl v možnost, da bo njegovo preživelo. (V.K.) Vizija Mirana Cenčiča Te dni v novogoriški galeriji Pokrajinskega muzeja razstavlja slikar Miran Cen-CiC. Miran CenCiC je leta 1990 konCal ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in v letošnjem letu končuje slikarsko specialko. V prijetnem galerijskem prostoru nam je slikar predstavil sadove svojega dela zadnjih dveh let, pri katerih imamo venomer občutek, da želijo preseči resničnost, ki mu jo ponuja površina platna. S svojo izraznostjo slikar ponuja svoj psihični svet, vizijo lastnega sveta in odsev svoje duše. Pri slikah je v prvi vrsti Čutiti vpliv slikarja Emerika Bernarda, ki ga je kot profesor spremljal na likovni akademiji. Njegova učitelja sta tudi Kandinski, ki je v začetku našega stoletja naslikal prvo abstraktno sliko, in abstraktni ekspresionist Pollock. Slikar izhaja iz kubizma, ki ga želi nadgraditi, kakor mu narekujejo njegovi učitelji in vzorniki; nadgraditi in združiti pa želi tudi le-te, da bi iz njih iztisnil najboljše. Slika s pomočjo podzavesti, zaCne vedno pri ničli, ki jo želi spremeniti v stvarnost s pomočjo barv, ki so pod površino živahnejše, nad njo pa umirjene. Sicer pa so ta dela le plodovi raziskovanja, da bi nekega dne naslikal pravo sliko -Vizijo. (S.K.) Manj znani Jakopič Razstava, ki je ujela 50-letnico smrti slikarja Riharda Jakopiča, je bila pred gostovanjem v koprski galeriji Meduza na ogled v ljubljanski Bežigrajski galeriji. Izbor manj znanih del iz Jakopičeve zapuščine je pri- pravil Miloš Bašin, v sodelovanju z galerijo Ars Sacra iz Maribora. Razstava zajema dela, tudi skice iz celotnega umetnikovega opusa. Simbolne podobe noCnih in gozdnih prizorov niso bile v skladu z Jakopičevo težko, kontemplativno naravo, ki je zaživela iz njegovih poznih del. Prav zato je prijetno videti slike manjšega formata iz njegovega zrelega obdobja, ki niso bile zastavljene tako ambiciozno in tako puščajo na neobdelanem platnu še dodatno svežino, ki jo je Jakopič rad premagoval s svojo virtuozno, a še kako vodeno potezo. Nekaj lahkotnega je v njih, nekaj, Cesar Jakopič na velikih platnih ni dopuščal. Razstavljena je tudi skica izgubljenega velikega platna Kristusovega krsta, osrednjega dela 1. umetniške razstave leta 1909 v danes podrtem Jakopičevem paviljonu. Po tej razstavi je še težje razumeti, da so Jakopičev paviljon podrli. Vse ohranjene fotografije se zdijo zgolj iluzija, kajti realnost železniške proge in obvoznice je v nebo vpijoča. Ta mala sličica, droben kos platna, na katerem se je mojster pripravljal, da opravi svoj krst, krst slovenske umetnosti, pa da misliti. (V.k.) Kdor se preživlja s pisano besedo, nedvomno nemalokrat občuti svojevrsten tehnokratski paradoks: tako rekoč vsakdo, ki se zna podpisati, si predstavlja, da si je s tem že pridobil pravico do suverenega sodelovanja v svetu pisane besede. Rekel bi, da je takšno sklepanje vsaj pri reCeh umetnosti nekoliko prenagljeno. Meja med tistim, kar sodi med osnovne tehnološke spretnosti, in tistim, kar predstavlja individualno posebnost in vrednost, ni tako zabrisana, kot se zdi laiku. Za vstop v svet ustvarjalnosti ni dovolj samo močna volja, nedvomno je treba izpolnjevati tudi nekatere formalne zahteve. Me prav zanima, kako bi me pogledali na štadionu Olimpije, Ce bi se pojavil na petkovem popoldanskem treningu in predlagal, da bom v nedeljo zaigral zanje na tekmi, ker se počutim v zelo dobri formi. Kot knjižni urednik doživljam tak prizor v nekoliko prirejeni obliki vsaj enkrat na teden: samozavestni avtorji kar ne nehajo nositi bodisi romanov, ki so zanesljiva uspešnica, bodisi pesniških zbirk, ki bodo preobrnile podobo sloven-’ ske poezije, in ko jih po branju rokopisa skušaš zaplesti v pogovor o li- Stotero rok države Andrej Blatnik teraturi, da bi bila zavrnitev manj muCna, bolj relativna, ne berejo in ne poznajo ne domaCe ne tuje literature, domaCe zato, ker že tako ni nie vredna, tuje pa zato, da ne bi vplivala nanje. In potem zahtevajo objektivne dokaze, zakaj njihovo pisanje ni dobro. Ce se zgovarjaš na slovnico in jezikovno podobo, slišiš, da si malenkosten, Ce jim omenjaš skromno doživljajsko plast besedila, ti povedo, da nimaš pojma, kaj so že doživeli, Ce jim rečeš, da niso povedali nie novega, ugovarjajo, da je to pac njihova zgodba. Naš odnos do objektivnosti je v takšnih mejnih situacijah pred hudo preizkušnjo. Kadar kaže, da ne bo zaleglo nie drugega, jo skušamo fingirati do skrajne moči. Seveda, objektivnost pogrešamo, saj olajša odločitve - kdo je najboljši, je lažje povedati v športu, kjer so rezultati merljivi, kot v kulturi. Vendar dominanca objektivnega ponehuje, ne nazadnje morda tudi zato, ker že po svoji naravi pripada preteklosti, saj predpostavlja en sam prav, slednji pa so se v zadnjem Času krepko namnožili. Odkar je v znanosti znan Heisenbergov princip ne-dolocljivosti, ki objekti- vnost meritve spodbija z opozorilom, da meritev vpliva na merjeno, so za subjektivno odprta pravzaprav vsa formalna vrata. Zato zahteve, da je potrebno zagotoviti objektivno vrednotenje in presojo, ki se občasno, a periodično dokaj somerno pojavljajo v našem kulturnem življenju, nemara nehote učinkujejo kot nekak anahronizem, vsem dobronamernim ambicijam po urejanju razmer v kulturi navkljub pa je njihov končni domet enak estetski sodbi slona v trgovini s porcelanom. Ko presežemo prag obrtnih zahtev, je možnost izrekanja sodb v slogu »to da, to ne« moCno zmanjšana. Zato je izjemno dragocena vsaka poteza decentralizacije kulturne oblasti, na primer tista, da ministrstvo za kulturo odločanja, kaj bo financiralo in Česa ne, ne opravlja veC samo, temveč ga prepušča (veC) zunanjim selektorjem, v prvi vrsti uveljavljenim izvajalskim ustanovam. Ne gre le za to, da se roka države na ta način daljša in da pretesen objem kulturo zaduši, tudi za to gre, da kultura v podporo potrebuje stotere roke, ne ene same, ki tuintam tudi zadrhti. KULTURNO SODELOVANJE / FILM Rihard Jakopič, Študija sonca, olje/lepenka, 1903 -05 Sodelovanje z Britanskim svetom je zadnje dni aprila ljubljanskemu kulturnoumetniškemu prostoru omogočilo predstaviti tale dogodka: - od 21. do 24. aprila je Cankarjev dom v sklopu razstave o sodobni britanski drami ponudil projekcijo štirih britanskih filmov; - 28. in 29. aprila je informacijski center Moderne galerije predvajal »videodokumente« o angleških artistih. Filmane britanske drame Prvi dan je bil na sporedu film Veliki upi [High Hopes) v režiji Mika Leigha: minimalistični vsakdanjik sivo utečene srednjerazredne prijaznosti poštnega kurirja Cyrila z liberalnimi ideali in mestne vrtnarke Shirley premoti prihod podeželskega mladeniča, ki v velikem Londonu išCe svojo sestro. Ritem dogajanja ne pade iz tira začete monotonosti. Celotni image filmske naracije se šali z življenjem in vzbuja pritajeno hahljanje in humorne nasmeške. Sledil je film režiserja Stephena Frearsa Moja lepa pralnica (My Beau-tifull Laundrette). Mladega Omarja naj bi Čakala akademska izobrazba, vendar se njegov vzpon razplete Cisto drugaCe. Stric Nasser mu ponudi delo v eni izmed pralnic. Prirojena, neuklonljiva ambicija ga popelje v vode nekakšne pakistanske »cose nostre«. Ce si tujec, te samo denar lahko naredi močnega, nedotakljivega in te varuje pred Britanski oglednik Sonja Dular pubertetniško brezdelno objestnostjo rasističnih tolp. Omar uspe, obogati in zanj nie ni vec nemogoče - celo intimen ljubezenski odnos z »rasističnim« prijateljem Johnnyjem ne. Film Garderober [The Dresser) v režiji Petra Yatesa izstopa z odlično igro Alberta Finneya (-Sir) in Toma Courtenaya v vlogi njegovega garderoberja. Zgodba govori o tedenskem gostovanju neke igralske skupine. Sir, veličastni podoži-vljalec Kralja Leara, Macbetha, Othella... počasi kolapsira, kot človek izginja v samopomilova-nju, otroški nemoči; edinole garderober, ki ga do obisti pozna, ga lahko spet pripravi na boj za preživetje. 227. predstava Kralja Leara ga izenači z viharno močjo in ga hkrati popelje v smrt. Garderober se popolnoma zlomi, ker ga Sir v oporoki sploh ni omenil. Izreden film o igralskem geniju in tudi o tem, kako te različne identifikacije lahko do skrajnosti požro. Režiser Anthony Minghella je posnel nekoliko bolj ženski film z očarljivim naslovom Iskreno, noro, globoko (-Truly, Madly, Deep ly). Ninin ljubimec Jamie nenadoma umre. Ona se obupano preda misli, da je Se vedno z njo. Njeno hrepenenje je tako moCno, da ga spet obudi. Vendar to ni tisto, kar Nina hoče. Na koncu odide z Markom v pravo življenje. Filmsko giba- nje vpeljuje notranje občuteno izpovednost in se izpoje v lepoto žive odprtosti bivanja. Britanski umetniki Na programu so bile videoprojekcije o slikarju Francisu Baconu, kiparju Henryju Mooru in sodobnih britanskih kiparjih, generaciji osemdesetih, njeni reakciji na recesijo in deziluzijo idealov iz šestdesetih. Popartizem slednjih je refleksija kulture, smisla in vloge umetnosti ob soočanju z nepreglednim številom informacij vizualnih podob. Temeljni princip ustvarjanja kaže na dekompozicijo starega, uporabo najrazličnejših predmetov v novi strukturni preobleki. Nekaj primerov: David Mach - podmornica iz avtomobilskih gum, Julian Opie - kolaž iz bankovcev, Bill Woodrow -podobe nasilja in strahu iz ožganih avtomobilskih vrat in avtomatskih pušk, Edward Allington - plastično sadje in cvetje, Anish Kapoor - barvni objekti srenih stanj (mordi stožci, vrtavke), Jean-Luc Wilmouth -maske industrije 20. stoletja ...; Sledile so projekcije o Davidu Nashu, Gilbertu in Georgu in njunem svetu. Panorama britanskih artistov za poznavalce verjetno ne prinaša nie novega, zato pa bi ob večji informiranosti umetnosti zeljni publiki omogočila stik s specifičnimi izraznimi močmi uresničenih sanj sodobnega upodabljajočega sveta. ZNANJE O Torek, 4. maja 1993 NOVICE Južnoafriška republika - nekdanja jedrska sila CAPEWTOWN - Južnoafriški predsednik F. W. de Klerk je končal dvajsetletna ugibanja o jedrskih zmogljivostih svoje dežele, ko je pred mesecem v skupščini povedal, da so v polvladnem vojaškem podjetju ARMSCOR v osemdesetih letih sestavili Sest atomskih bomb. Teh naprav niso nikdar preizkusili, po podpisu mednarodnih spo-razumov 1. 1991 pa so jih razstavih. MoCno obogateni uran naj bi vrnili družbi AEC, da ga bo uporabila za komercialno proizvodnjo izotopov v raziskovalnem reaktorju Safari-1, ki so ga 1. 1965 postavili Američani. To je kar smiselno pojasnilo nadaljnje usode jedrskega goriva, saj naj bi ta reaktor deloval s 93-odstotnim uranom: odkar so 1. 1977 ZDA ustavile tovrstne pošiljke Južni Afriki, so v napravi uporabljali le 45-odstotno gorivo. Južnoafriška tovarna obogatenega mana v Valindabi (beseda pomeni v afriškem jeziku Sotho »o tem se ne govori«) je začela delovati 1. 1977. Tri leta pozneje so zapisali, da se jim je posrečilo izdelati 45-odstotno gorivo. Vsekakor so do 1. 1989, ko je bil za predsednika republike izvoljen de Klerk, pridobili tudi dovolj bolj obogatenega mana za šest atomskih bomb. De Klerk je takoj po prevzemu oblasti ustavil proizvodnjo obogatenega mana za orožje in dal razstaviti vse jedrske bombe. Po njegovem ukazu so jedrsko gorivo vrnili AEC. Vladna podpora temu podjetju, ki se ukvarja z atomsko energijo, je znaSala v letih 1989-90 nad 310 milijonov dolarjev, v preteklih letih pa so jo zmanjšali za vec kot polovico. JuZna Afrika je močno obogateni man prijavila Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA), ki je od oktobra 1991 opravila nad sto pregledov. Čeprav so pri IAEA zelo pazljivi v izjavah, ostaja sum, da Južnoafričani le niso razkrili vsega. Zahodni satelit na ruski raketi PRINCETON - Ruska vesoljska agencija DB Saljut je nedavno naznanila, da se ji je posrečilo skleniti prvo pogodbo za lansiranje satelita z Zahoda. L. 1995 naj bi njihova raketa ponesla v vesolje telekomunikacijski satelit Mednarodne organizacije za pomorske satelite (Inmarsat). Satelit Inmarsat-3 bo nosila raketa Proton, ki jo bodo izstrelili s kazahstanskega kozmodroma Bajkonm. Naprava je ena izmed Štirih, ki bodo razširile mrežo telekomunikacijskih uslug za ladje, letala in tovornjake. Dva satelita bosta 1. 1994 ponesli ameriški raketi Atlas Centam družbe General Dynamics, tretjega pa leto pozneje evropska Ariane. Pogodba z rusko agencijo je vredna 36 milijonov dolarjev, Čeprav bodo v Inmarsatu porabili še veC milijonov za predelave satelita, potrebne zaradi kompatibilnosti z raketo Proton. Rusi so posel dobili - kljub nekoliko višji ceni - zaradi zanesljivosti svoje rakete. »Zadnjih 22 izstrelitev je bilo brezhibnih,« pravi vodja programa Bill Murray. (G. V.) SAMOSPOZNAVANJE / KAJ VEDE POSEBEJ PRIPOROČAJO ZA DANAŠNJI CAS? Gibanje za zavest Krišne je na Zahodu še dokaj mlado, toda njegove korenine segajo daleč nazaj v Cas vedske (staroindijske) kultme. Pred 5000 leti je vedska kultma cvetela v predelih, ki jih danes imenujemo Indija, Nepal, Tibet, jugozahodna Azija, Afganistan in Perzija. Ta ozemlja so bila pod oblastjo enega samega kralja, ki je s svojim vplivom vladal tudi drugim kraljestvom zunaj tega ozemlja in povsod vzdrževal staro kultmo. To zvemo iz pisnih pričevanj te dobe, ki so se ohranila vse do današnjega Časa. To so 5000 let stari spisi z naslovom Vede (v sanskrtu Veda pomeni znanje). Vede vsebujejo poleg zgodovinskih podatkov tudi brezčasno modrost te visoke kultme, ki so jo veliki duhovni učitelji prenašali iz generacije v generacijo. Tako je modrost skozi stoletja in tisočletja ostala nespremenjena. Na začetku tega nasledstva duhovnih učiteljev je Krišna (Bog), ki se je pred 5000 leti pojavil na Zemlji. Z njegovim odhodom s planeta je nastopila Kali-yuga, »železna doba prepirov in hinavstva«, v kateri se je vedska kultura vse bolj in bolj degradirala (kastni sistem, izpraznjeni rituali, profesionalno duho- vništvo). Vedska filozofija je namenjena samospo-znavanju. Da bi spoznali samega sebe in svoj odnos do sveta okrog sebe, moramo najprej odgovoriti na vedno aktualno vprašanje: »Kdo sem jaz?« O tej temi so razglabljali filozofi vseh časov, vedski spisi pa nam dajejo jasno in popolno razumevanje našega jaza. Vede so popolna zbirka vsega Človeškega znanja, tako da se dotikajo najrazličnejših področij znanosti, kot so medicina, matematika, fizika, astronomija, arhitekture, glasbe itd. Toda od vseh Ved so najpomembnejše tiste, ki obravnavajo filozofske in duhovne teme. Mednje sodi Bhagavad Gita, dragulj vse vedske književnosti, ki nam posreduje znanje o Bogu, duSi, uni-verzumu, Času in subtilnih zakonih narave. Bhagavad Gita pravi, da je pravi jaz živega bitja duhovna duša, ki je veCna, se nikoli ne rodi in nikoli ne umre, Čeprav je materialno telo podložno vplivu Časa. Duša v telesu stanuje in ga uporablja, v natanko določenem trenutku pa ga mora spet zapustiti. Ta trenutek se imenuje »smrt«. Ker duša ne umre, pomeni, da je obstajala pred rojstvom in bo Se naprej obstajala po smrti. Zdajšnje telo je rezultat naših Ljubomir Krmic dejanj v preteklosti. Z dejanji v tem življenju pa pripravljamo svoje naslednje telo. To je zakon karme (zakon akcije in reakcije). Čeprav je duša veCna, se mora v materialnem svetu seliti iz ene življenjske oblike v dru- nega kroga rojstev in smrti. Ko duhovna duša pride v stik z materialnim telesom, postane zmedena. Pod vplivom maje ali iluzije vsakdo misli, da je moški ali ženska; star ali mlad; Slovenec, Hrvat ali Srb; katoličan ali pravoslavec itd. Zaradi lažnega enačenja s telesom zmedena go in se znova srečevati s starostjo, boleznijo in smrtjo. To je proces reinkarnacije. Vede pravijo, da je človeško življenje namenjeno razumevanju duše in da se moramo s procesom duhovnega očiščenja rešiti iz zacara- duhovna duša igra svojo vlogo v iluzorni predstavi, kar je pravi vzrok za nenehna trenja in probleme na političnem, gospodarskem, družbenem, verskem pa tudi osebnem področju. Ce želimo to premagati, mora- mo najprej zavreči iluzorno predstavo, za kar vedski spisi priporočajo praktičen proces bhakti joge. Beseda joga dobesedno pomeni »povezati se«, hkrati pa pomeni »ljubezen« ali »vdano služenje«. Joga bhakti je torej »združitev z Vsevi-šnjim v vdanosti in ljubezni«. Bog ima neomejeno število imen, ki označujejo Njegove neštete tran-scendetalne lastnosti. Najlepši proces joge je, da Boga kličemo po njegovem imenu. Petje božjih imen ima moC, da iz naše zavesti odstrani vse materialne nečistoče in v srcu prebudi uspavano zavest Krišne. Zato je petje Hare Krišna Maha-mantre (Krišnovih svetih imen) najvažnejši proces joge bhakti. Maha-mantra Hare Krišna, ki jo Vede posebej priporočajo za današnji Cas, je sestavljena iz treh glavnih imen za Boga in se izgovarja na naslednji način: Hare Krišna Hare Krišna KriSna Krišna Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare Besedi Krišna in Rama sta imeni samega Vsevi-šnjega Gospoda in pomenita »najvisje zadovoljstvo«, beseda Hare pa označuje njegovo duhovno energijo zadovoljstva. Petje mantre je duhovni klic h Gospodu in njegovi notranji energiji. SPLOŠNA MEDICINA Odnos družine do hudo bolnega člana Meta Pentek Ko nekdo v družini zboli za težko boleznijo, je to za družino velika preizkušnja. Zelo težko je, če bolezen kljub naporom bolnika, njegove družine in zdravstvenih delavcev nezadržno napreduje. Kaj se dogaja v duševnosti bolnika (obdobja zanikanja bolezni, jeze, barantanja, depresivnosti in sprejetja) sem nakazala v sestavku prejšnji teden. Skozi podobne faze odnosa do bolezni gredo tudi posamezni družinski člani. Kot celota pa družina reagira na zelo različne načine in vse odtenke je praktično nemogoče opisati. Omenila bom le štiri najpogostejše vrste družin oziroma družinskega okolja: pozitivno, lažno pozitivno, negativno in pasivno. V pozitivnem družinskem okolju se domači za bolnika in njegovo zdmvstveno stanje zelo zanimajo in so se pripravljeni novi situaciji prilagoditi. Pri nekaterih je na začetku opaziti nagnjenje k popolni podreditvi zahtevam, ki jih prinaša bolezen. Dmžinski člani se na primer nameravajo dopovedati lastnim Športnim aktivnostim, opustiti dodatno izobraževanje. Menijo, da morajo biti ves čas doma. Vendar to ni res. Do neke mere morajo obdržati svoje aktivnosti in družabno življenje, saj je to zanje način, da se sprostijo in si naberejo novih moči. V pozitivnem družinskem okolju je torej poleg'bolnika dovolj proštom za vsakega posameznika. Ponavadi si mzdelijo obremenitve, pogosto se menjavajo ob bolniku, iščejo informacije in način, kako bolniku olajšati njegovo trpljenje. Borijo se skupaj z bolnikom. Pri teh družinah včasih pride do težkih situacij takrat, ko bolnik že čuti, da odhaja za vedno, oni pa ga še vedno želijo imeti med sabo. Potrebno jih je opozoriti na to in jim pomagati, da zmorejo tudi trenutke slovesa. V lažnem pozitivnem družinskem okolju se za bolnika zelo zanimajo in zanj žrtvujejo predvsem zamdi okolice in njenega občudovanja. Pogosto se zgodi, da opmvljajo namesto bolnika stvari, ki bi jih zmogel sam in bi bilo zanj celo dobro, če bi jih opmvljal sam. Zakaj bi ga pitali, če se lahko hrani sam, zakaj bi opravljal potrebo v postelji, če zmore pot do stranišča? V takem družinskem okolju se člani hitro utrudijo, ne zmorejo takega tempa stalnega žrtvovanja zdržati dolgo časa in razvijejo se vse večja trenja v medsebojnih odnosih. Nazadnje se lahko konča tako zastavljen odnos kot negativno družinsko okolje, ko so do bolnika zelo odklonilni in se ga želijo rešiti z napotitvijo v bolnico ali dom za ostarele, oziroma čim dlje od sebe. Za pasivno družinsko okolje pa je značilno, da stojijo ob strani in čakajo drage, da delujejo, predvsem zdravstvene delavce. Pogosto se tako obnašajo, ker ne vedo, kaj storiti. Ob pomoči pa zmorejo skrb za bolnika. ASTRONAVTIKA / SO NA RDEČEM PLANETU NEZNANI MINERALI? KAKŠNO JE TAM VREME? Mars Observer kot predhodnica odprave s človeško posadko Jacqueline Mitton Philip Christensen nestrpno pričakuje novembrski dan, ko se bo pričelo naslednje raziskovanje Marsa. Ne more skriti razburjenja, ko govori o »novi dobi v planetarni znanosti« in o »odkrivanju v mnogoCem popolnoma novega planeta«. »Zagotovo bomo z raziskavami nadaljevali... Prepričan sem, da nas Čaka veliko presenečenj,« dodaja ta profesor geologije z Državne univerze v Arizoni. Pristanek sonde Mars Observer napoveduje vrnitev Nase na Rdeči planet po sedemnajstletnem premoru. Plovili Viking, ki so ju izstrelili 1.1975, sta se izjemno izkazali. Ko sta leto zatem pristali na Marsu, so se domišljijske predstave o življenju na tem planetu razblinile ob slikah kamnite puščave. Povprečna temperatura na Marsu znaša okoli 50°C pod ničlo, tako da je vsaj kilometer debela površinska plast planeta zamrznjena. Ni veliko upanja, da bi tam našli življenje. Sondi sta poslikali 97 odstotkov površine Marsa in odkrili številne kanjone in vulkane osupljivih razsežnosti za planet, katerega premer je pol manjši od Zemljinega. Oba Vikinga in Štiri plovila Mariner, izstreljena v preteklem desetletju, so oblikovali varljivo predstavo o planetu, v mnogoCem podobnem Zemlji. Pričakovati je, da bodo tudi na Marsu prej ali slej pristale odprave s človeško posadko. L. 1989 je George Bush napovedal tak projekt za leto 2019, ko bo od pristanka Apolla 11 na Mesecu minilo pol stoletja. V nasprotju z Mesecem pa je Mars dinamičen svet, ki ga lahko zajame velikanska nevihta prahu, segajoča Cez oba teCaja. Preden pa se na Rdeči planet odpravijo ljudje, bo treba vsaj eno marsovsko leto (ki traja 687 naSih dni) sistematično in od blizu spremljati tamkajšnje razmere. Mednarodna dvainstirideset-Clanska skupina znanstvenikov, v kateri so večinoma klimatologi, geologi in geofiziki, nestrpno pričakuje prve podatke s plovila Mars Observer. Vodja skupine z oxfordske univerze, ki je že podrobno preiskala atmosferi Venere in Zemlje, pravi, da si zelo želi primerjati glavne značilnosti atmosferskih tokov vseh treh planetov. James Garvin z Goddardovega centra za vesoljske polete pričakuje veliko podatkov o površju RdeCega planeta: »Zdaj bomo lahko neposredno primerjali presunljive oblike z Marsa - recimo Olympus Mons in Valles Marineris - s tistimi, ki jih poznamo z Zemlje.« Christensen dodaja, da bo mogoče videti tudi podrobnosti, ki merijo le meter ali dva; po njegovem mnenju bi lahko našli ostanke obal jezer, rečnih teras ah Česa podobnega, kar je morda nekoC omogočalo življenje. Ali je na Marsu življenje? Sondo Mars Observer so na enajstmese-Cno potovanje izstrelili 25. 9. 1992 iz oporiSCa Cape Canaveral na Floridi. Ko bo avgusta dospela do Marsa, se bo najprej vtirila v precej eliptično orbito, nato pa se bo z zaporedjem sedmih mane- vrov planetu bolj približala. Po štirih mesecih bo šel tir plovila Cez oba teCaja. Sredi novembra bi moralo biti vse nared za začetek znanstvenih me- ritev. Sonda bo obkrožila Mars vsakih 118 minut 378 kilometrov nad površjem: s te višine je mogoče dovolj natančno poslikati Rdeči planet, hkrati pa atmosferski upor ni preveč moteC. Zaradi vrtenja Marsa okoli lastne osi bo plovilo poslikalo celoten planet ravno v enem marsovskem dnevu. Optični sistem fotoaparata na sondi zmore najveCjo ločljivost od vseh nevojaških naprav te vrste, ki znaša 1, 4 metra na slikovno točko. Pravzaprav bodo s tako natančnostjo posneli le posebej zanimive podrobnosti, saj je obdelava takšne slike precej zahtevna. Ločljivost globalnih fotografij bo nižja, le 7, 5 kilometra na slikovno točko: oba širokokotna fotoaparata pa lahko delujeta še s srednjo locjivostjo (240 metrov na slikovno točko). Kljub izjemnim dosežkom progama Viking je mineraloška in kemična sestava površja Marsa znana le približno. Sonda Mars Observer nosi spektrometra, ki zaznavata žarke gama in termično sevanje; ti napravi bosta posredovali številne koristne podatke. Žarki gama nastajajo ob radioaktivnem razpadu in kot posledica trkanja kozmičnih žarkov ob površje Marsa. Energijski spekter žarkov gama odkrije posamezne kemijske elemente, pa tudi navzočnost hlapljivih snovi (npr. vode in ogljikovega dioksida) v permafrostu in na polarnih kapah. Drugi spektrometer je občutljiv na infrardeče sevanje z valovno dolžino med 6 in 50 mikrometri. »Ljudje ne vidimo v infrardečem,« pravi Chri-stensen, ki vodi raziskave s tem spektrometrom, »zato ne zaznamo raznolikosti in enkratnosti kamnin. Za nas so skale precej dolgočasnih barv - Cme, bele, sive ah rjave - v infrardečem pa izvemo mnogo veC, kar nam omogoCa razlikovanje med vrstami kamnin in mineralov.« Za primerjavo s slikami z Marsa so v Christensenovem laboratoriju zbrali obsežno knjižnico spektrov kamnin. Z infrardečim spektrometrom bodo spremljali tudi porazdelitev prahu in oblakov v atmosferi ter spremembe v polarnih kapah, ki so povezane z letnimi Časi. Mars ima skoraj zanemarljivo atmosfero, v kateri je večinoma ogljikov dioksid. Tlak ob površju je vec kot stokrat nižji od zemeljskega, pa tam vseeno pihajo vetrovi s hitrostmi do 450 kilometrov na uro. Na Marsu so nekaj vsakdanjega tudi obsežne nevihte prahu, oblaki, zmrzal in megla. Obnašanje atmosfere bodo raziskovali z infradrecim radio-metrom. Fredric Taylor z oxfordske univerze upa, da se mu bo posrečilo ugotoviti, kaj se zgodi s planetom, ko mu pozimi tretjina atmosfere zmrzne na tečajih. Prav tako ga zanima tudi mehanizem razširjanja neviht na obsežna področja in njihov vpliv na temperaturo površja, saj je prah v ozračju pomemben dejavnik sicer šibkega pojava rastlinjaka. Možnost primerjave notranje zgradbe Merkurja, Venere, Zemlje in Marsa bo precej prispevala k razumevanju nastanka osončja in razvoja planetov. Mars in Pluton sta edina planeta, ki nimata znatnejšega lastnega magnetnega polja. Iz redkih meritev je mogoče sklepati, da je magnetno polje na Marsu - Ce sploh obstaja - vsaj 5000-krat šibkejše od zemeljskega: Ce je to res, Mars skoraj zagotovo nima vroCe in tekoče sredice. Z magneto-metrom, ki ga nosi Mars Observer, bodo skušali poiskati tamkajšnje magnetno polje ah karkoli, kar bi za poljem lahko ostalo. Boljše poznavanje notranjosti planeta bo poleg tega geologom pomagalo razumeti pojave na površju - recimo vulkane. Plovilo Mars Observer (Foto: NASA) Ze sama množina podatkov, ki jih bo zbrala sonda, je ena od najbolj vidnih značilnosti programa. Prenos in analiza meritev je bil glavni element načrtovanja odprave. Christensen primerja svoj infrardeči spektrometer s podobnim instrumentom s sonde Mariner 9 iz 1. 1971, ki je v letu in pol zbral 20.000 spektrov: toliko jih bo Mars Observer posnel v prvih štirih urah delovanja. Plovilo bo fotografiralo Mars 687 dni in v tem Času poslalo na Zemljo blizu 90.000 milijonov bytov podatkov, kar je vec od vseh dosedanjih vesoljskih odprav skupaj. Očitno želi Nasa zbrati dovolj informacij o RdeCem planetu, da bo mogoče zanesljivo načrtovati odpravo s Človeško posadko. Se ena novost programa Mars Observer je, da znanstvenikom ne bo treba hoditi v Labora- torij za raketni pogon v Pasadeno, ampak bodo s pomočjo interaktivnih delovnih postaj delali kar v svojih institutih. Kljub uspehu predhodnih odprav na Mars pričakujejo mnogo novih spoznanj. »Mislim, da imamo izjemno priložnost, da odkrijemo nove minerale, povsem različne od teh z Zemlje,« pravi Christensen. Po njegovem mnenju bi jih moralo biti na Marsu Se mnogo vec kot na Mesecu, preprosto zato, ker so na RdeCem planetu procesi bolj zapleteni. Christensen tudi meni, da bo z novimi podatki mogoče oceniti, ali je Marsova skorja zares bogata z železom ah pa mu daje razločno barvo le tanka prevleka. »Obstajajo nedvomni dokazi, da je bila na Marsu nekoC tekoča voda. Vprašanje je, kako dolgo se je obdržala na površju?« pravi Christen- sen. »Ce pridemo nekoC na Mars in ne najdemo nikjer soli ali usedlin apnenca, bo jasno, da tam nikdar ni bilo obsežnih mirujočih voda.« Ce pa so po RdeCem planetu nekoC tekle reke in valovala morja, je bilo tam morda tudi življenje. Christensen poudarja, da so bile lahko tamkajšnje življenjske oblike zelo drugačne od nam znanih. »Kar nekaj znanstvenikov je, ki menijo, da so na Marsu Živa bitja, le da jih ljudje Se ne znamo poiskati.« Kakršnakoli bodo nova odkritja, ima Mars za nas poseben pomen kot drug svet, ki ni nedosegljiv. »Ko bo poslanstvo sonde Mars Observer končano, bomo že precej dobro poznali zgradbo celotnega planeta,« končuje Christensen, »na Zemlji pa ostaja še toliko neraziskanih področij.« (Prev. G. V.) »Delo je dveh vrst: prvo je tisto, ki na površju zemlje ali blizu nje spreminja položaj neke stvari v odnosu do drugih stvari; drugo je v tem, da ljudem naročiš, naj storijo prvo. Prva vrsta dela je neprijetna in slabo plačana, druga prijetna in dobro plačana.« Iz zgornje misli je razvidno, da jo je zapisal človek, ki je bil naravoslovec in humanist obenem: britanski matematik in filozof Bertrand Rüssel v svoji Hvalnici brezdelju (1932). Ce bi jo zapisal nekdo, ki bi bil bolj ujet v naravne zakonitosti ali svoj položaj v družbeni hierarhiji, bi je verjetno ne odnesel kar tako. Sloviti lord pa ni bil posebno odvisen ne od prvega ne od drugega; ni mu Kaj delati? Miha Naglic bilo treba niti naročati (ukazovati) niti delati po naročilu (na ukaz). Najvišji domet človeške civilizacije je bil po njegovem v sposobnosti, inteligentno izpolniti brezdelje. In v tem smislu je delal tudi sam. Seveda ni treba poudarjati (v dneh okoli praznika dela še posebno ne), da je takšna možnost pridržana le za izjemne posameznike. Izjemno je, sodec po Svetem pismu, tudi stvariteljsko delo, ki ga je na začetku opravil Bog sam. Človek, ki odtlej kar naprej premika stvari v njegovem stvarstvu, nadaljuje delo, ki ga je začel že Stvarnik, vendar so trenutki, ko to počne z veseljem, redkejši od tistih, ko je k temu prisi- ljen. Tako pae je in zdi se, da bistveno drugače biti ne more. ReCeno je (bilo), naj vsak vztraja v delu, ki mu je naloženo. Plačilo pride na koncu. In bo pravično!? Stvarnik ne bi bil to, kar je, Ce se ne bi potem, ko je opravil svoje bistro delo, uvrstil na Celo onih, ki naročajo, kako in kaj naj se dela v pri- hodnje. Res pa je tudi med temi, ki ubogajo, vse manj takih, ki »garajo kot Cma živina«. Mar ni - po Marxu in Engelsu - prav delo tisto, ki človeka dokončno loči od živali. Ljudje ne jemljejo le od narave, ampak tudi sami producirajo. »Kaj so, sovpada torej z njihovo produkcijo, tako s tem, kaj proizvajajo, kot tudi s tem, kako proizvajajo.« (Nemška ideologija) A kaj, ko delo tudi po Marxu ostaja taka ali drugačna muka na površju zemlje. (Ali sorazmerno visoko nad njim, vendar ne v nebesih.) Bo kdaj drugače? Bo. »V neki višji fazi komunistične družbe, ko izgine zasužnjujoče podrejanje posameznikov delitvi dela in s tem tudi nasprotje med umskim in telesnim delom; ko delo ni veC le sredstvo za življenje, temveč je samo postalo prva življenjska potreba; ko se z vsestranskim razvojem posameznikov povečajo tudi njihove produktivne sile in ko vsi viri kolektivnega bogastva obilneje pritekajo - šele tedaj bo mo- goče popolnoma prestopiti ozko obzorje buržoazne pravice in bo družba lahko napisala na svojo zastavo: Vsak po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovih potrebah!« -Pa naj še kdo reCe, da je Marx zastarel! Navedeni obet iz Kritike gothskega programa zveni naravnost utopično. Se bo vseeno uresničil? Po vsem, kar se je zgodilo v zadnjih letih, se zdi, da se nismo odrekli le odgovoru, ampak tudi vprašanju samemu. Eni bodo tako Se naprej delali, kar je prijetno in dobro plačano, drugi tisto, kar je manj prijetno in slabše plačano. In se tolažili bodisi z Marxom bodisi s Svetim pismom. V slednjem lahko izbirajo. Klic z Visa ——^Tf^l Brane Piano /tovorita: Urednik, Glas na drugi stra-KJni telefonske žice Molčijo: Sef prodaje, Urednik notranje, Urednik turizma Glas (službeno): Je tam urednik? Urednik (utrujeno): Je. Glas (Se bolj strogo): Kličem z Visa. Urednik (se razživi, nejeverno): Z Visa ste rekli? Pa pri vas berete nas Časnik? Glas (pokroviteljsko): Pri nas beremo vse Časnike, tudi med vrsticami. Urednik (navdušeno maha Sefu prodaje, postaja pretimno prijazen): Ampak naS, nas časnik vam je vSeC? Glas (spet uradno): Kakor kdaj. Zadnje čase pravnic. Urednik (previdno): Kaj pa vas najbolj moti? Glas (svarilno): Ze dober teden preveč pišete o Visu. Ni se zdravo praskati, kjer vas ne srbi. Urednik (olajšano zagrabi priložnost in preskoči na drugo temo): Ko sva ravno pri Srbih... Povejte, ste se na Visu rešili prav vseh oficirjev Kosa? Glas (presenečeno): Kaj vas pa to briga... Urednik (hitro popravlja): Pustiva to. No, kako je pri vas, je kaj vroče? Glas (malce presenečeno): No ja, zadnje čase precej... A vi mene zezate? Urednik (iskreno začudeno): Samo prijazen skušam biti. Sicer pa bi vas rad vprašal nekaj drugega. Ali na Visu poznate slovenske politike? Glas (samovšečno): Kot star denar, vsako njihovo besedico si zapišemo. Urednik (spet začudeno): Tudi Drnovska, Šetinca, Školča, oba Zlobca... Urednik (zdaj nekontrolirano maha uredniku notranje): Dobro, in kaj ste mi hoteli povedati, zakaj ste me poklicali? Glas (spet grozi, nato prekine zvezo): Dal bi vam prijateljski nasvet. Nikar se ne spravite na Vis, da vam ne bi podkurili... Urednik (odloži slušalko, se obrne proti Uredniku turizma in Uredniku notranje): Fantje, prekinjamo serijo o možnostih letovanja na jadranskih otokih, očitno Slovenci tam nismo zaželeni. Namesto tega bomo razširili rezervno serijo o slovenski Vamostno-informativnr službi... (po premisleku, spet utrujeno): Se dobro, da nas kdaj pokliče kak zvest bralec. GLOSA Dragi Igor in Miha! f^a vajino nesreCo f sem izvedel iz Ca-Isopisov. Zelo težko mi je pri srcu, ko pomislim, da morda v tem trenutku zreta skozi zamreženo okno svoje zaporne celice v pomladno sonce, ki že tako pogumno greje našo ljubo Slovenijo. Toliko koristnega sta storila za našo domovino! Pogumno sta zrla sovragu v puškine cevi, ko je bilo najteže za nas. Česa so vaju pravzaprav obdolžili? Zlobni novinarji trdijo, da sta kradla dokumente. Nikakor ne morem verjeti, da sta s tem dejanjem^hote-la komu kaj slabega. Gotovo je šlo za dejanje iz nuje. Na koncu se bo izkazalo, da sta imela prav vidva. V Časopisih so vsi proti vama. Zelo slabo vama kaže. Menda vama grozi dolgoletna jeCa. Obtožili so vaju za celo vrsto kaznivih dejanj. Menda sta prisluškovala politični stranki v Času predvolilnega boja. Kaj je pravzaprav tako slabega v tem? Vajina stranka bi vsekakor morala zmagati na volitvah. Ko prideta iz zapora, bosta uspela. Potem bo vse drugače. Potem bosta lahko pokazala izdajalcem, kaj je oblast. Obveščevalne službe bosta dodobra počistila in jih spet podredila svoji stranki, ki mora na vsak način zmagati na prihodnjih volitvah. Igor, ti moraš vsekakor postati predsednik slovenske vlade; Miha, ti pa boS ponovno Sef obveščevalne službe. Ne delajta si skrbi. Vajini prijatelji v stranki bodo vseskozi na vajini strani. Ustanovili so odbor za varstvo človekovih pravic; izdali bodo novo 57. Številko Nove revije in, Pismo v zapor Boštjan Horvat ISIS Ce bo potrebno, bodo napisali novo ustavo. Takrat boste prišli ponovno na oblast in tedaj vaju bodo oprali vseh krivic. Prihodnji teden bodo organizirali veličastni miting na Trgu osvoboditve. Pričakujejo veličastno manifestacijo: priredili bodo javno sejo vaše stranke. Sledil bo kulturni program. Bojijo se le policije. Baje so v pripravljenosti. Najeli so najboljše odvetnike. Drago se izogiba sodelovanju. Pravi, da ne more prevzeti obrambe - zaradi imidža. Kaj hočemo! Prodana duša. Zal mi je za vaju! Janez niti slišati noče za vaju. Edino on bi lahko pomagal, vendar mu šef ne pusti. Igor, pomisli, koliko si ti storil zanj, ko je bil v vojaškem zaporu! Skoda, da me nista poslušala, ko sem vama govoril, da odpravita politično policijo. Ne zamerim vama, da sta me vrgla iz službe. Dejansko sta takrat ravnala nekoliko neumno. Premagal vaju je strah pred opozicijo. Vem, da sta morala vladati s trdo roko, ker je slo za usodne trenutke za Slovenijo. Skoda! Morda bi vama zdaj moji na- P. S.: Ko bosta brez spanca ponoči razmišljala o svojih napakah, vama priporočam v branje naslednje misli: Temeljni zakoni človeške neumnosti (C. M. Cipolla, v eseju Allegro ma non Troppo II, Mulini, 1988) Prvi temeljni zakon: Vsakdo med nami vedno pozablja na dejstvo, da nas vselej in povsod obdaja neverjetna množica neumnih ljudi. Drugi temeljni zakon: Verjetnost, da je nekdo neumen, ni v nikakršni odvisnosti od njegovih siceršnjih lastnosti. Tretji temeljni zakon: Neumen človek je tisti, ki Škoduje drugemu človeku ali skupini ljudi, pri tem pa sebi ne napravi nobene koristi ali dela celo škodo. Četrti temeljni zakon: Neneumni ljudje vedno podcenjujejo nevarnost neumnih ljudi. Neneumni ljudje vedno in povsod pozabljajo, da je druženje in delo z neumnimi ljudmi zelo draga napaka. Peti temeljni zakon: Neumen človek je najnevarnejši tip človeka. sveti koristili. Zamerim gače nista mogla. Po vama, da slabih navad svoje vaju razumem in nista opustila vsaj pred sočustvujem z vama. volitvami. Vsaj zaradi Vdani obveščevalec javnosti. Vem, da dru- Boštjan VZHODNA EVROPA ( 6) -T -r-eCjih razsežnosti je \/ nevarnost, da bi V nacionalistične napetosti povzročile majhne krajevne vojne. Utegne se zgoditi, da se bo zaradi tega poglobila prelomnica, ki že zdaj ločuje Srednjo in Vzhodno Evropo in ki Bi tedaj postala nova železna zavesa. Vse to je povezano z narodnostnimi vprašanji, kajti Ce bi to območje pustili, da se s temi težavami samo otepa, bi bila prelomnica Se izrazitejša. Za ES ta ločnica pomeni drugačne in resnejše težave. Na eni strani prelomnice so Sprinterski reformatorji Srednje Evrope: Poljska, Madžarska, Ceska republika, Slovaška. V zunanji politiki so na strani Nata, v gospodarski so za svobodni trg, notranjepolitično imamo opraviti z demokraticni-mi režimi. Na drugi strani ležijo Srbija in Hrvaška, Romunija in ves drugi del Balkana, dodati pa je treba še Litvo, Ukrajino in Belorusijo. V zunanji politi- Pet razlogov za čakanje ki gojijo izolacionizem ali nevtralnost, v gospodarskih zadevah inter-vencionizem, njihovo notranjo politiko pa krojijo nekdanji komunisti. Slovaška po večini teh meril sodi na napačno stran. Zaradi takšne loCnice se je bati, da bodo v ES prej ali slej sprejete srednjeevropske države, medtem ko bo članstvo za druge stvar daljne prihodnosti. Zato je toliko verjetneje tisto, čemur bi se preudarni Evropejci najraje izognili: tam, kjer se evrokrati bojijo hoditi, bi se spustila nova železna zavesa. To nevarnost je mogoCe premagati. Celo brez ES bi geopolitika malce zabrisala loCnico. Madžarska in Poljska morata kot kandidatki za članstvo sodelovati med sabo, to pa ju bo spodbudilo Se za sodelovanje s Slovaško, državo, ki leži med njima. Tudi Romunija in Bolgarija se ne bosta hoteli osamiti pred svetom. Bolj ko se bo ES angažirala v Vzhodni Evropi, bolj se bo na drugi strani prelomnice krepila demokracija. Reforme tam poganjajo korenine. Bolgarija ni uporabila nie blažje gospodarske terapije kot Poljska. Albanija je obrnila hrbet nekdanjim komunistom, ki so zmagali na prvih svobodnih volitvah in je zdaj postavila na oblast demokrate. Tudi v Romuniji in Srbiji stari komunisti/nacionalisti ne bodo vedno ostali v sedlu. V Srbiji je Milan Panič prepričal 34 odstotkov volilcev, da so glasovali zanj, čeprav je bil trikrat hendikepiran: kot naiven tujec, kot opozicijski kandidat v Času vojne (kadar se dežela navadno strne okrog tistih, ki so na oblasti) in kot žrtev cenzure ter volilnih goljufij gangsterskega režima. V Romuniji se je število volilcev, ki nasprotujejo predsedniku Ionu Iliescuju, simbolu starih komunistov, spreobrnjenih v nacionaliste, v obdobju 1990-1992 potrojilo, podpora kandidatom glavne demokratske koalicije pa je zdaj Štirikrat večja. In nazadnje, ES se mora v Vzhodni Evropi angažirati tudi zaradi lastne varnosti - to območje kaže uporabiti kot okop proti možni nacionalistični in paranoični vladi, ki dviga glavo v Rusiji. Čeprav sama ES ni nekakšen varnostni sporazum, zagotavlja obliko jamstva za varnost. Z obljubo Članstva bi to jamstvo razširili na nove države in poslali nedvoumen signal morebitnemu ruskemu imperialistu, ki svojim ljudem ne bi mogel nie dati in bi jim zato mogoče obljubil Poljsko ali Ukrajino. Glavna neznanka na vzhodnoevropskem zemljevidu je usoda Borisa Jelcina. Zahodne države so se nevarnosti dobro zavedele in so ruskega predsednika podprle - sicer ne z navdušenjem, vendar dovolj dostojno. Niso pa še doumele, da Priredil William Newmann bi morale po isti logiki močneje podpreti najprej Madžarsko, Poljsko in Cesko republiko - potem pa se Ukrajino. Poljska, Ceska republika in Madžarska bi rade postale polnopravne Članice ES do leta 2000, zadnja pogajanja pa naj bi se začela najkasneje leta 1996. ES ni bila gluha za njihove želje. Decembra 1992 so se Članice ES na vrhunskem sestanku v Edinburghu prvič zavezale, da bodo medse sprejele tudi države iz Srednje Evrope. Toda Časovnih rokov niso hotele določiti in nekatere izmed Članic zamujajo tudi z ratifikacijo »evropskih dogovorov« o pridruženem članstvu, sporazumov, ki so tudi nekakšen izgovor, da Članicam ES Se ni treba odpreti svojih trgov. Kar 40 odstotkov izvoza omenjenih treh kandidatk po teh dogovorih bremenijo najrazličnejši protekcionistični ukrepi. Poljski ekono- misti so izračunali, da bo po desetih letih veljave dogovorov vsak dodaten dolar, zaslužen z izvozom poljskega industrijskega blaga, terjal 2, 26 dolarja za uvoz iz ES, to pa bo vsako leto pomenilo 322 milijonov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Vlade ES navajajo pet razlogov, zaradi katerih pustijo Srednjeevropejce Čakati. Po vrstnem redu verodostojnosti so tile: 1. Migracija. V ES je pretok ljudi svoboden. Zaslužki v Poznanu (zahodna Poljska) so desetkrat manjši kot v 350 km oddaljenem Berlinu. Ce bi torej med Poljsko in Nemčijo dovolili svobodno gibanje, bi poljski delavec desetkrat povečal svoj zaslužek, brž ko bi prepotoval 350 km. V praksi je to težko verjetno. Stopnja izseljevanja je na Poljskem nizka. Madžarske meje so proti Avstriji odprte, toda stopnja migracije je na Madžar- skem najnižja v Vzhodni Evropi. V Evropi do množičnega preseljevanja ne pride zato, ker imajo sosedje različne življenjske ravni. Migracije so tam, kjer besni vojna -nekdanja Jugoslavija je dovolj zgovoren primer. 2. Občutljive industrije. ES je zaskrbljena, da bi Srednja Evropa zaradi nizkih proizvodnih stroškov uničila njene izdelovalce tekstila, obutve in jekla, enako naj bi veljalo za premogovnike. Z evropskimi sporazumi je omejena prav trgovina s tem blagom. Lahko bi ugovarjali, da bi cenejše srednjeevropsko blago koristilo vsem: na Zahodu bi paC zaprli tekstilne tovarne in premogovnike ter se lotili Česa produktivnejšega. V Srednji Evropi lahko tudi poudarijo, da njihov izvoz kratko malo ni dovolj velik in zato ne more škoditi zahodnim proizvajalcem. Iz Srednje Evrope pride na Zahod samo kakih 6 odstotkov blaga, izvoz se poveča na približno 10 odstotkov zgolj pri nekaterih zelo občutljivih izdelkih, denimo salamah. Po drugi strani so srednjeevropski trgi majhni: pol njihovega izvoza gre v ES, medtem ko iz ES uvozijo več kot polovico blaga. ES zaradi prostega pretoka blaga ne more veliko izgubiti, paC pa bi nove Članice ogromno pridobile. Pri tem občutljive industrije verjetno ne bi bile prizadete, kajti rast srednjeevropskega izvoza gre predvsem na račun novih zasebnih podjetij, ki so specializirane za visokotehno-loško blago, npr. sestavne dele računalnikov in farmacevtske izdelke. 3. Srednja Evropa še ni nared. Leta 1898 so bile omenjene tri države približno tako bogate kot Grčija in Portugalska. Od takrat je njihovo gospodarstvo opešalo za eno tretjino. V naslednjih treh letih bodo morale dosegati 10-odstotno stopnjo rasti, da bi se vrnile na nekdanjo raven Grčije in Portugalske, ti državi, ki bosta med tem v okviru ES še bolj zacveteli, pa bi bilo moc dohiteti le s se večjo gospodarsko rastjo. Na Zahodu tudi opozarjajo, da bi nove Članice zaradi nekonkurenčnosti svojih industrij doživele usodo Vzhodne Nemčije. V resnici pa bogatejše države skrbi, kako bodo izpolnjevale svoje obveznosti do revnejših, saj imajo že zdaj težave s Španijo, Portugalsko in Grčijo. V Srednji Evropi očitke zavračajo, Ceš da so že zdaj močno integrirani v gospodarstvu ES, Čedalje hitreje pa se prilagajo tudi davčnim in pravnim sistemom Zahoda. Pravo vprašanje je torej, ali bi bile nove Članice kos obveznostim. Pred enim letom bi bil odgovor brez pridržka nikalen, danes pa je že drugače, še zlasti, Ce kot merilo uporabimo«maastricht-ske kriterije«, tj. smernice, ki jih morajo Članice upoštevati, Ce naj bi uporabljale prihodnjo skupno denarno enoto. Se nadaljuje 3. maj 1993 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 ITL) menjalnica nakupni nrodajni nakupni nrodajni nakupni nrodajni A Banka 68,20 69,00 9,61 9,74 7,22 7,45 AMTK Plus 68,45 69,00 9,65 9,75 7,20 7,45 Atelje 92 Idrija 68,35 69,00 9,50 9,75 7,20 7,35 Avtohiša 68,35 68,75 9,50 9,70 6,85 7,10 Ažur Grosuplje 68,60 69,40 9,60 9,84 7,20 7,43 Bela vrtnica 68,70 69,40 9,70 9,85 7,30 7,50 Bobr Trzin in Fužine 68,60 69,30 9,60 9,80 7,00 7,40 BTC Terminal Sežana 68,40 69,10 9,60 9,75 7,15 7,35 BTC d.d. Ljubljana* 68,30 69,10 9,55 9,70 7,30 7,50 Burin Moste 68,50 69,20 9,35 9,75 7,20 7,45 Burin Center 68,50 69,10 9,40 9,75 7,20 7,45 Come 2 us 68,60 69,50 9,65 9,85 7,10 7,40 Dom Kaffe 68,80 69,20 9,75 9,85 7,25 7,50 Dom na trgu 68,65 69,10 9,66 9,77 7,25 7,39 Emona Globtour* 67,90 69,10 9,64 9,82 7,05 7,35 Eurotours International 68,40 69,40 9,60 9,75 7,20 7,35 Eros Ljubljana* 68,60 69,20 9,65 9,75 7,10 7,40 Eros Kranj* 68,90 69,20 9,75 9,90 7,20 7,45 Feniks Koper* 68,15 69,10 9,56 9,80 7,10 7,40 Feniks Markovec Koper* 68,10 69,00 9,54 9,80 7,12 7,40 Feniks Portorož* 68,15 69,00 9,56 9,80 7,15 7,40 Fiba Koper 68,32 68,89 9,52 9,72 7,28 7,38 Firadas 68,50 69,20 9,45 9,75 7,18 7,35 Galileo Kozina 68,35 68,85 9,60 9,70 6,25 6,35 Hida* 68,85 69,00 9,72 9,77 7,30 7,35 Hipotekarna banka Koper 68,32 69,60 9,52 9,80 7,28 7,70 Hram Rožice Mengeš 68,65 69,00 9,70 9,80 7,38 7,45 Hranilno kreditna služba 68,50 69,10 9,60 9,77 7,20 7,55 Idila Sečovlje 68,35 68,85 9,68 9,90 7,20 7,40 Ulrika Ilirska Bistrica 68,40 69,14 9,58 9,71 7,15 7,35 Ulrika Slovenj Gradec 68,60 69,25 9,66 9,78 7,20 7,35 Ulrika Postojna 68,50 69,09 9,60 9,76 7,20 7,34 llirika Sežana 68,75 69,20 9,62 9,77 7,26 7,35 Invest Škofja Loka 68,30 69,00 9,66 9,80 7,20 7,40 Italdesign Nova Gorica* 68,50 69,10 9,65 9,76 7,26 7,35 Klub Slovenijales 68,60 69,10 9,70 9,90 7,30 7,50 Komercialna banka Triglav d.d 68,30 69,12 9,59 9,77 7,17 7,39 Kompas Hertz Celje* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Hertz Velenje* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Hertz Idrija* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Hertz Tolmin* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Hertz Novo Mesto* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Hertz Krško* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Hertz Bled* 68,60 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Kompas Fintrade 68,00 69,29 9,65 9,83 7,25 7,44 Kompas Holidays 68,30 68,70 9,65 9,75 7,05 7,20 Libertas Koper* 68,38 68,90 9,56 9,72 7,29 7,41 Ljubljanska banka d.d. 67,90 69,50 9,60 9,87 7,05 7,40 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 67,30 68,95 9,57 9,80 6,80 7,34 LB Dolenjska banka NM 68,10 69,10 9,60 9,85 7,15 7,40 LB Komercialna banka NG* 67,15 68,98 9,38 9,80 6,75 7,35 LB Kreditna banka MB d.d.* 68,00 69,23 9,60 9,82 6,96 7,38 LB Splošna banka Celje 68,00 69,20 9,45 9,84 7,07 7,37 LB Splošna banka Koper* 68,03 69,25 9,32 9,72 6,88 7,36 MA-Vir 68,70 69,20 9,60 9,80 7,20 7,50 Madai Nova Gorica* 68,50 69,00 9,62 9,75 7,26 7,35 Madai Šempeter* 68,50 69,00 9,62 9,75 7,26 7,35 Media* 68,70 69,30 9,70 9,85 7,12 7,32 Niprom 1* 68,80 69,10 9,70 9,78 7,20 7,40 Niprom II* 68,80 69,10 9,70 9,78 7,20 7,40 Otok Bled 68,42 68,90 9,65 9,73 7,04 7,25 Optimizem Lož* 68,20 69,30 9,62 9,80 7,10 7,35 Optimizem Postojna 68,40 69,10 9,59 9,79 7,15 7,35 Petrol* 68,80 69,15 9,65 9,75 7,10 7,35 Pigal Solkan* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Pigal Kobarid* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Pigal Obutek* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Pigal Diskont* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Poštna banka Slovenije* 67,83 68,89 9,36 9,69 6,81 7,29 Probanka Maribor 68,20 69,20 9,60 9,75 6,90 7,35 Publikum Ljubljana 69,00 69,10 9,67 9,77 7,25 7,45 Publikum Celje 68,55 68,99 9,65 9,75 7,10 7,29 Publikum Dobova 68,50 69,15 9,61 9,81 7,05 7,40 Publikum Kostanjevica 68,50 69,15 9,61 9,81 7,05 7,40 Publikum Krško 68,50 69,15 9,61 9,81 7,05 7,40 Publikum Maribor 68,70 68,95 9,69 9,74 7,05 7,29 Publikum Metlika 68,10 68,90 9,60 9,79 7,15 7,35 Publikum Mozirje 68,40 69,09 9,67 9,79 7,05 7,35 Publikum Novo Mesto 68,40 68,90 9,60 9,75 7,15 7,35 Publikum Piran 68,45 69,10 9,62 9,72 7,10 7,38 Publikum Tolmin 68,80 68,99 9,70 9,80 7,20 7,31 Publikum Sevnica 68,80 69,25 9,70 9,80 6,90 7,25 Publikum Šentilj 68,35 69,00 9,68 9,77 7,05 7,29 Publikum Šentjur pri Celju 68,45 68,89 9,63 9,73 7,10 7,30 Publikum Trebnje 68,30 68,80 9,60 9,75 6,90 7,25 Publikum Zagorje 68,40 68,90 9,60 9,78 7,10 7,32 Publikum Žalec 68,51 68,89 9,67 9,74 7,05 7,30 Roja 68,70 69,20 9,60 9,75 7,27 7,38 Shalaby 68,35 69,00 9,56 9,78 7,24 7,37 Sit - on 68,50 69,30 9,60 9,75 7,00 7,30 SKB d.d. Ljubljana* ** 68,60 68,80 9,75 9,77 7,20 7,35 Slovenijaturist Ljubljana 68,60 69,00 9,70 9,78 7,30 7,40 Slovenijaturist Jesenice 68,30 69,00 9,63 9,72 7,15 7,25 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 68,70 69,00 9,60 9,70 6,90 7,35 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 68,50 69,20 9,65 9,80 6,50 7,00 Slovenska investicijska banka* 68,50 69,20 9,45 9,70 7,10 7,35 Sonce 68,80 69,30 9,68 9,84 7,10 7,40 SZKB d.d. Ljubljana 68,50 69,10 9,60 9,77 7,20 7,55 Tartarus Postojna 68,07 68,89 9,48 9,73 7,00 7,37 Tentours Domžale 68,90 69,10 9,65 9,85 7,10 7,40 Tori* 68,70 69,30 9,50 9,80 7,00 7,45 Tourist service Portorož 67,55 69,35 9,30 9,80 6,92 7,32 Tečaj velja danes: * Zaračunava ijo provizije >;" Men jalnice nisi n poslale p lodatkov: — rvi i;ivj.i /\ i.rsi i<: \ 111 i>/X Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: '7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 84 z dne 3. maja 1993 — Tečaji veljajo od 4.5.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 74,5442 74,7685 74,9928 Avstrija 040 šiling 100 944,4612 947,3031 950,1450 Belgija 056 frank 100 323,2153 324,1879 325,1605 Kanada 124 dolar 1 83,0233 83,2731 83,5229 Danska 208 krona 100 1728,7103 1733,9120 1739,1137 Finska 246 marka 100 1934,3746 1940,7952 1946,0158 Francija 250 frank 100 1971,2546 1977,1862 1983,1178 Nemčija 280 marka 100 6645,0519 6665,0470 6685,0421 Grčija 300 drahma 100 — 49,1214 49,2688 Irska 372 funt 1 — 162,4272 162,9145 Italija 380 lira 100 7,1235 7,1449 7,1663 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 5,6000 Japonska 392 jen 100 95,1239 95,4101 95,6963 Nizozemska 528 gulden 100 5915,0929 5932,8916 5950,6903 Norveška 578 krona 100 1572,5515 1577,2834 1582,0153 Portugalska 620 escudo 100 71,8995 72,1158 72,3321 Švedska 752 krona 100 1439,3183 1443,6492 1447,9801 Švica 756 frank 100 7346,7694 7368,8760 7390,9826 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 165,6611 166,1596 166,6581 ZDA 840 dolar 1 105,4702 105,7876 106,1050 Evropska Skupnost 955 ECU 1 129,9108 130,3017 130,6926 Španija 995 peseta 100 91,1701 91,4444 91,7187 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. ___________________________ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4. MAJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)____________■ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000.000 639,158 661,325 1,300,483 127,8316% 132,2650% 130,0483% 100.000 63.916 66,133 130,048 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 633,440 647,747 1,281,187 154 97,4523% 99,6534% 98,5529% 130,000 63,344 64,775 128,119 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 3. MAJ 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Fiba 5j3tT 6,90 Hida* 5,00 6,70 llirika Postojna 5,00 6,90 Libertas Koper* 5,00 6,90 Niprom 1 in II* 5,00 7,00 Otok Bled 3,96 5,91 Shalaby 5,00 7,00 Slovenijaturist žel. p. Lj.* 7,00 8,00 Sonce 5,00 7,00 Tentours Domžale 5,00 9,00 Tori 5,00 8,00 Tečaj velja danes: 3. MAJ 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 1505,00 nemška marka 923,00 945,00 francoski frank 271,00 287,00 holandski gulden 815,00 845,00 belgijski frank 44,50 47,00 funt Sterling 2295,00 2365,00 irski Sterling 2240,00 2320,00 danska krona 237,00 247,00 grška drahma 6,50 7,30 kanadski dolar 1140,00 1185,00 japonski jen 12,90 13,70 švicarski frank 1022,00 1045,00 avstrijski šiling 130,00 135,00 norveška krona 215,00 228,00 švedska krona 200,00 209,00 portugalski escudo 9,70 10,50 španska pezeta 12,20 13,20 avstralski dolar 1040,00 1075,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 13,30 14,10 hrvaški dinar 0,50 0,80 3. MAJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,0000 11,5000 kanadski dolar 8,6000 9,0000 funt Sterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 762,0000 792,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 204,5000 212,5000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7350 0,7750 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 163,0000 170,0000 švedska krona 148,5000 155,5000 finska marka 199,5000 209,5000 portugalski escudo 7,5000 7,9000 španska peseta 9,4500 9,9500 japonski jen 9,8000 10,2000 slovenski tolar 9,8000 10,6000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 3. MAJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1460,00 1505,00 nemška marka 925,00 950,00 francoski frank 273,00 285,00 holandski gulden 823,00 847,00 belgijski frank 45,00 46,50 funt Sterling 2300,00 2355,00 irski Sterling 2250,00 2300,00 danska krona 240,00 250,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1150,00 1190,00 švicarski frank 1023,00 1047,00 avstrijski šiling 131,00 135,00 slovenski tolar 13,00 13,90 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 4.maja 1993 od 00.00 ure dalje r ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na 100 100 100 100 1 1 ikonkre trgu dc 978,1387 2041,5453 6882,0000 7,3775 171,5683 109,2311 >tnih poslih je mo: >viz oz. poseben c 981,6919 2048,9615 6907,0000 7,4043 172,1915 109,6279 »no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie možn 68,65 68,85 o odstopanj« 68,95 69,15 i Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 4. maja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni tečo lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji vc devfe do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dolo inici Banke "lije poveč ;ljajo za o ri večjih pr zavezujer aju in v s ie. 68,90 68,80 68,75 68,80 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks 69,20 69,15 69,10 69,15 agi srednjih i drugih va-zmanjsano in prodajo oih se tečaj n prodajati tam, ki do- 3. MAJ 1993 v LIRAH valuta (") nakupni srednji prodajni ameriški dolar _ 1481,340 ECU — 1823,530 — nemška marka — 932,690 — francoski frank — 276,730 . — funt Sterling — 2324,220 — holandski gulden — 830,350 — belgijski trank — 45,360 — španska pezeta — 12,789 — danska krona — 242,660 — irski funt — 2273,410 — grška drahma — 6,868 — portugalski escudo — 10,096 — kanadski dolar — 1166,410 — japonski jen — 13,363 — švicarski frank 1031,570 — avstrijski šiling — 132,580 — norveška krona — 220,770 — Švedska krona — 202,290 — finska marka — 271,560 — avstralski dolar — 1047,310 3. MAJ 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar . « 1,587 - francoski frank - 29,665 - nizozemski gulden - 89,015 - belgijski frank - 4,864 - španska peseta - 1,372 - danska krona ‘ 26,015 - kanadski dolar 1,249 - japonski jen - 1,431 hm švicarski frank - 110,560 - avstrijski šiling ■■i 14,213 - italijanska lira - 1,072 - švedska krona - 21,660 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 3. MAJ 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 9,75 10,75 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,80 10,60 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,00 13,90 Italija Tržaška kreditna banka 13,30 14,10 I 4. MAJ 1993 I ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 547200 5448800 550400 Francija frank 100 11400800 1144200 1147600 Nemčija marka 100 3849700 3861300 3872900 Italija lira 100 4148 4160 4172 Švica frank 100 4245700 4258500 4271300 ZDA dolar 1 60884 61067 61250 V.Britanija funt 1 95751 96039 96327 1 Opomba: povzeto po Reuterju 4. MAJ 1993 Z/ r DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 17203,5445 17255,3104 17307,0763 Kanada dolar 1 1505,8064 1510,3374 1514,8684 Francija frank 100 35889,8985 35997,8922 36105,8859 Nemčija marka 100 121035,8000 121400,0000 121764,2000 Italija lira 100 ‘ 130,7187 131,1120 131,5053 Japonska jen 100 1732,2644 1737,4768 1742,6892 Švica frank 100 133907,4732 134310,4044 134713,3356 Velika Britanija funt 1 3017,6646 3026,7448 3035,8250 Slovenija tolar 100 1715,0000 ZDA dolar 1 1920,2330 1926,0110 1931,7890 | TeCaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 GOSPODARSTVO Torek, 4. maja 1993 SRBIJA / TEČAJ VALUTE SE OBLIKUJE NA ULICI Devize so merilo vrednosti dinarja Na deviznem trgu v ZRJ obstajajo štirje tečaji - Rast marke usklajena z inflacijo BEOGRAD - Medtem ko se je uradna statistika v ZR Jugoslaviji po kratkem obdobju »malodušja« (ko je priznavala, da se inflacija vzpenja na vec kot 200 odstotkov) zdaj vrnila na ustaljeni tir s trditvijo, da je bil april dražji od marca za komaj 114, 1 odstotka, pa ulični razpečevalci deviz ne mislijo tako. Inflacija je namreč v januarju znašala 100, 6 odstotka, nemška marka pa je bila vredna 112 odstotkov veC. V februarju je inflacija znašala 218, 8 DEM in v primerjavi z januarjem se je marka podražila za 223 odstotkov, tako da lahko rečemo, da so ti odstotki točni. Vendar pa je zlom zasebnega bančništva pripeljal do doslej najmanjše podražitve deviz, tako da se je v marcu marka podražila komaj za 81 odstotkov, objavljena inflacija Pa znaša 225, 8 odstotka. Aprilski skok deviz na Črni borzi (do 21. v mesecu, ko obračunavajo inflacijo) je znašal 110 odstotkov. Vendar so v zadnji dekadi razpečevalci nadomestili Škodo in zvišali vrednost marke za dodatnih 78 odstotkov. Statistiki tako ali tako nihče ni zaupal preveč, zato pa se nihče ne Čudi naraščanju vrednosti deviz, saj vsi vedo, da so Prišli iz tiskarne novi bankovci. Pravzaprav je od zadnje devalvacije (10. apri- la), s katero je uradno stopil v veljavo drseči tečaj, do 30. aprila denar na legalnem tržišču »drsel« navzdol za nekaj manj kot 30 odstotkov. Konec aprila je bilo moC Čutiti močnejši »dinarski udar«, ki je vnesel zmedo v ulični devizni teCaj; na posameznih divjih odkupnih postajah tako niso pravočasno dobili namiga, da je prišla na ulico večja vsota dinarjev. Vendar je ta zmeda trajala samo nekaj ur in na koncu so se teCaji deviz stabilizirali pri tečaju, ki je bil za 60 odstotkov dražji od uradnega, torej je bila marka vredna 50.000 dinarjev. Žiralni odkup za marko je ugodnejši od uličnega za vec kot 20 odstotkov, za dolar pa skoraj 30 odstotkov. Na ulični borzi odkupljene devize po drugi strani kupujejo lastniki butikov in drugih prodajaln, ki na ta način ohranjajo svoj dnevni dinarski zaslužek, medtem ko zasebne hranilnice in banke preprodajajo devize po tečajih s pribitkom tistim zasebnim pa tudi državnim podjetjem, ki jih nujno potrebujejo. Pribitek na ulični prodajni teCaj znaša 30 odstotkov, za dolar pa celo 45 odstotkov. Statistika pove tudi naslednje: zadnji dan aprila je bila marka na ulici dražja od uradnega teCaja za okrog 100 odstotkov, tečaj s pribitkom pa celo vec kot 130 odstotkov; NBJ je sicer dopustila, da pri posameznih transakcijah lahko teCaj niha samo do 10 odstotkov v primerjavi z uradnim tečajem (ki je ta dan znašal 38.729 DIN za marko). To pomeni, da obstajajo na deviznem tržiSCu ZRJ štirje tečaji. Edini fiksni teCaj, ki znaša 24.763 DIN za marko, velja za staro varčevanje in carino. Drugi, uradni, je drseči teCaj, tretji je Črni tečaj in Četrti poluradni teCaj - ži-ralni in s pribitkom. Ob tem se vendarle zastavlja vprašanje, ali ne gre za vnovični spopad med centralno banko in republiškimi finančnimi institucijami, ki se ne držijo dogovorjenega in ali ni bistvo vsega v tem, kdo bo komu »prevzel« vec deviz. Zanimivo je tudi, da so se novi bankovci za 500.000 DIN pojavili na ulici še isti dan, ko so bili natisnjeni, in so razpečevalcem tako olajšali transakcije z večjimi vsotami. V teh okoliščinah je eden od razpečevalcev pripomnil: »S tem bankovcem se lahko dva v restavraciji dobro najesta in še jima kaj vrnejo.« Ta bankovec predstavlja tudi šestino minimalne place za marec, ki so jo številna podjetja izplačala Sele konec aprila. (Z. H.) Na beograjskih ulicah je poleg deviz mogoče kupiti tudi igrače (Foto: B. Bricelj/TRIO) RUSIJA Izkop zlata seje ustalil MOSKVA - Proizvodnja zlata v Rusiji se bo letos, enako kot lani, ustalila pri 170 tonah, medtem ko je v letu 1991 dosegla 178 ton, je za Reuter izjavil Igor Vi-tkovski, glavni geolog državnega komiteja za geologijo. »Proizvodnja zlata se je po lanskoletnem padcu letos ustalila,« je dejal. V letu 1992 je proizvodnja padla zaradi zmanjšanja kapitalnih naložb in pomanjkanja gotovine za restrukturira-nje rudnikov. Podatki, ki jih objavlja ruska vlada, so izredno pomembni za tuje posojilodajalce, ki naj deželi pomagajo v sedanjem težkem gospodarskem položaju. Ruske zlate rezerve so novembra 1991, ko so prvič objavili uradne podatke, znašale 240 ton, na začetku tega meseca pa so dosegle 308 ton. Nekdanja Sovjetska zveza je svoje zlate rezerve, ki so bile strateškega pomena, uporabljala kot vir za trdne valute, da bi krila najnujnejše uvozne potrebe, in pa za uravnovešanje plačilnih primanjkljajev. (Reuter). EVROPSKA KOMISIJA / INDUSTRIJA Reševanje jeklarstva Načrti za zapiranje obratov Omejitve za vzhodne države BRUSELJ - Evropska komisija bo, zahtevala podporo Članic Evropske skupnosti (oziroma njihovih ministrov za industrijo) pri naporih, da bi ES pomagala opotekajoči se jeklarski industriji pri bolečih zmanjševanjih zmogljivosti. Diplomatski viri menijo, da se bodo ministri najbrž odločili za enostaven pregled položaja in bodo odložili težke odločitve na poznejši Cas. Uradni predstavnik Danske, kjer se bodo ministri sešli, je izjavil, da Danska ne vidi nobene potrebe po sprejemanju formalnih sklepov. Komisija je že sporočila željo, da bi eno od politično najbolj obremenjenih vprašanj, ali podpreti vladno pomoč za jeklarje v Španiji, Italiji in Vzhodni Nemčiji, rešili na posebnem sestanku v juliju. Vendar pa načrt ES za rešitev težav jeklarjev ne more biti popoln, dokler ne pride do odločitev Članic. »Zasebna podjetja ne bodo zmanjšala zmogljivosti, Ce ne bodo imela jasnega znaka, v katerih primerih namerava država pomagati,« je dejal uradni predstavnik komisije. Komisija bo ministrom poročala o pogovorih, ki so jih imeli z jeklarnami v zvezi z načrti za zapiranje, o svojih predlaganih restrikcijah za uvoz jekla iz Češke in Slovaške in o svojih načrtih, da se v sredstvih ES predvidi 240 milijonov ecujev (295 milijonov dolarjev) za lažjo premostitev izgube 60 000 delovnih mest. Komisija se bo z ministri posvetovala tudi o načrtovanih posojilih, s katerimi bi jeklarnam pomagali pri re-strukturiranju. Komisija namreč obravnava pobudo, po kateri bi si sposodili približno 770 milijonov ecujev (947 milijonov dolarjev) in jih usmerili v posojila jeklarskim družbam po enaki obrestni meri, da bi si te zagotovile kritje za začetno finančno vrzel,« je dejal predstavnik komisije. Z denarjem bi upravljale jeklarske družbe, organizirane po proizvodnih podro-Cjih.Predstavnik komisije je dejal, da je ta zavrnila predlog jeklarjev, naj bi jim subvencionirali obrestne mere. Diplomati pravijo, da bodo ministri vsekakor morali obravnavati vprašanje, ali je načrt možno sprejeti na podlagi sporazuma o Evropski skupnosti za premog in jeklo, ki omogoča, da Evropska skupnost odobri posojilo za »investicijski program«. Komisija bo obravnavala tudi svoje nove naCrte za pogajanja o uvoznih kvotah za jeklo s Cehi in Slovaki, vendar bodo dokončno odločitev o tem bržkone prej sprejeli zunanji ministri ES. (Reuter) INDIJA / KORENITA GOSPODARSKA REFORMA EVROPSKA SKUPNOST / PREDELAVA EMBALAŽE Ekonomiste in bančnike skibi proračunski primanjkljaj Uradni viri pravijo, da je vzrok predvsem v nižjih davkih Nemci bi radi predelali prav vse smeti, Britancem pa se to zdi pretiravanje Tona plastičnih odpadkov stane 100 funtov - Izvoz v nerazvite države Jeremy Cuft/Reuter BOMBAY - Indiji je Mednarodni denarni sklad obnovil podporo za njene drzne ekonomske reforme, vendar pa bi rastoči proračunski primanjkljaj utegnil New Delhi prisiliti, da obrzda Poslovno rast. Trenutno so vse oci uprte v prihajajoče monsunsko deževje, ki lahko odloči o usodi reformnih procesov v Indiji, so povedali poslovni analitiki. Monsun, ki ga pričakujejo v južnih predelih Indije zadnji teden v maju, lahko povzroči uspeh ali pa propad kmetijstva, posredno pa vsega gospodarstva, saj prispeva kmetijstvo tretjino bruto domačega proizvoda. Obilno deževje bi lahko povzročilo razmah gospodarske rasti in znižanje obrestnih mer, pravijo bančniki. Finančni minister Manmohan Singh, tvorec programa reform, ki je preobrnil štiri desetletja socialistične politike, se je včeraj vrnil iz Washingtona, kjer se je pri Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki za obnovo in razvoj pogovarjal o kar devetih milijardah dolarjev novih sredstev, ki naj bi jih Indija dobila v naslednjih treh letih. MDS in Svetovna banka sta poudarila svojo močno podporo reformam, katerih cilj je v deželi z 870 milijoni prebivalcev doseči enovito gospodarstvo. Čeprav ekonomisti veliko pričakujejo od indijskih reform, pa hkrati poudarjajo, da je velik proračunski primanjkljaj čedalje bolj zaskrbljujoč in bi utegnil zavreti nadaljnjo liberalizacijo. Ocenjujejo tudi, da se je v tem fiskalnem letu, ki se končuje v marcu, primanjkljaj dvignil najmanj na sto milijard rupij (3, 2 milijarde dolarjev), po rebalansu pa so predvideli le 72 milijard (2, 3 milijarde dolarjev). Uradni viri pravijo, da so vzroki za to predvsem nižji davki, verski neredi po vsej državi v decembru in bombni napadi s krvavimi spopadi v Bombayu na začetku leta. Po ocenah so k slabim uspehom prispevali tudi nižji prihodki od prodaje delnic v državnih podjetjih, uradne podatke pa še vedno zbirajo. Vlada zaenkrat predvideva, da bo gospodarska rast vsaj petodstotna v tekočem finančnem letu in ocenjuje, Kdaj bodo občutili »pogumne« gospodarske reforme? Ana Kovač da bo rast bruto domačega proizvoda v letu 1992/93 znašala približno štiri odstotke. Toda bančnike in poslovneže skrbi prav to, da bi napori vlade, da obrzda proračunski primanjkljaj, lahko pripeljali do ukrepov, ki bi zavrli gospodarsko rast. Vodilni poslovneži si želijo nadaljnjih ekonomskih reform, vključno s takšno industrijsko politiko, ki bo omogočala prosto najemanje in odpuščanje delavcev in jim s tem tudi olajšala zapiranje neučinkovitih tovarn. »Morali se bomo lotiti reform v politiki delovne sile, ce želimo bolj prozen sistem in Ce želimo doseči ravnotežje med pravico do dela in nujno učinkovitostjo pri delu.« Ekonomisti ugotavljajo, da hromijo Indijo pomanjkanje virov energije, neintegriran transport, neustrezne komunikacije in prenormi-ran ter prepočasen finančni sistem. Indija je pridobila široko podporo za svoj program liberalizacije trgovine, plavajočega tečaja rupije, zmanjšanja števila licenc za industrijo in spodbud za gospodarstvo. Trenutno pa ima ta država težavno nalogo pospešiti rast izvoza, da bi zmanjšala odvisnost od zunanjega financiranja. Poleg tega mora spremeniti industrijsko politiko in politiko delovne sile, da bi privabila nove naložbe, zlasti iz tujine. Premier Narasimha Rao je ob koncu tedna v govoru pred kongresom indijskih sindikatov dejal: »Smo počasni, lahko pa pospešimo korak, ce je treba. Vendar gremo v pravo smer.» BONN - Interni spori znotraj Evropske skupnosti (ES) so postali že prava folklora. Glavna protagonista sta pogosto Velika Britanija, ki se skupnemu tržiSCu upira z vsemi štirimi, in Nemčija, ki prav tako močno pritiska na druge Članice, naj Cim prej uskladijo svoje predpise. Eden takih sporov se spleta tudi okoli recikliranja embalaže. Nemčija močno pritiska na svojo, in s tem tudi evropsko družbo, naj reciklirajo prav vse. Pri tem se postavlja na superioren položaj v primerjavi z drugimi državami članicami ES, kar je še posebej prizadelo Veliko Britanijo, ki zatrjuje, da Nemčija podcenjuje njene sposobnosti recikliranja. Nemčija si je zadala nalogo, da bo do leta 1996 reciklirala 80 odstotkov embalaže. Tako bi postala najveCji evropski izdelovalec in izvoznik embalaže, kar bi ogrozilo britansko embalažno industrijo. Britansko ministrstvo za okolje je nemškemu poslalo pismo, v katerem ga prosi, naj ohladi pretirano vnemo in umakne svoj program. Zaskrbljeni Britanci so se povezali s Francozi, s katerimi delijo reciklažne tegobe. Gora odpadkov, ki jih je moC reciklirati, ne doseže Velike Britanije. Reciklirajo jih v Nemčiji, kjer papirni mlini in tovarne za predelavo plastičnih odpadkov meljejo smeti, ki jih kot surov material dobijo brezplačno ali pa jim celo plačajo, da jih predelajo. V Veliki Britaniji pa mora industrija za predelavo odpadkov smeti kupiti, saj jih lokalne oblasti zbirajo le, če jih lahko prodajo. Cene smeti naraščajo; tona pla- stičnih odpadkov stane že 100 angleških funtov. Britanskim izdelovalcem zdaj ne preostane drugega, kot da znižajo cene ali začnejo uporabljati smeti, ki jih uvozijo iz Nemčije. Seveda pa nobena od teh dveh možnosti ni dobra. V Limpacu, najvecjem britanskem predelovalcu plastičnih odpadkov, napovedujejo, da lahko stroje za reciklažo plastičnih odpadkov ustavijo že Cez nekaj mesecev. Ce bodo hoteli ostati konkurenčni drugim evropskim državam, bodo morali uporabljati nemške odpadke, ki so cenejši. V Nemčiji je 1. janua- rja začel veljati zakon, da morajo izdelovalci in prodajalci brezplačno sprejemati prav vso embalažo: steklenice, konzerve, plastične in papirnate vrečke ter škatle. Zaloga nemških smeti je tako narasla in po podatkih evropskega centra za plastiko v okolju s sedežem v Bruslju bo Nemčija letos izvozila veC kot 400 ton plastičnih odpadkov. Nemška vlada pa položaj še zaostruje. V Bonnu so sprejeli dva zakona, ki prepovedujeta izvoz odpadkov v države, ki niso članice ES ali Efte. Nemški minister za okolje Klaus Töpfer je izjavil, da želijo s to prepovedjo ukiniti izvoz smeti v države, ki nimajo ustrezne tehnologije za predelavo odpadkov, in da so s tema zakonoma samo ratificirali baselsko konvencijo iz leta 1989. Pripravljajo tudi natančnejše predpise o tem, kaj so odpadki in kaj gospodarske dobrine. Tako na primer za strupene odpadke, ki so jih izvažali v Romunijo, prepoved velja. Drugače pa je z izdelki, ki sodijo v dualni nemški sistem, ki nosi oznako Der Grüne Punkt, in jih bodo še vedno lahko izvažali v Bolgarijo in na Kitajsko. Der Grüne Punkt je zelena pika, ki jo ima skoraj vsak nemški izdelek. Pravzaprav so izdelki brez te agresivne in naravnost nadležne pike tako redki kot kiti v Sredozemskem morju. Od računalniških disket do majoneze, od pralnih praškov do mleka - povsod zelena pika. Nemci igrajo previdno igro: Ce ES ne bo sprejela njihovih cenenih odpadkov, jim še vedno ostanejo države tretjega sveta. V svojem prepričanju, da z recikliranjem odpadkov ne onesnažujejo okolja, jih ne zmotijo niti pogoste demonstracije ekološko zavednih ljudi niti strokovnjaki, ki dokazujejo, da je industrija, ki predeluje odpadke, ekološko še bolj škodljiva. Star papirje dragocena surovina za izdelavo novega (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) 18 Torek, 4. maja 1993 NAJAVE PRIREDITEV GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA. DRAMA SNG (tel. 061/221-511) Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sobota, 8. maja ob 20. uri). PREMIERA. Za izven (konto). MALA DRAMA KARAMAZOVI (danes, 4. maja ob 20. uri). Po motivih F. M. Dostojevskega. Produkcija Akademijskega studia in MG Rusli. Za izven (konto). A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE (četrtek, 6. maja ob 20. uri). Monodram-ski nastop Polone Vetrih. Za izven. OPERA DON CARLOS (danes, 4. maja ob 19. uri) Nadomestna predstava za odpadlo predstavo 16. februarja. Za abonma red Torek I in za izven (konto). KRPANOVA KOBILA (Četrtek, 6. 5. ob 15. uri). Mladinska. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (danes, 4. maja ob 19.30. uri). Za Red U in izven. L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 4. 5., ob 22. uri). Za izven in konto. Žarko Petan: DON JUAN IN LEPORELLA. Gostovanje v Grazu. Napovedujemo zadnjo premiero v sezoni, delo Ariela Dorfmana: DEKLICA IN SMRT, (petek, 7. 5., ob 19.30. uri) v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Vstopnice so ze v prodaji. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE G. Achternbusch: SUSN (21) (petek, 7. 5. ob 19.30. uri). Za izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE (061/312-860) N. Simon: ZARES ČUDEN PAR, komedija (petek, 7. 5. ob 19.30. uri). Gostovanje DPD SVOBODA F. Mencinger iz Javornika. Za izven. MARIBOR DRAMA SNG D. Alighieri: PARADISO/ LA DIVINA COMMEDIA (petek, 7. 5., ob 19. 30. uri za red Premierski; sobota, 8. 5., ob 19.30. uri za red Drama in izven; nedelja, 9. 5. ob 19.30. uri za red Repriza). OPERA G. Verdi: RIGOLETTO ( danes, 4. 5., ob 19.30. uri). Za red TAM in za izven. LUNA NAD MISSISSIPPIJEM (četrtek, 6. maja ob 16. uri). Za red Nedelja in za izven. Gledalisko-plesni projekt po motivih baleta Sedem smrtnih grehov Bertolda Brechta, koreografinje, režiserke in scenaristke Maje Milenkovič Workman, je doživel velik uspeh pri našem občinstvu. Ob zvokih sodobne glasbe, v kontrastih z Brandenburskimi koncerti Johanna S. Bacha, predstavlja novo dimenzijo baletnega gledališča pri nas. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE LAŽNIVI KLJUKEC danes, 4. maja ob 11. in 13. uri). Režija: Eka Vogelnik: Gostovanje v Majšperku. Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (sreda, 5. 5., ob 10.30. uri). Režija Katja Pegan. Za Srednjo trgovsko Solo Celje. KAMNIK KD DUPLICA A. Camus: NESPORAZUM (sreda, 5. 5., ob 20. uri). V izvedbi gledališke skupine MKD PEDENJMOZIC KAMNIK, režija Spela Kolesa. k N. Simon: BOSA V PARKU (četrtek, 6. 5., ob 20. uri). V izvedbi GS Kaj ti mar, KD Komenda, režija Mirko Pogačar. A. T. Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE žENI (petek, 7.5. ob 20. uri). V izvedbi GS KD Komenda, režija Franc Stebe. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, komedija (danes, 4. maja ob 19.30. uri). Gostovanje v Trbovljah. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326) A. Goljevscek: ČUDEŽNI KAMEN (danes, 4. 5. ob 9.30 in 11.45 uri) . Gostovanje v Novem mestu. FU RLANIJ A-J U LUSKA KRAJINA TRST KULTURNI DOM Jutri, 5. maja, ob 11. uri Milan KleC »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. Režija Dušan Mlakar. Predstava izven abonmaja. Ponovitev v četrtek, 6. maja, ob 20. uri za abonma RED J. Marco Bolognesi. Ponovitev jutri, 5. maja, ob 20.30. GLEDALIŠČE MIELA Danes, 4. maja, ob 21. uri predstava Paola Hendela »AUa deriva«. OPČINE DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 Danes, 4. maja, ob 20. uri deseta predstava (red H) - A. Bibalos »La signorina Julie«. Rezija F. Giraldi. Direktor F. Gramer. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih). Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«; »Ma mere l’oye« Ravela in »La giara« Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK so že v teku. GLEDALIŠČE ROSSETTI V četrtek, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Virgi-lio Sieni. V ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje gledališke skupine G. Maurija z delom »Beckett«. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRI-STALLO LA CONTRADA Danes, 4. maja, ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Pacome »Et moi... et moi«. Rezija En-nio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marjana Deržaj PROSVETNI DOM Jutri, 5. maja, ob 20.30 Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Režija Vladimir Jurc. CODROIPO (Videni GLEDALIŠČE VERDI Jutri, 5. maja, ob 11. in ob 15. uri balet »Pu-pazzetti« A: Caselle in »La Bottega fantasti-ca« O. Respighija. Koreografija Giuliana Ba-rabaschi. Nastopa baletna šola gledališča Verdi. Predstava je namenjena šolam. KSENIJA MIŠIC v 3. delu LA DIVINE COMMEDIE »Pandurjevo glavno sredstvo je fascinacija, ki mu uspeva predvsem s predi-menzioniranostjo, pa tudi z izredno Čistostjo in hiperestetiziranostjo. Hkrati pa spektakel v ritmu pada, hote ga zavirajo patetični recitativi s premolkom in izrazito racionalni vložki, ki zahtevajo distanco in ne omogočajo vživetja. Pandurjevim podobam ne moremo očitati, da niso 'lepe', a vendar so nekako brezkrvne in prazne... Predstava je doživela buren in dolgotrajen, spontan aplavz - kar dokazuje, da je sedla v srca občinstva. To pa je tudi eden od kriterijev za uspešnost predstave...« (Matej Bogataj v Republiki) GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA ' CANKARJEV DOM (061/222-815) EGBERTO GISMONDI, brazilski jazz (sreda, 5. 5., ob 20.30. uri, Gallusova dvorana). Odlični brazilski glasbenik bo tokrat nastopil z zanimivo skupino: s celom in violo. Njegova glasba je razburljiva in sveža. DVORANA SMELT (Dunajska 160) World Trade Center in Smelt International vabita na KONCERT (danes, 4. 5. ob 20. uri). MIHA POGAČNIK - violina in JANKO ŠETINC - Cembalo. Program: J. S. Bach, sonate za violino in Cembalo. TIVOLSKI GRAD Koncert MUZA PRI MUZI (sreda, 5. 5. ob 18. uri). Nastopili bosta ANA KAVČIČ -flavta in EVA HREN - kitara. Ana in Eva sta mnogoobetajoci mladi glasbenici. Ana končuje letos drugi razred flavte v razredu prof. Drage Ažmanove, Eva pa je tik pred diplomo pri prof. Tomažu Šeguli. Obe se lahko pohvalita z mnogimi uspelimi javnimi nastopi, z vrsto nagrad na tekmovanjih in za njuna leta že presenetljivo bogatimi izkušnjami v svetu komornega muziciranja. Svoje glasbeno obzorje pa si sirita tudi na številnih poletnih glasbenih tečajih doma in na tujem. NOVA GORICA GRAD KROMBERK MLADI GLASBENIKI NA KONCERTNEM ODRU (petek, 7. 5. ob 20. uri). Goriški glasbeniki: Aljoša-klarinet, Marko Deferri-har-monika in drugi. VELENJE GLASBENA SOLA Koncert NATAŠE MAJER, klavir in MARIBORSKI OPERNI ORKESTER (Četrtek, 6. 5., ob 20. uri, dvorana GS). Dirigent Simon Robinson. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST DVORANA GINNASTICA TRIESHNA Jutri, 5. maja, ob 21. uri koncert orkestra gledališča Verdi »Verdi sinfonietta«. Dirigira Giovanni Pacor, solist Paolo Rumetz. Na programu Zanettovich, Cimarosa in Schubert. GLEDALIŠČE MIELA V petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kim. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Danes, 4. maja, ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale. Na sporedu bo koncert Maura Loguercia (violina) in Bruno Canino (klavir). Na programu Bartok, Brahms in Strauss. Naslednji koncert bo v petek, 7. maja, ob 20.30. Nastopili bodo Budapest Strings. Na programu Janaček, Vanhal, Jardanyi in Bartok. GAIO Dl SPILIMBERGO (PNI ROTOTOM V ponedeljek, 10. maja koncert rock skupine Ramones. V petek, 21. maja pa rock skupina Biohakard. VIDEM STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je na ogled razstava OSKARJA KOKOSCHKE - skice s potovanj -grafike. NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK, avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. Razstavo si lahko ogledate do 4. julija. MESTNA GALERIJA Do 22. maja je na ogled retrospektivna razstava avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja. GALERIJA COMMERCE Do 21. maja je na ogled razstava slik EMILA TOMASA-THOMASA. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava slik slikarja BOGDANA POTNIKA. Razstava bo odprta do 18. maja KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Danes, 4. 5. ob 21. uri otvoritev razstave slik NATAŠE RIBIC. GALERIJA KRKA Do 19. maja je na ogled razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Jutri , 5. maja ob 19. uri otvoritev razstave DRAGICA CADEZ - Skulpture 1991-92. INSTITUT JOŽEF STEFAN V avli inštituta je do 28. maja na ogled razstava grafik akademske slikarke MILENE GREGORČIČ. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993 PIRAN GALERIJA MEDUZA Do 7. maja je na ogled razstava akvarelira-nih risb RATIMIRJA JARCA PHAROSA, Slovenca, ki je do pred kratkim živel v Sarajevu in trenutno domuje v Fiesi in ki se z likovno govorico odziva na doživeto in sočasno dogajanje v BiH ter življenje v novem okolju. PORTOROŽ AVDITORIJ Na ogled je razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1992. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstava je na ogled do 15. maja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE Do 8. maja je odprta razstava mariborskega ustvarjalca ZDRAVKA JERKOVIČA. NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA. BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. KRANJ MESTNA HIŠA (Stebriščna dvorana) V Četrtek, 6. maja ob 18. uri otvoritev razstave poslikanega pohištva na Gorenjskem - IZ RESTAVRATORSKE DELAVNICE. Razstava bo odprta do 15. junija. NOVA GORICA POKRAJINSKI ARHIV Do 9. maja je na ogled razstava slik MIRANA CENCICA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA V Četrtek, 6. maja, ob 17.30 otvoritev fotografske razstave Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frullanija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA CARTESIUS Do 6. maja je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Zaprto ob ponedeljkih. GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. STUDIO TOMMASEO Do 6. maja razstavlja svoja dela Lorenzo Mattotti. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MIELA Do 10. maja je na ogled razstava grafik Gian-franca Pagliara. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. BANI (OPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» goriskega slikarja Vanje Franka. V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU Do 9. maja je na ogled razstava Annibel Cu-noldi. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani». VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA KOROŠKA RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Danes, ob 19.30 »Ljubezenski napoj«. LJUBLJANA PIONIRSKA KNJIŽNICA (061/317-269) PRAVLJICA O RIBIČU (danes, 4. 5. ob 17. uri Ure pravljic za otroke od 4. leta dalje). Ponovitev v Četrtek, 6. t. m., ob 19.30. Jutri, ob 19.30 rock opera »Jesus Christ Superstar«. SEŽANA KULTURNI CENTER »SREČKA KOSOVELA« (067/73-736) Milan Jesih: CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 4. 5. ob 9.30. in 11. uri). Za Zeleni abonma. Gostovanje SSG iz Trsta. LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Danes, 4. maja ob 20. uri: SKUPINA FAT-TOUMI - LAMOUREUX, gledališče -sodobni ples. TRST POMORSKI KLUB SIRENA-BARKOVLJE V petek, 7. t. m., ob 18. uri vabi založba MhelaC na predstavitev knjige »Sredi zemlje KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Danes, 4. 5. ob 21. uri literarni večer ob izidu pesniške zbirke Iztoka Osojnika Luske in perje. Sredozemlje», v kateri se z izborom ob življenjskem jubileju predstavlja pesnik Marko Kravos. Predstavitev bo na nasipu-privezu Pomorskega kluba Sirena v Barkovljah, kjer je možno tudi parkirati. CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Danes, ob 19. uri otvoritev razstave Jiirgena Brodwolfa. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 8. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman. KNJIGARNA MOHORJEVE Do 14. t. m. je na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian. MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl. Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Hoik. BELJAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. TINJE GALERIJA TINJE Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem ROŽEK GALERIJA ROZEK SemislavCe 13 Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič. ZA NAJ MLAJŠE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 10.05 10.10 10.35 11.05 11.30 13.00 13.40 14.40 16.00 16.20 17.00 17.10 18.00 18.45 19.30 20.10 20.50 21.40 22.15 22.50 23.20 00.10 Pamet je boljša kot Zamet: Plavalci, neplavalci, skrivači, ponovitev Batujina Škatlica, ponovitev Univerzitetni razgledi, ponovitev Žejna sečila, ponovitev izobraževalne oddaje, VPS 1105 GriZula, ponovitev gledališke predstave, VPS 1130 Poročila Sobotna noc, ponovitev Slovenski R & R cirkus, VPS 1500 Videonoc, VPS 13.40 Sedma steza, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 9/26 del koprodukcijske nadaljevanke Oscar Junior: Ata in mama si dopisujeta Pepe s trobento Regionalni studio Koper 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, Sport Žarišče Magija + moda, VPS 2050 Kronika, 3/12 del kanadske dok. serije, VPS 2145 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Sova 'Alo, 'alo, 9/18 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245 Psihiatri, 5/7 del angleške nadaljevanke, VPS 2315 Video strani 6" SLOVENIJA 2 Ponovitev reportaže o kolesarski dirki po Sloveniji Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev Sova, ponovitev j Samci in samke, 3/7 del angleške humoristične nanizanke M Psihiatri, 4/7 del angleške nadaljevanke Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo - Rak na dojki Zdravje, nase najvecje bogastvo: Klopi TV dnevnik 2, vreme, Sport Poslovna borza Clarissa, 2/4 del angleške nadaljevanke Osmi dan Svet poroča Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža Video strani A KANALA ^ RAM 6.50 10.15 11.55 12.00 12.30 13.30 14.00 14.30 14.45 16.30 17.55 18.10 18.45 19.50 20.40 22.25 22.40 24.00 0.30 0.30 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Serenata amara (dram., It. ’52), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik, nato nan. La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto Tenis: mednarodni turnir Italije Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Nan.: Cuori senza etä Dok.: Kvarkov svet Vreme, dnevnik, Sport Nan.: Le avventure del giovane Indiana Jones Dnevnik 1 Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik BS3 Rubrika o vrtnarstvu m Film: Le avventure di Robinson (nem., ’57) Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara TV film: Silo 7 emer-genza nucleare (’88) Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.20 L'ispettore Tibbs, vmes šport Nad.: Beautiful Dnevnik in Sport Variete: Ventieventi Nan.: Tre passi nel de-litto-Delitti imperfetti Mixer in Pegaz NoCni dnevnik NoCni šport Jazzbina, ponovitev 12. oddaje o jazzu Astrološka napoved MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Drugačen svet, ponovitev 151. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 13. oddaje Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 152. del ameriške nadaljevanke Ciklus slovenskega filma: Stane Sever Dnevnoinformativni program, vreme Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM JlECj] Video strani Ü KOPER 18.00 Studio 2 magazin ^ RAI 3 6.45 12.00 12.15 13.45 14.00 14.20 15.15 15.45 18.50 19.30 19.50 20.30 22.30 22.45 23.55 0.35 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za Sport, vmes športna rubrika Derby Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Blob in Una Cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Film: Mio cugino il re-verendo Bobby (dok., ZDA '91, r. J. Demme) Variete: Q come cultu-ra (vodi G. Ippoliti) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario _____________KANAL A / NOCOJ OB 21.20_________________ Stane Sever v filmu Na svoji zemlji \/ ciklu slovenskega filma slovenski gledališki igralec Stane Sever v filmskih vlogah f/ Tokratni cikel slovenji; skega filma, je posvečen enemu od velikanov slovenskega odra, nepozabnemu igralcu Stanetu Se-Verju, ki je zapustil odrske deske pred vec kot dvajsetimi leti. Tokrat ga bomo spoznavali kot filmskega igral-ca, ki je s svojo življenjsko verjetnostjo in igralsko prepričljivostjo tako kot v gledališču tudi na filmu ustvaril nepozabne igralske stvaritve. Stane Sever je na filmu bil in ostal izrazito realističen igralec. Njegove vloge so prepričljive podobe ljudi iz življenja, karakterno dognane in vsebinsko izbmše-ne. Njegova filma Trenutki odločitve in H-8, sta predvsem filma resnega, strogega realizma in Stane Sever je Stane Sever je v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji odigral vlogo Drejca, sina bogate tercialke, ki se je ob smrti sovaščanov spreobrnil. svoji vlogi v teh filmih v vsem podredil osnovni slo- govni opredelitvi. Prvi slovenski film Na svoji zemlji je bil po igralski plati izrazito kolektivno zastavljen, nobena vloga ni posebej izstopala iz epopeje in tak je bil tudi Severjev Drejc. V Baški grapi je vsa vas za partizane razen bogate kmetice in njenega sina Drejca. Pod vodstvom očka Orla se vsa vas upre Nemcem, ki se maščujejo tako, da vaščane pobijejo kot talce. Ob tem krutem dejanju do svojih sovaščanov pa spregleda in se spreobrne tudi Drejc. Film je po litetarni predlogi Cirila KosmaCa režiral France Štiglic. Ob Stanetu Severju igrajo še Lojze Potokar, Štefka Drolc in drugi. Film je bil posnet leta 1948. © RETE 4 jj Koper 6.25 8.10 11.35 12.35 13.30 13.55 14.00 17.00 17.45 18.20 19.00 19.20 20.30 Nanizanke Nad.: General Hospital, Marilena, Ines, Amanda,vmes vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Lui lei Taltro, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG 4 - vesti La signora in rosa Filma: 48 ore (krim., ZDA '82,), 22.30 II sole a mezzanotte (dram., ZDA ’85),, vmes (23.30) vesti IS CANALE5 6.30 8.35 11.30 13.00 13.25 13.35 16.00 18.00 20.00 20.25 20.40 Na prvi strani Nan.: Un dottore per tutti, nato Maurizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, Ti amo par-liamone, 15.30 L’arca di Noe - Itinerari Otroški variete, vesti Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Seratissima 22.55 23.25 Arriva la cicogna Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Occhio alla perestrojka (kom., It. ’90, i. E. Greggio, J. Gala) Sport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in šport # TELE 4 Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi 13.00 13.50 14.15 15.00 16.05 17.00 18.00 18.50 19.00 19.25 20.15 20.40 22.05 23.15 23.40 Mannix, ameriška tv nanizanka Življenje se začne pri Štiridesetih, angleška humoristična nad. Nočni sodnik, am. tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Čarobna svetilka Heidi, av./nemška otroška nadaljevanka Baletna Sola iz Ljubljane se predstavlja, 2. oddaja Stripy, risanke Prijatelji! Prijatelji, dok. film Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška nanizanka Prijateljeva smrt, it. film TV dnevnik N.Y.P.D., serija Glasbeni utrinek EIMF Avstrija 1 09.00 10.30 12.05 13.35 14.00 14.45 15.50 18.00 18.30 20.15 21.00 21.20 23.00 01.00 Cas v sliki Varuška Anthony, ponovitev filma Športna arena, pon. Sinha Moča, 147. del Magnum: Črno ogledalo, 1. del Mojstri jutrišnjega dne Sanjski kamen: Mojster govori, 5/13 del risane serije Cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Deroča voda Šimpanzi - ljudje iz gozda, 2., zadnji del Pogledi od strani Drugi rodni kraj: Ans-garjeva smrt, 4. del Svatba, ameriški film, režija Robert Altman, igrajo: Carol Burnett, Vittorio Gassman, Mia Farrow in drugi Poročila TisoC mojstrovin EKIP Avstrija 2 16.35 16.45 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.07 21.15 22.30 Tisoc mojstrovin Stroj spremeni svet, 1/5 del serije o računalnikih Harry in Hendersono-vi: Druga pomlad Tista stvar je, kviz Regionalna poročila Cas v sliki Kultura Ko zapoje petelin, komedija, posnetek gledališke predstave O živalih in ljudeh Reportaže iz tujine Klub 2: Velika goljufija, 4., zadnji del Poročila Tisoc mojstrovin OtO Hrvaška 1 Poročila Zgodbe iz Monticella, 119. del Poročila TV Sola Potret matematika: Isaac Newton Ameriška angleščina, 17, lekcija Mali svet Poročila Ko se svet vrti, 117, del ameriške nadaljev. Monofon Poročila Prvi krog, ponovitev 1/4 dela angleške nadaljevanke Afternoon Report Poročila Učimo Hrvaško Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Izobraževalna oddaja Santa Barbara, 394. del Dnevnik 1 Niti upanja, britanski dokumentarni film V velikem planu Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Dnevnik 1 Humoristična serija Vi in vas video Prvi krog, 2/4 del angleške nadaljevanke, po romanu Aleksandra Solženifcina (Zapor Mavrino je bil pravzaprav raziskovalni institut, kjer so delali fiziki, elektroinže-nirji in znanstveniki... V primerjavi z drugimi zapori je bil Mer-vin naravnost razkošje... Ob 100. obletnici rojstva Miroslava Krleže Brez toka ® Madžarska Alternativna medicina Cez dan Peklenski raj, brazilska serija Rezerviran Cas Poročila Popoldanski saldo Zabavnoglasbeni magazin Igra Northwood, 19. del kanadske serije Svet denarja Cez dan Večerna pravljica Kolo sreCe, kviz Vzori Dnevnik Klinika, 10. del nemške serije Tetoviranje Car športa Dnevnik : HRVAŠKA TV T 20.05 NITI UPANJA, angleški dokumentarni film RETE 4 BELE NOČI, ameriški film 22.30 »Niti upanja« je dokumentarni film o zgodbah in usodah mater, žena in hčera vseh tistih, ki so v času Pinochetove vladavine izginili v Čilu. Žene so se uprle s tihkn protestom in hrepenečim upanjem, da bodo našle svoje najdražje. Izdelovati so začele tapiserije, imenovane »arpilleras«, kjer so upodobile vse grozote in nepozabne strahote čilskega režima. Tako so na svoj način prenesle svoje travme, upanja in hrepenenje v umetniško izdelane tapiserije, ki so hkrati večen opomin vsakršnemu nasilju tega sveta. Ruski plesalec Kolja je na poti na plesno turnejo v Tokio, vendar mora njegovo letalo zaradi okvare pristati v sibirski vojaški bazi. Tam ga zadrži agent KGB, ker ugotovi, daje Kolja pred leti zbežal iz Rusije v ZDA. Straži ga črnski plesalec, ki se je preselit v Sovjetsko zvezo, da bi se tako uprl vojni v Vietnamu. Čeprav oba plesalca, sta si v začetku zelo sovražna in nasprotujočih si prepričanj, nato pa ju združi skupna želja po svobodi. Režiser Taylor Hack-ford je v filmu uspešno združil glasbo, ples in dogajanje. Igrajo: Mihail Barišnikov, isabella Rossetlini, Gregor/ Hines. RA SLOVENIJA 1 SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI 20.00 PREMIERE AIRA, japonski film 21.50 V glasbeni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi boste lahko slišali nekaj ljudski pesmi, ki govorijo o delu in kmečkih opravilih. Iz nekaterih pesmi lahko danes zvemo ves potek nekega opravila. Tako so pesmi postale dokument časa in kraja. Nekatere druge pesmi pa se opisa dela ali opravila samo dotaknejo, medtem ko je vsebina posvečena bolj ljubezenski tematiki. Nemalo pesmi pa je šaljive in humorne narave. V njih se ljudski pevec ponavadi norčuje iz manj pridnih ali pa manj pametnih ljudi. Leta 2019 se v Tokiu študentje bojujejo med seboj in s policijo. Vodja ene skupine je Ka-neda. Vsi se norčujejo iz njegovega prijatelja Tetsua, ker je mlajši in šibak. Po spopadu z drugo skupino Kanedo aretira policija, ranjenega Tetsua pa vojska izroči znanastveni-kom, ki iščejo Akiro, izvirno človeško energijo. Tako opravljajo na njem različne poskuse, ki fanta počasi spreminjajo v drugačno osebnost. To znanstvenofantastično risanko so Japonci posneli po istoimenskih stripih. Scenografija se zgleduje po filmu Blade Runner, režiser je bil Katsuhiro Otomo, film je bil posnet 1985. leta. RADIO "N Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1;-96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; .8,05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra: RdeCe in sinje med drevjem (T. Partljič); 21.40 Intermezzo; 22.30 Glasbena podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Glasbene novosti založb; 12.00 ToCno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Stas; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe, Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RIS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni veCer; 20.45 Iz koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 NoCni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8,45 Servi- sne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroCe; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz ku-turnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30,' 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni-desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošCe; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 NoCni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 ZvoCna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Glasbene novosti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (pripoveduje M. Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 Made in Italy; 12.40 Primorska poje: MPS Akord iz Podgore; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val (Tapu kviz); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Kvartet Kodaly iz Budimpešte; 18.00 Nad.: Rosa L. - kronika o neki revolucionarki (J. Babic, 6. del); 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10,00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Nazaj iz kamene dobe - V pragozdu Irianjaye (potopis). IZBOR IZ SATELITOV a MUSIČ TELEVISION 8.00 Awake on the Wild Side; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Cola Cola Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 20.00 Dial MTV; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, vodi Ray Cokes; 0.00 Hit List UK; 3.00 NoCni video SKY ONE 7.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze; 19.30 E Street; 20.30 Družinske vezi; 21,00 Murphy Brown; 21.30 Vse razen ljubezni; 20.30 Družinske vezi; 23.00 Designing Women; 23.30 Star Trek: The next ge-neration; 0.30 Studs MOVIE CHANNEL 7.00 Design tor living; 9.00 Jet-sons - the movie; 11,00 The magic sword; 13.00 The pro-ud Rebel; 15.00 Operation Kid Brother; 1.20 Zadnji tango v Parizu; 5.30 May Wine PRO 7 5,40 Serije; 10.05 skrivnost treh džunk; 14.05 Moj mož Adam, am. komedija; 16.19 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 145. del; 19,05 Ulice San Francisca, 129, del; 20.15 Ljubezen je zasebna stvar, uvodni film k nemški družinski seriji; 22.00 Highwayman, uvodni film k ameriški akcijski seriji PREMIERE 15.10 Čar Venere, brit. film; 17.15 Blue Heat, am. kriminalka; 20.15 Kralj Ralph, am. komedija; 21.50 Akira, japonski zf film; 23.50 Lugis Ladies, avstralska komedija; 1.35 Kadar ljubezen zgori, avstralski film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Tenis; 13.00 Evrogoli; 16.00 EP v judu; 17.00 SP v prostem plezanju, posnetek; 19.30 Športne novice; 20.00 Eurotenis; 1.00 Športne novice 3SAT 20.00 Krik življenja, 3. del nadaljevanke (Michael York in drugi) SAT 1 9.05 Ponovitve serij; 13.30 Sence strasti, 79. del; 14.20 Sosedi, 214. del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem, 57. del; 15.45 Maščevalca: Med za princa, 14. del; 23.40 Show Tracy Lord, 3. del ameriške erotične serije SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 Baby of the Bride; 23.00 Blo-odfist lil - forced to fight RTL 9.00 Serije; 12.30 Springfieldo-va zgodba, 1699. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1022. del; 20.15 Highlander, 9. del; SUPER CHANNEL 23,00 Oh, Belinda, turški film J ŠPORT Torek, 4. maja 1993 LESTVICE NOGOMET Pokrajinsko mladinsko prvenstvo IZIDI: Ponziana - Don Bosco 1:1, Opicina -Sant’Andrea 6:1, Zarja Adriaimpex - Edile 3:0, Camapanelle - Portuale 3:5, Zaule - Domio 2:5. KONČNI VRSTNI RED: Olimpia 41, Ponziana in Edile 34, Portuale 32, Zarja Adriaimpex 30, Domio 26, Opicina 25, Chiarbola 24, Muggesana 20, Don Bosco 14, Sant’Andrea 12, Zaule 10, Campanelle 6. Prvenstvo je končano, prvak je Olimpia, odigrati morajo le Se dve zaostali srečanji, ki pa na končni vrstni red ne bosta vplivali. Naraščajniki IZIDI: Chiarbola - Montebello 3:1, Zaule - San Sergio 2:3, Olimpia - Don Bosco 4:0, San Giovanni - Sant’Andrea 4:0, Esperia - Ponziana 1:4, CGS - Primorje 1:4, Campanelle - Fortitudo 1:2. VRSTNI RED: Sant’Andrea 42, Olimpia in San Sergio 41, San Giovanni in Portuale 38, Ponziana 37, Fortitudo 32, Primorje 26, Chiarbola 24, Campanelle 19, CGS 18, Esperia 17, Don Bosco 14* Zaule 10, Montebello 8. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - Portuale, Primorje - Campanelle, Ponziana - CGS, Sant’Andrea - Esperia, Don Bosco - San Giovanni, San Sergio - Olimpia, Montebello - Zaule. Najmlajši IZIDI: Altura Muggesana - Costalunga 2:1, Primorje A - San Canzian 4:0, Triestina - Esperia 3:0, Domio - Fani Olimpia odložena, CGS - Primorje B 1:3, Montebello - Portuale 6:2. VRSTNI RED: Primorje A 46, Montebello in Fortitudo 44, Triestina 37, Portuale 32, Altura Muggesana 31, Primorje B 25, San Canzian 19, Fani Olimpia 17, CGS 15, Costalunga 12, Domio , 11, Chiarbola 7, Esperia 6. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - Montebello, Chiarbola - CGS, Esperia - Domio, San Canzian -Triestina, Costalunga - Primorje A, Portuale -Altura Muggesana. Začetniki Skupina A IZIDI: Montebello - Altura Muggesana 1:6, San Giovanni A - Chiarbola 8:0, Don Bosco - Triestina A 0:12, Portuale - Esperia 3:0, Ponziana -Zarja Adriaimpex A 2:0, Fortitudo - Roianese 2:0. VRSTNI RED: Triestina A 41, San Giovanni A 39, Ponziana 31, Portuale 27, Zarja Adriaimpex A 24, Roianese 20, Altura Muggesana 19, Chiarbola 15, Don Bosco 12, Fortitudo 10, Montebello 8, Esperia 6. PRIHODNJE KOLO: Roianese - Ponziana, Zarja Adriaimpex A - Portuale, Esperia - Don Bosco, Triestina A - San Giovanni A, Chiarbola - Montebello, Altura Muggesana - Fortitudo. ______KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI_ Borovci so se zopet razigrali Sokolovci tesno izgubili s Ferroviariom ______KOŠARKA / PROPAGANDA___ Jadran bi skoraj pripravil podvig V Miljah je izgubil šele po enem podaljšku V tolažilni skupini Bor in Kontovel praznih rok NARAŠČAJNIKI Don Bosco A - Bor Radenska 45:120 (16:66) BOR RADENSKA: Požar 17 (l:2j, Jogan 21 (0:1), Velinski 20 (0:1), Sancin 23 (1:6), UrSiC 19, KovaC 4, Stokelj 16. PM: 2:10. TRENER: Sancin. SON: 11. TRI TOČKE: Sancin 2, Jogan 1, UrSiC 1. V predzadnjem kolu prvenstva so Borovi naraščajniki dokončno osvojili 4. mesto na lestvici, saj je v tem kolu Don Bosco B, katerega so naši premagali, presenetil prvouvrSCeni Stefanel in tako se bo prihodnji teden proti Ferroviariu A pomeril celo za 2. mesto. Borovci so po predvidevanju z lahkoto premagali mlajše salezijance. Pri belo-zelenih sta tokrat manjkala Lapelj in Oberdan. Na klopi pa je bil tokrat prvič odsoten tudi trener KreCiC, ki je bil zaposlen z deželno selekcijo igralcev let-nikal978, zamenjal pa ga je Fabio Sancin. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. V prvih dveh Četrtinah se je pri borovcih razigral Stokelj, ki je v tem delu dosegel vseh 16 točk. V tretji Četrtini so naši s hitrimi in traktivnimi akcijami povedli že s +76, v zadnjih desetih minutah pa so borovci povsem popustili in v tej Če- trtini tudi izgubili z 19.20. (M.J.) Ferroviario - Sokol 68:63 (34:38) SOKOL: M. Starc 4, Spacal 12 (2:6), Rustja 2, Stoka 16 (2:6), B. Starc 12, lori 17 (1:2), trener Vatovec. PON: lori in B. Starc. Sokolovi naraščajniki so se poslovili od prvenstva s porazom. Verjetno pa je, da bi zmagali, Ce bi nastopili v popolni postavi in Ce bi igrali le malenkost bolje tako v obrambi kot v napadu. Naj omenimo, da sp naši zaradi osebnih napak proti koncu morali igrati le v Štirih, tako da je bil poraz neizbežen. DEČKI Don Bosco B - Polet Zidarič 126:73 (56:40) POLET: Senica 15 (3:6), Sosič 10 (2:6), Lista 15 (2:4), Slavec 21 (3:9), Baldi 2, Slama, Lakovič 3 (1:3), Genardi 7 (1:6). TRI TOČKE: Lista 1. PON: Sosič (36), Slama (39), Genardi (33). V 5. kolu tretjega dela prvenstva dečkov je openski Polet visoko izgubil proti drugouvrščeni ekipi Don Bosca B. Tekma se je presenetljivo dobro začela za nase predstavnike, ki so v prvi četrtini vodili kar z 9:2 in nato 20:9. Pole-tovci so učinkovito nadaljevali tudi v drugi četrtini, saj so igrali zelo zbrano in požrtvovalno. V zadnjih dveh Četrtinah pa so naSim košarkarjem posle moči, poleg tega so tudi v obrambi povsem popustili, več ključnih igralcev je moralo tudi zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak in visok poraz je bil neiy-bežen. (A.V.) FINALNA SKUPINA Intermuggia - Jadran 101:93 (42:34, 8.3:83) JADRAN: Stefančič 12 (4:7), Mura, Špacapan 2 (0:2), Corbatti 6 (2:9), Fonda 17 (3:4), Hrovatin 19 (1:2), Lakovič 2, Zo-bin 16 (2:4), GuStin 21 (3:7). PON: Zobin (35), Corbatti (38), Guštin (45). V nedeljskem kolu prvenstva propaganda se je Jadranovi ekipi za las izmuznil velik podvig, da bi osvojili točki na igrišču miljskega Dino-contija. Tekma se je zaCela v korist naših predstavnikov, ki so z dobro igro v obrambi presenetili Miljcane (delni izid 18:12 v korist Jadrana). V preostalih Četrtinah je bila igra zelo izenačena. Ekipi sta se menjavali v vodstvu in niti po regularnem Času ni bil znan zmagovalec, tako da je bilo treba igrati podaljšek. V nadaljnjih petih minutah je jadranovcem zmanjkalo moči, tako da so slavili zmago favorizirani Miljcani, ki pa so so morali Se kako pošteno potruditi, da so lahko vknjižili novi točki. Za požrtvovalno, borbeno in tudi uspešno igro zasluži prav vsa Ja-dranova ekipa. (A.V.) TOLAŽILNA SKUPINA Servolana - Kontovel 102:66 (54:31) KONTOVEL: Pavletič 30 (0:3), Grilanc 3 (1:3), Puntar 13 (1:2), Brezigar 18 (2:8), Bogateč 2, Lupine, Masten, trener Meden. Na eni svojih boljših tekem so Kontovelci sicer zanesljivo in zasluzeno izgubili proti favorizirani Servolani, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili. Zlasti se je izkazal Robi Pavletič, ki igra iz tekme v tekmo bolje. V prihodnjem kolu bodo Kontqvelovi predstavniki prosti. 1. moška divizija: poletovci izgubili s točko razlike Polet - Viale Sport 79:80 (54:44) POLET: Pupulin 7, Granier 12, Strain, Malalan 21, Bogateč 9, Berdon 30, Baitz. PM: 12:22. TRI TOČKE: Malalan 6, Granier 3, Berdon 1. Pooletovcem se je za las izmuznil lep podvig, da bi premagali vodilno moštvo Vilae Sport. Predvsem v prvem polčasu so openski košarkarji igrali izredno uspešno, saj so bili pri metu zelo točni. V drugem delu pa je poletovcem, ki so nastopili le v šestih, zmanjkalo moči. Malce so popustili v obrambi, gostje so jih dohiteli, v zadnjih potezah pa so bili pri-sebnejsi in zmagali s točko razlike. Poletovci bi lahko celo zmagali ali vsaj izid izenačili. David Bogateč si je namreč ob zvoku sirene priigral dva prosta meta, žal pa je zgrešil oba in poraz je bil tu. Turnir v Ronkah koristna izkušnja za Polet Športno društvo ACLI iz Ronk je v soboto priredilo celodnevni turnir v mini-baksetu za »1. trofejo Suoncolora«, na katerem je prepričljivo zmagala ekipa Kraškega zidarja (mi-nikošarkarji Sežane in Divače). V polfinalu so bili slovenski predstavniki boljši od Ge-nesinija iz Padove, v finalu za 1. mesto pa so zanesljivo odpravili še moštvo Acli iz Ronk. Poletovci so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom. V polfinalu so izgubili proti RonCanom, na tekmi za 3. mesto pa so po izenačenem boju podlegli še pred ekipo iz Padove. Nastop na tem turnirju pa je bila za opensko moštvo koristna izkušnja. POLFINALE: Acli Ronchi - Polet 58:28 (27:16); Kraški zidar -Genesini PD 85:20 (52:13). ZA 3. MESTO Genesini PD - Polet 61:49 (37:16) POLET: Kalc 6 (2:2), Lakovič 18 (2:2), Mi-lojeviC 4, Švab 4 (2:4), KocijanCiC 16 (0:2), Guštin 4, Žagar 2, Špacapan 12 (0:4), Gregori 11 (1:2), Bogateč 2. ZA 1. MESTO: Kraški zidar - Acli Ronchi 96:33 (45:16) A.y. Borovec Matija Jogan v skoku za žogo. (Foto KROMA) Z derbija med Kontovelom in Borom. (Foto KROMA) NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJŠIH NOGOMET / CICIBANI Skupina B IZIDI: Costalunga - Sant’Andrea 2:0, San Giovanni B - Zarja Adriaimpex B 0:3, Triestina B -CGS 5:0, San Luigi - Fulgor 2:1, Opicina - Fani Olimpia odložena. VRSTNI RED: Fani Olimpia 36, San Luigi 29, Fulgor 27, Triestina B in Zarja Adriaimpex B 26, CGS 22, Opicina 14, San Giovanni B 10, Costalunga 8, Sant’Andrea 7, Domio 1. PRIHODNJE KOLO: Domio - Opicina, Fani Olimpia - San Luigi, Fulgor - Triestina B, CGS -San Giovanni B, Zarja Adriaimpex B - Costalunga- Košarka 1. moška divizija IZIDI 15. KOLA: Agip - Prosek 78:46, Lavoratori del Porto - Ferroviario 111:57, Polet - Viale Sport 79:80, La Talpa - Bevirosso 81:77, Gel. Nicola prost. VRSTNI RED: Agip in Viale Sport 20, Lavoratori del Porto in La Talpa 18, Bevirosso 16, Gel. Nicola 14, Polet 8, Prosek 6, Ferroviario 0. PRIHODNJE KOLO: Gel. Nicola - La Talpa, Mu-retto - Ferroviario, Viale Sport - Agip, Lavoratori del Porto - Polet, Prosek prost. Naraščajniki IZIDI: Stella Azzurra - Ricreatori 69:85, Ferroviario B - Sokol 68:63, Ferroviario A - Santos 102:67, Liberias - Inter 1904 0:2, Stefanel - Don Bosco B 70:88, Don Bosco A - Bor 45:120. VRSTNI RED: Stefanel 48, Ferroviario A 46, Don Bosco B 44, Bor 40, Inter 1904, Santos in Ferroviario B 28, Servolana 24, Sokol 18, Ricreatori 14, Liberias 12, Stella Azzurra 8, Don Bosco A 6, Lega Nazionale 2. PRIHODNJE KOLO: Ricreatori - Lega Nazionale, Inter 1904 - Stefanel, Ferroviario A - Don Bosco A, Santos - Stella Azzurra, Sokol - Liberias, Don Bosco B - Ferroviario A, Bor - Servolana. Jadranov turnir amaterjev Dolina - Bani 79:65 (34:30) DOLINA: Meneghetti 25, Vascotto 6, Corbatti 2, Ferluga 7, Kneipp 16, Bandi 3, Canciani 2, Salvi 12, Braico 6. BANI: Castelli 14, Kocman 21, Ferluga 1, Husu 1, Bellafontana 1, Čeme 11, Ciani 5, Ban 2, Kre-vatin 11. Dolina je v 8. kolu Jadranovega turnirja amaterjev premagala Se Bani in je tako ohranila prvo mesto na lestvici. Naši košarkarji v Saluzzo V soboto in nedeljo, 8. oz. 9. maja se bodo Poletov! košarkarji udeležili turnirja v Saluzzu pri Torinu za kategorijo »dečkov«, na katerem bodo poleg nase nastopile še ekipe AB Cuneo, ABA Saluzzo in Buonarroti iz Turina. Gostovanje poletovcev sodi v okvir tradicionalno dobrih prijateljskih stikov med društvoma. Prosečani brez težav v slovenskem deibiju Premagali so okrnjeno ekipo Bora Farco NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Primorje A - San Canzian 4:0 (2:0) STRELCI ZA PRIMORJE: Šušteršič 2, Lorenzi 1, Semec 1. PRIMORJE A: Berga-gna, Sancin, Bukavec, Tence, Miliani, Lorenzi, Zornada, SušterSiC, Per-tot, Semec, Gurman (Ba-selice), 12. Damjan Gregori. Kolo pred koncem prvenstva je ekipa Primorja A prevzela vodstvo z dvema točkama prednosti pred Fortitudom, saj so bili MiljCani tokrat prosti! Vse torej po predvidevanjih. Tako ima naša združena ekipa realne možnosti, da osvoji pokrajinsko prvenstvo najm-lajsih, kar bi bilo za naš nogomet sijajen uspeh. Glede tekme same naj omenimo, da je bila naša vrsta za razred boljša od gostov, Čeprav so le-ti nastopili z nogometaši, ki igrajo tudi v deželnem prvenstvu. Tekma je bila na visoki tehnični ravni. Nasi fantje so stopili na igrišCe zelo motivirani in samozavestni ter že v uvodnih minutah povedli. Ko pa je Lorenzi s prostim strelom Se drugič ugnal gostujočega vratarja, je bilo tekme dejansko konec. V nadaljevanju je primorje doseglo Se dva zadetka in visoka zmaga je bila tu. Trener Pertot je bil po srečanju zelo zadovoljen. Za slavje pa bo potrebno počakati na prihodnjo tekmo, ko se bodo naši nogoemtaši spoprijeli s Costalungo (d.gr.) CGS -Primorje B 1:3 (1:2) STRELCI ZA PRIMORJE: Karis, Milic, Skrb PRIMORJE B: Gruden, lozza, KrižmanCiC, Damjan Gregori, (Budin), Jan Gregori, Blazina, Karšiš, Manzin, Skrl, Milic, Ota. Z dobro igro je druga ekipa Primorja zasluženo osvojila obe točki, saj je povsem nadigrala Tržačane. Po desetih minutah so »rumeno-rdeCi« povedli: Karis je zadel vratnico, spretni Milic pa je preusmeril žogo v mrežo. Gostitelji pa so so stanje izenačili. Proti koncu polčasa je Karis kar neposredno s prostim strelom ugnal nasprotnikovega vratarja. V nadaljevanju so Kotnikovi fantje dosegli še en zadetek ter tako zasluženo zmagali, (d.gr.) NA GORIŠKEM Mladost - Mossa 0:1 (0:1) MLADOST: Dimitrij Devetak, Marko Jarc, Moro, Petejan, Gorjan, Jelen, Sergo, Manuel Devetak, Černič, Matej FerletiC, Florenin (Dimitrij FerletiC, PrinCiC, Martin Jarc). S porazom proti vodilni Mossi so vsi upi za osvojitev prvega mesta splavali po vodi. Skoda, kajti z razliko od slabe igre in nesrečnega poraza prejšnji teden v Pierisu, so tokrat Doberdobci pokazali vso svojo vrednost in bili skozi vso tekmo povsem enakovreden, na trenutke celo boljši nasprotnik. Predvsem se je domače moštvo odlikovalo zaradi borbenosti, pa Čeprav je igralo brez Dimitrija FerletiCa, ki je v vlogi veznega igralca nenadomestljiv. V tekmi z Arisom je ta igralec namreč staknil hujšo poškod- bo in njegova odsotnost je v igri Mladosti se posebno opazna. Gostujoče moštvo je zmagoviti zadetek doseglo s prostim strelom in to je bil tudi edini njihov strel na vrata domačinov. Igra je namreC vseskozi potekala v osrednjem delu igrišča ter so se napadi obeh moštev razblinili na robu 16-metrskega prostora. Naj omenimo, da je bil sobotni prvi poraz Dober-dobcev na domačem igrišču. (VIP) MLADINCI POKRAJINSKO PRVENSTVO Zarja Adriaimpex -Edile Adriatica 3:0 (0:0) STRELCI ZA ZARJO: Vrše iz 11-metrovke, .Ferluga, Jurincich. ZARJA ADRIAIMPEX: Bellafontana, Švara, Grgič, Maggi, Dandri, Giac-ca, Gentile, Jurincich, Kocman (Guglioso), Fer- luga, Vrše, 12. Plehan. V svoji zadnji prvenstveni tekmi je Zarja prepričljivo zmagala in spet potrdila dobro formo s povratnega dela prvenstva, saj so Cattonarjevi fantje v tem delu izgubili le eno tekmo. Ce bi igrali tudi v prvem delu tako, bi pravgotovo osvojili mladinsko prvenstvo. Vsekakor smo lahko z nastopom bazovske ekipe vec kot zadovoljni, saj je končala nastope na zgornjem delu lestvice. Na srečanju proti Edile Adriatic! je bilo naše moštvo v vseh elemenih igre boljši tekmec, tako da so bili Tržačani povsem brez moči. Gostje so bolj po naključju končali prvi del brez prejetega zadetka, v drugem polčasu pa so naši nogometaši še bolj pojacali tempo igre in nasprotnike povsem naid-grali. (d.gr.J CICIBANI NA TRŽAŠKEM Primorje - Bor Farco 5:2 (3:1) STRELCI: Švara 2, To-mizza 2, Kante 1 za Primorje, Strajn 2 za Bor. PRIMORJE: Furlan, An-' tonini, Milic, Pilat, To-mizza, Kante, Švara, Pu-cer, Suc, Pavletič. BOR FARCO: Cauter, D. Gregori, Balde, Merlak, Bandi, Strajn. Z uspehom v slovenskem derbiju prob borovcem so cicibani Primorja tudi osvojili to prvenstvo. Tekma je bila enosmerna, saj so ProseCani imeli očitno premoč. Poleg tega se je pri borovcih poškodoval še vratar Cauter, tako da so gostje ostali le s petimi igralci, kar se je proti razigranim PorseCa-nom še kako poznalo. Kljub veliki požrtvovalnosti borovci niso uspeli preprečiti visokega poraza. (Gorazd) NA GORIŠKEM San Michele - Mladost 2:0 (0:0) MLADOST: Spacal, Terpin, Gagliussi, Semolič, Zulian, Ferletic, Lavrenčič, Ferlet, France-scotto, Peric. Doberdobska Mladost je v Tržiču nezasluženo izgubila, saj je bila skozi vse srečanje enakovreden in celo boljši nasprotnik od gostiteljev, Zlasti v prvem polčasu so bili naši nogometaši boljši od domačinov, žal pa so si zapravili nekaj ugodnih priložnosti. Pet minut pred koncem srečanja pa si je sodnik v kazenskem prostoru Mladosti povsem izmislil najstrožjo kazen, nato pa so gostitelji dosegli svoj drugi zadetek iz ocintega »off-sidea«. V doberdobskih vrstah sta se izkazala Nejc Spacal, ki je lepo ubranil nekaj strelov, in Devit Ferletic, ki je bil pobudnik vseh akcij naše ekipe. Mladost bo jutri spet igrala. Ob 16. uri se bo namreC v Doberdobu pomerila z Gradesejem. ZAČETNIKI Ponziana - Zarja Adriaimpex A 2:0 (0:0) ZARJA ADRIAIMPEX A: Jaš Gregori, Tolentino, Umari, Carli, Berce, Longo, Stokelj, Grgič, Zornada, Zucca, Primosi, 13. Gi-raldi. Ekipa Ponziane je bila tokrat boljši nasprotnik in je v drugem polčasu dosegla oba zadetka. Zarjani tokrat niso igrali najbolje, saj so imeli velike težave za sestavo ekipe. Ponziana je v prvem polčasu imela bolj od igre in stalno napadala so naši končali polčas brez golov. Po odmoru pa odločitev: najprej so v protinapadu domačini povedli, potem pa podvojili in tekme je bilo konec. Tudi v tem prvenstvu manjka Se eno kolo do konca, (d.gr.) San Giovanni B - Zarja Adriaimpex B 0:3 (0:1) STRELCI. Babudri, Martini, J.an Pahor. ZARJA ADRIAMIM-PEX B: Hrovatin, GuStin, Cernjava, Batič, Gabrovec, Strajn, Jan Pahor, Babudri, Martini (Tul), Kapun (Damjan Pacor). Druga Zarjina ekipa je brez težav premagala San Giovanni in se tako obdržala na zgornjem delu lestvice. Naši nogometaši so bili stalno v premoči in si zmago povsem zaslužili. Prvi polčas se je končal z golom Babudrija. V nadaljevanju so se podvojili z Martinijem, za tretji gol pa je poskrbel Jan Pahor, ki je bleden boljših na igrišču. Tudi Hafnerjeva vrsta je pokazala v tem prvenstvu viden napredek, saj igra iz tekme v tekmo bolje, (d.gr.) NARAŠČAJNIKI CGS - Primorje 1:4 (0:1) STELCI: Emili (35), Sardoč (48), Sardoč (80). PRIMORJE: Husu, Turk, Ferfolja, Braini, Švara, Sardoč, Emili, Zan-gari, Balbi (dp. Lovrečič), Kuk, Ban. V Nabrežini so rdece-rumeni po dobri igri povsem zasluženo zmagali.Ze takoj v začetku so naši imeli veC od igre in bili precej nevarni s Kukom, Sardočem, Banom in Emi-lijem. Pirmorju pa je uspelo povesti le v 35. minuti: Kot je streljal Kuk, domača obrama je bila v težavah in spretni Emili je kar s peto potisnil žogo v mgrežo. V drugem delu so domačini zaceli dokaj agresivno in tudi stanje izenačili. Primorje pa je silovito reagiralo ter sprožilo vrsto napadov. Za drugi zadetek je poskrbel Sardoč, ki je lepo izkoristil predložek z desnbega krila in žogo poslal neubranljivo v mrežo. Gostitelji pa so po lastni napaki (avtogol) utrpeli še ztretji zadetek. Za četrti gol pa je spet poskrbel razigrani Sardoč, ki je drugič premagal domačega vratarja. Za visoko zmago in dobro igro zasluži pohvalo prav vsa ekipa, ki se je tudi zelo požrtvovalno borila. (Gorazd) HOKEJ / PO SP A SKUPINE Naslov ponovno na Vzhod Kanada spet brez odličja MÜNCHEN - Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A je končano. Ogledalo si ga je 230.000 ljudi, organizatorji pa so zaslužili približno 20 milijonov mark. Čeprav so reprezentance prikazale kakovosten hokej, pa postajajo prvenstva najelitnejšega razreda že kar monotona. Ekip velike Četvorke, Rusije, Švedske, CeSke in Kanade preprosto ni mogoče izpodriniti s prestola. Se posebno velja to za Ruse in Švede, ki si že nekaj let podajajo žlahtno krono. NajveCji pesimisti so ob razpadu nekdanje Sovjetske zveze in razcepitvi Ceško-Slovaške tema dvema hokejskima velesilama napovedovali Cmo prihodnost, Ce že ne popoln zaton. Taksna ugibanja so z izvrstnimi igrami zanikali igralci omenjenih reprezentanc, ki sta strokovnjakom dokazali, da se najboljši hokej spet igra na vzhodu. Kljub pomanjkanju denarja in manjšim proračunom sta Rusija s prvim in Ceska s tretjim mestom potrdili nadarjenost vzhodnih igralcev. Predvsem velja to za Rusijo, ki je letos v München pripeljala zelo »zeleno« reprezentanco, sestavljeno iz nekaj izkušenih hokejistov in kar 13 mladih debitantov. Tokrat je bilo za razliko od prejšnjih let v njihovi ekipi zelo malo igralcev nekdaj vodilnega kluba CSKA iz Moskve, manjkali pa so tudi najboljši profesionalci, ki igrajo v ligi NHL. V ruskem moštvu, ki je imelo na začetku sicer nekaj težav z uigranostjo, na koncu pa so dobesedno zmleli svoje nasprotnike, je igralo le pet igralcev z zadnjega svetovnega prvenstva. Poglavje zase je tudi izvrstni strateg Boris Mihajlov (Tihonovu kvalitet sicer ne gre oporekati), ki je predvsem dober Človek in je pri igralcih zelo priljubljen. Rusi so tako sebi in svetu dokazali, da je vsaka njihova selekcija, ki jo pripeljejo na SP, sposobna poseči po najvisjemu mestu in prav lahko se zgodi, da bodo v bližnji prihodnosti v skupini A v glavnem reprezentance iz bivSe SZ. Čeprav so bili Rusi na nemških stavnicah favoriti pred Švedi in Kanadčani, so jim najvecji poznavalci hokejske igre dajali le malo možnosti za končni uspeh. Celo nasprotno. Poskrbeli so za prijetno presenečenje, Kanadčani, ki so blesteli vse do polfinala, pa so ponovno razočarali in tudi tokrat ostali brez odličja. Poleg Kanadčanov so zelo razočarali tudi Švicarji, CetrtouvrSCeni z lanskega SP. Po dobrih igrah v predtekmovanju so na koncu nerazumljivo popustili in v odločil- nem srečanju izgubili z najveCjimi »outsiderji« na papirju Norvežani. S tem niso le izpadli iz skupine A, temveč so si skoraj gotovo zapravili tudi nastop na OI. Sloveniji le »visoki C«! MÜNCHEN - Na kongresu Mednarodne hokejske zveze IIHF so v bavarski prestolnici predstavniki omenjene organizacije določili skupine za nastop na OI na Norveškem in za SP prihodnje leto v Italiji. Na olimpijskih igrah v Lillehammerju, ki bodo od 12. do 27. februarja 94, bodo v skupini'A nastopile reprezentance Nemčije, Avstrije, Rusije, Ceske, Finske in Norveške, v skupini B pa se bodo pomerile Švedska, Kanada, ZDA, Italija, Francija in zmagovalec kvalifikacij, ki bodo septembra v Švici. Na kvalifikacijah bodo nastopili Švica (izpadla iz skupine A), Velika Britanija (zmagovalec skupine B), Poljska (druga v B), Latvija (zmagovalec skupine C), Azerbajdžan (zmagovalec azijske skupine) in Slovaška (novosprejeta Članica). Svetovno prvenstvo skupine A bo od 24. aprila do 8. maja prihodnje leto, moštva pa bodo igrala v Bolzanu, Fassi, Canazeiu in Milanu. V skupini A bodo Rusija, Kanada, Nemčija, Italija, Avstrija in Velika Britanija, v skupini B pa Švedska, Češka, ZDA, Finska, Francija in Norveška. Za slovensko hokejsko zvezo je najpomembnejša odločitev, da bo kongres Mednarodne hokejske zveze septembra v Portorožu, Čeprav so morali omenjeno kandidaturo ponovno izglasovati. Predlog o povečanju skupine B z 8 na 12 Članic je ostal le utopična želja, saj so države, ki trenutno Se nastopajo v skupinah A in B ostro nasprotovale povečanju. Njihov strah je povsem razumljiv, saj hi si z vstopom reprezentanc iz bivše SZ, tržno bolj zanimive zahodne reprezentance vsaj za nekaj let zaprle vse poti do skupine A. Zaradi tega so doslej enotno skupino C razdelili na dve, Cl in C2. Slovenski hokejisti bodo na SP na Slovaškem skupaj z reprezantancami Kazahstana, Bolgarije (izpadla iz B), Ukrajine, Madžarske, DLR Koreje, Slovaške in Belorusije (slednjima sta mesti odstopili Belgija in Avstralija) nastopili v skupini Cl. V skupini C2 pa so poleg Belgije in Avstralije Se Španija, Izrael, Južna Koreja, JAR in zmagovalca kvalifikacij, v katerih se bodo pomerile Estonija in Litva ter Grčija, Hrvaška in Turčija. (Peter Butoln) Vuelta: sprint tudi v osmi etapi ALBACETE - Kot nedeljska se je tudi včerajšnja, osma etapa mednarodne kolesarske dirke po Španiji (»Vuelta«) končala z množičnim sprintom. NajprisebnejSi je bil Nizozemec Juan Paul Van Poppel, ki je že slavil v sprintu na Četrti etapi. Nizozemski kolesar je včeraj v cilju prehitel Roberta Pa-gnina in Adriana Baffija, ki se jima je zmaga spet za las izmuznila. Na skupnem vrstnem redu ni prišlo do sprememb. Vodi Švicar Alex Zülle pred rojakom Ro-mingerjem. VRSTNI RED 8. ETAPE (Aranjuez -Albacete, 225 km): 1. Van Poppel (Niz) 6;29:28, 0, 2. Pagnin, 3. Baffi (oba It), 4. Ja-labert (Fr), 5. Uriarte (Sp) vsi v zmagovalčevem Času. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Zülle (Svi) 30:05, 39, 2. Romin-ger (Svi) po 1:05, 0, 3. Cubino (Sp) po 2:02, 0, 4. Alonso (Sp) po 2:35, 0, 5. Delgado (Sp) po 3:21,0. Danes bo 9. etapa od Albaceteja do Valencie (224 km). NOGOMET / JE KOMPAS HOLIDAY ZAŠEL V KRIZO? Derbi na Viču je razočaral gledalce Kje bi bila zdaj Mura, če bi Šoškič prišel jeseni? LJUBLJANA - Ce je tekma na Vicu po vseh napovedih veljala za nekakšen prvoligaški derbi, potem se je žal (nepričakovano) končala v ne ravno vrhunskem slogu. Visoka zmaga SCT Olimpije (4:0), ki hkrati nikakor ne more zmagovati in igrati za gledalce, ne preseneča toliko, precej bolj zagonetna je prestrašena ter slaba igra Kompasa Holi-daysa. Prav nenavadno je, da se je nepredvidljivi nogometni »boss« Tone Hrovatič tako hitro in neboleče sprijaznil z visokim porazom, ki lahko pomeni tudi začetek malo večje krize za viško enajsterico. Predvsem zato, ker Kompas Holidays v naslednjih dveh kolih gostuje in lahko hitro pokvari celoten vtis iz letošnjega prvenstva. Hrovatič se je vidno uStel pri taktiki proti SCT Olimpiji, saj Riki Udovič ni igral na krilu, EmerSiC je igral le nekaj minut, Siljak pa je »zrejen« nastopil nepripravljen. V prvem polčasu so imeli domači celo rahlo pobudo, vendar niso dosegli zadetka in nato popolnoma popustili. V igri najboljša domača nogometaša Guškovnjak in Co-sič nista prišla do veljave, da o Čiriču, Cerimoviču, Janežiču in drugih sploh ne izgubljamo besed. Prav žalostno je, da večina 22 igralcev na igrišču ni obvladala niti osnovnih nogometnih veSCin. SCT Olimpija: dobro je igral Protega, tudi Ubavič počasi prihaja v formo, medtem ko drugi igrajo tako kot pred tedni. Bežigrajcani imajo igro ali pa ne, odvisno paC od vremena in denarja. Rudar je doma končno zma- gal brez večjih pretresov, Nafta (15 točk) pa se že dalj Časa »seli«. V Murski Soboti so gostitelji zmagali težje, kot so pričakovali, vendar kljub temu obdržali visoko uvrstitev. Mura ni presenečenje prvenstva, vprašanje pa je, kje bi bili Prekmurci danes, Ce bi trener Miloš Soškič prišel v klub že jeseni. Steklar je doma boleče izgubil proti Siškarjem, ki so se s točkama iz Rogaške Slatine najbolje »pripravili« na jutrišnjo tekmo v polfinalu tekmovanja za pokal NZS, ko bodo gostili SCT Olimpijo. ISS Železničar je sicer premagal Koprčane, vendar ima Se vedno enako število točk kot Gorica (20), v nedeljo pa gostuje v Ljudskem vrtu. Prav nogometaši iz »vrta« niso uspeli zmagati niti v Zagorju in so dokazali, da ne bi mogli osvojiti prvega mesta, tudi Ce bi prvenstvo trajalo do novega leta. Kaj je, mimogrede, po tekmi dejal trener viceprvaka Marin Bloudek? Živila Naklo spet niso razočarala, zdaj imajo že ß3 točk, v prihodnjem kolu pa gostujejo v Beltincih. »Italijanska« Gorica se bo po zadnjem neuspehu le težko rešila najhujšega, podobno pa velja tudi ža Potrošnik, ki mu v Celju ni uspelo presenetiti. Publikum igra vse bolje in učinkoviteje, v sredo in nedeljo pa bo gostoval v Novem mestu. Najprej se bo jutri na Potrovalu proti dolenjskemu prvoligašu pomeril v polfinalu pokalnega tekmovanja, nato pa konec tedna se v 'rednem prvenstvenem kolu. Obe ekipi imata enako število točk (27), zdaj pa ob ne ravno blestečih rezultatih v ligi oboji razumljivo stavijo vse na uspeh v pokalu NZS. Kaj se pravzaprav dogaja z Belvedurjem Izolo, ki je nazadnje doma sicer premagal Studio D in si malo oddahnil? Izolani nikakor nimajo slabše ekipe od na primer ETI Elektroelementa, Kompasa Holidaysa ali Rudarja, pa vendar še ne igrajo spošCeno in po zamislih trenerja Sušaka. Ze v nedeljo pa jih bomo konCno videli tudi za Bežigradom. Rezultati 27. kola: Rudar -Nafta 2:0 (1:0), Mura - Mavrica 1:0 (1:0), Steklar - AM Cosmos Ljubljana 0:1 (0:0), ISS Železničar - Koper 2:1 (0:1), ETI Elektroelement Zagorje - Maribor Branik 0:0, Živila Naklo -Gorica 2:0 (1:0), Publikum - Potrošnik 2:1 (0:0), Belvedur Izola - Studio D 1:0 (1:0), Kompas Holidays - SCT Olimpija 0:4 (0:1). Vrstni red: SCT Olimpija 39 točk, Mura 38, Maribor Branik 35, Živila Naklo in AM Cosmos Ljubljana po 33, Kompas Holidays 31, Koper 28, Rudar, Studio D in Publikum po 27, ETI .Elektroelement Zagorje 26, Mavrica 25, Belvedur Izola 22, Steklar 21, ISS Železničar in Gorica po 20, Potrošnik 19, Nafta 15. Pari prihodnjega kola (nedelja, 9. maj): Nafta - Kompas Holidays, SCT Olimpija - Belvedur Izola, Studio D - Publikum, Potrošnik - Živila Naklo, Gorica - ETI Elektroelement Zagorje, Maribor Branik - Železničar, Koper - Steklar, AM Co-snios Ljubljana - Mura, Mavrica - Rudar. ATLETIKA / BUTCH REYNOLDS NASKAKUJE REKORD NA 400 M »Ne vem še kje in kdaj, a vem, da se bo to zgodilo« IAAF mu dolguje 27,3 milijona dolarjev odškodnine RALEIGH -^Medtem ko se njegovi odvetniki potegujejo za milijone dolarjev, ki naj bi jih dobil od Mednarodne atletske zveze (IAAF) kot odškodnino za nepravično kazen, se Butch Reynolds zabava z drugačnimi mislimi. Meni namreč, da je skrajni čas, da popravi svoj svetovni rekord na 400 metrov, ki je star že pet let in znaša 43, 29 sekunde. »Pripravljen sem, da eksplodiram. Ne vem Se kje in kdaj, vendar vem, da se bo to zgodilo. Vsi sanjajo o tem, da bi prebili, mejo 43 sekund,« je povedal Reynolds. To, da mu IAAF na zasedanju v Stuttgartu zaradi ostrih besed, ki jih je izrekel na njen račun, lahko prepove nastopanje Se za naprej, ga ne skrbi preveč. Reynoldsa je leta 1990 IAAF kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja, potem ko naj bi bil po atletskem mitingu v Monte Carlu pozitiven na antidoping testu. Vendar ameriški atlet krivde nikoli ni priznal. Nasprot- no. Udaril je nazaj in sprožil sodni postopek proti IAAF. Decembra je ameriško zvezno sodišče razsodilo v njegovo korist in mu prisodilo 27, 3 milijona dolarjev odškodnine. Vendar pa IAAF te sodbe ni priznala in tako Butch Se ni dobil niti centa. Zagrozila je celo, da bo Reynoldsa Se dodatno kaznovala, če ne bo umaknil tožbe in zanikal obtožb, ki jih je izrekel. »Ne morejo me zaustaviti. Boril se bom tako dolgo, dokler ne priznajo sodbe, saj sem nedolžen. Maščevalno se ne obnašajo samo do mene, ampak do vsakogar, ki jim oporeka,« se jezi Reynolds. Ugovarja tudi predlogu IAAF, po katerem naj bi atleti podpisali pogodbo, s katero bi se obvezali, da svojih AVTOMOBILIZEM / RALLY PO KORZIKI Francoz Delecour vztraja pri vrhu PARIZ - Francoz Francois Delecour (na sliki) se je s svojim fordom cosworth (nepričakovano) tudi po drugi etapi rallyja po Korziki obdržal v vodstvu in uspešno odbija napade dosti bolj kotiranega rojaka Didiera Auriola (toyota celica). Se več, svojo prednost je še povečal, pa čeprav le za tri sekunde. Polom je doživel Spanec Carlos Sainz. Zbral je 2:35 sekund zamude, z njim se ambicijam po zmagi na dej dirki dokončno odreka italijanska hiša Lancia. Drugi njen pilot Aghini je namreč odstopil. Na tretje mesto se je tako povzpel Francoz Chatriot (toyota). Povsem brez interesa je vožnja drugega predstavnika Forda Italijana Mikija Biasiona. Njegov zaostanek znaša že več kot 17 minut, potem ko je v prvme dnevu zaradi zamude pri Časovni kontroli dobil 11 mi-nusnih minut kazni. Vrstni red po 2. etapi: 1. Delecour (Fra) ford escort cosworth 4.16:18; 2. Auriol (Fra) toyota celica +0:51; 3. Chatriot (Fra) toyota celica +1:30; 4. Sainz (Spa) lancia delta HF +2:35; 5. McRae (Vbr) +6:25; 6. Be-guin (Fr) lancia delta HF +12:32. sporov z vodstvom Mednarodne atletske zveze ne bodo reševali na civilnih sodiščih. »V tem primeru bi se raje odpovedal olimpijskim igram. Potem pa bi jih takoj tožil. Ze tri leta sem na njihovi črni listi, sedaj pa imam tega dovolj. Sam Martin Luther King bi se obračal v grobu, Ce bi vedel, kako kršijo nase pravice. Moram se udeleževati tudi tekmovanj po Evropi. Nameravam teci na vseh naj-veCjih mitingih, na svetovnem prvenstvu in na finalu grand prixa. Samo tako lahko opozorim na položaj, v katerem sem se znašel. Ce bi mi k temu največ pripomogel svetovni rekord, bi bil Se posebej motiviran, da ga postavim prav jaz, Čeprav ima možnost za to več atletov: Quincy Watts, Steve Lewis, Danny Eve-rett, Michael Johnson, Andrew Valmon in še kdo. Uspe lahko vsakomur, ki bo imel svoj dan. Ce bodo razmere ugodne, bi se to lahko zgodilo 19. junija, ko bo na prvenstvu ZDA na sporedu finale teka na 400 metrov. Jaz bom vsekakor pripravljen,« je svojo pripoved končal Butch Reynolds, ki je marca v Torontu osvojil dvoranski naslov svetovnega prvaka na 400 metrov. V naslednjih dneh se bo Reynolds pripravljal na kvalifikacije za prvenstvo Združenih držav, medtem pa bodo njegovi odvetniki poskušali vse, da bi izterjali 27, 3 milijona dolarjev odškodnine. Mimi Dane, eden od Rey-noldsovih odvetnikov, je prepričan, da jim bo uspelo. H NBA LIGA h Senzacija! LALakeis že drugič premagal Phoenix DaleC najucinkovi-tejsa ekipa letošnjega prvega dela prvenstva, Phoenix Suns, ki so ji mnogi, če ne skoraj vsi, pripisovali glavno vlogo favorita za naslov, so na robu izločitve že v prvem izločilnem kolu končnice. Neverjeten dvojni podvig, in to kar v gosteh, je uspel moštvu Los Angeles Lakers, ki vodijo že z 2:0, pred sabo pa imajo sedaj dve tekmi na lastnem igrišču. Za prestop v polfinale Zahodnega dela pa jim zadošča le Se ena zmaga. Med protagonisti druge zmage je tudi Vlade Divac, ki je v zadnji minuti dosegel kar štiri točke (skupno 19), odločilna za zmago pa je bila ponovno »super« obramba, ki je onesposobila udarno moč Barkleya in ostalih zvezd Phoenixa. V isti skupini je Utahu uspelo izenačiti stanje na 1:1 s tesno zmago na igrišču Seattla, na Vzhodu pa sta bila Chicago in New York (Knicksi so v 3. četrtini celo zgubljali za 15 točk) spet boljša od nasprotnikov in sta le korak od polfinala. IZIDI IN STANJE V ZMAGAH Vzhod: Boston -Charlotte (1:1); Cleveland - New Jersey (1:1); New York - Indiana 101:91 (2:0); Chicago - Atlanta 117:102 (2:0). Zahod: Houston -LA Clippers (1:1); Portland - San Antonio (1:1); Phoenix -LA Lakers 81:86 (0:2); Seattle - Utah 85:89 (1:1). NOVICE Eltingh zmagal v Atlanti ATLANTA - Zmagovalec moškega teniškega turnirja AT&T Challenge v Atlanti je Nizozemec Jacco Eltingh, ki je v finalu s 7:6 (7:1) in 6:2 premagal Američana Bryana Sheltona. Nizozemec je polfinalu izločil najboljšega igralca na svetu Peta Sam-prasa. Benetton - Knorr: drevi 2. tekma TREVISO - V Trevisu bo danes druga finalna tekma končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. Bolonjski Knorr je v soboto zmagal brez težav, igralci Benettona pa načrtujejo drevi preobrat. Igra se na tri zmage. Uspeh mehiških nogometašev KUALA LUMPUR - Rezultati tekem kvalifikacij za nastop na prihodnjem nogometnem svetovnem prvenstvu: srednjarneriska skupina: Mehika - Honduras 4:1 (2:0). Vrstni red: Mehika 8, Kanada 7, Honduras 3, El Salvador 2. Azijska E skupina: Malezija - Savdska Arabija 1:1. Vrstni red: Kuvajt in Savdska Arabija 3, Malezija 2, Makao 0. Libije ne bo na Sredozemskih igrah PARIZ - Libijskih športnikov ne bo na prihodnjih Sredozemskih igrah, ki bodo od 16. do 27. junija v kraju Languedoc Roussillon v Franciji. Libijski olimpijski odbor je v pismu organizacijskemu komiteju iger sporočil, da je treba odločitev pripisati podaljšanju letalskega embarga, za katerega so se proti Libiji odločili v OZN. Fondriesta ne bo na toum RIM - Ne verjamem, da bom nastopil na francoskem touru. MoCi hranim raje za klasične dirke in pa za svetovno prvenstvo. Enodnevne dirke mi veliko bolj ležijo, nemogoče pa je ostati v formi vso sezono, je v nekem intervjuju izjavil italijanski kolesar Maurizio Fondriest, ki je z nekaterimi sijajnimi uspehi v začetku letošnje sezone opozoril, da se vraCa v nekdanjo formo. Vsak kolesar želi biti svetovni prvak. Meni je to uspelo pri 23-letih, zdaj je Cas, da spet zmagam na tej dirki, je še dejal Fondriest, ki bo vsekakor nastopil na Giru dTtalia, Lewis peti na 400 metrov HOUSTON - Carl Lewis je v svojem prvem teku na 400 metrov na atletskem mitingu v Houstonu zasedel peto mesto. Zmagal je Mike Marsh s časom 45.53 sekunde, Lewis pa je zaostal za sekundo in pol. Osemkratni olimpijski zmagovalec je dejal, da si ni upal prehitro startafi, na koncu pa sploh ni bil izmučen. Rezultati: moški -100 m: 1. Jefferson (ZDA) 10.30, 2. Omagbemi (Nig) 10.39, 3. Heard 10.41; 200 m: 1. DeLoach 20.99, 2. Clark (vsi ZDA) 21.01, 3. Omagbemi (Nig) 21.04; 400 m: 1. Marsh 45.53, 2. Payne 46.39, 3. Luke 46.51, 4. Jones 46.85, 5. Lewis 47.01; 110 m ovire: 1. Hawkins 13.50, 2. Clark 13.79, 3. Williams (vsi ZDA) 14.04; 400 m ovire: 1. Matete (Zam) 48.90, 2. Bronspn 50.49, 3. Alexander (oba ZDA) 51.09; ženske -100 m: 1. Firm 11.19, 2. Nei-ghbours 11.38, 3. Webber 11.50; 200 m: 1. Collins 22.87, 2. Webber 23.36, 3. Echols (vse ZDA) 23.40. Sampras in Seleševa še naprej vodita MONTE CARLO - Vrstni red najboljših teniških igralcev na lestvici ATP: 1. Sampras 3826, 2. Courier (oba ZDA) 3517, 3. Ed-berg (Sve) 3259, 4. Becker (Nem) 2675, 5. Korda (Ces) 2443, 6. Ivaniševič (Hrv) 2294, 7. Lendl 2229, 8. Agassi 2050, 9. Chang (vsi ZDA) 1853, 10. Bru-guera (Spa) 1837, 11. Stich (Nem) 1828, 12. Med-vedev (Ukr) 1748, 13. Krajicek (Niz) 1624, 14. No-vaCek (Ces) 1557, 15. Ferreira (JAR) 1546, 16. Washington (ZDA) 1519, 17. Forget (Fra) 1486, 18. Muster (Av) 1485,19. Holm (Sve) 1388, 20. Volkov (Rus) 1309; lestvica WTA: 1. Seleš (Jug), 2. Graf (Nem), 3. Sanchez Vicario (Spa), 4. Navratilova (ZDA), 5. Sabatini (Arg), 6. M. J. Femandez (ZDA), 7. Capriati (ZDA), 8. Martinez (Spa), 9. Novotna (CeS), 10. M. Maleeva (Bolg), 11. Huber (Nem), 12. Maleeva-Fragniere (Svi), 13. Coetzer (JAR), 14. Tauziat (Fra), 15. Sukova (Ceš), 16. Pierce (Fra), 17. K. Maleeva (Bolg), 18. Date (Jap), 19. Hack (Nem), 20. NcNeil (ZDA). Mansell odpuščen iz bolnišnice CLEARWATER - Svetovni prvak v formuli 1 Nigel Mansell je zapustil bolnišnico po manjši operaciji hrbta in bo moral kak teden počivati doma, preden bo začel trenirati za dirko 500 milj Indianapolisa, ki bo 30. maja. DirkahSCe bodo 8. maja odprli za trening, teden dni pozneje pa se bodo začele kvalifikacije. Vaterpolisti Mladosti hrvaški prvaki ZAGREB - Vaterpolisti zagrebške Mladosti Autohr-vatske so v tretjem finalnem srečanju po podaljških premagali splitski Jadran Koteks z 12:11 (1:2, 2:2, 3:3 - podaljški 2:2,1:1,1:0). Zagrebčani so tako ubranili naslov najboljših na Hrvaškem. Odločilni zadetek je v tretjem podaljšku dosegel Perica Bukič. Monika Seleš odpotovala v ZDA HAMBURG - Monika Seleš je včeraj popoldne zapustila Univerzitetni klinični center Eppendorf blizu Hamburga, kamor so jo prepeljali v petek zvečer, ko jo je z nožem poškodoval nemški gledalec, in se bo vrnila na okrevanje v ZDA. V Španiji so bili prvič zavarovani tudi gledalci BARCELONA - Na olimpijskih igrah v Barceloni so bili prvič zavarovani tudi gledalci do 50.000 dem. Mednarodni olimpijski komite je zanje in za člane olimpijske družine, športnike, trenerje, pokrovitelje in novinarje sklenil zavarovanje, ki je krilo vse škode do skupno 600 milijonov dem, ki bi se zgodile na Športnih prizoriščih ah tribunah. Polica je stala 10 milijonov dem, izdali pa sta jo dve Španski zavarovalni družbi. 22 Torek, 4. maja 1993 ŠPORT ODBOJKA / DE2ELN1 FINALE DEČKOV V PRIREDBI ŠZSOCA \/ odločilni tekmi je združeno ekipa s 3:1 premagala žilave slogaše - Nagrade Graunarju, Radettiju, M. in S. Černiču, najboljši igralec pa je bil Aljoša Kralj Letošnji deželni prvak v odbojkarski kategoriji dečkov je SoCa Valprapor, torej ekipa, ki v svojih vrstah združuje najboljše mlade odbojkarje Vala in SoCe. Uspeh seveda ni naključen, saj je sad načrtovanega in rednega dela na mladinskem področju na Goriškem, ki se je Športnim delavcem obrestoval z osvojitvijo prestižnega naslova in z zavestjo, da razpolagajo s homogeno in uigrano celoto, ki jim bo v bodočih sezonah lahko nudila Se veliko zadoščenja. SoCa Valprapor je deželni naslov osvojila povsem zasluženo, saj je v vseh treh tekmah zmagala. Zadnjo oviro so zanjo predstavljali dečki Sloge, s katerimi se je pomerila v uvodni nedeljski tekmi. Kljub dokaj gladki zmagi goriskih prvakov, smo laljko prisostvovali lepi tekmi, ki je povsem zadovoljila prisotne gledalce. Homogeni ekipi domačinov z dobrim napadom, učinkovitim blokom in organizirano obrambo, se je upirala Slogaj katere igra se vrti v glavnem okoli Aljoše Kralja, ki pa je imel veliko oporo tudi v ostalih soigralcih. Tako je bil na mreži zelo uspešen tudi Fabio Germani, pa tudi vsi ostali so prispevali svoj delež k dobri prestavi. Zmago so si Goričani priborili povsem zasluženo. Bili so boljši in udarnejši nasprotnik. Mimo srečanja samega pa velja omeniti razveseljivo dejstvo, da so si v boju za deželni naslov stali nasproti obe slovenski ekipi, kar potrjuje uspešnost slovenske odbojkarske Sole. Rezultat je Se toliko bolj pomemben, Ce pomislimo, da prihaja s področja moške odbojke, kjer je že nekaj let vladala splošna kriza. V drugem srečanju je videmski Copat proti pričakovanju odpravil že demotivirani VBU, ki se mu je možnost, da poseže po deželnem naslovu, izmuznila prejšnji teden po porazu proti Soči. Po takem razpletu so tri ekipe pristale pri dveh točkah, zaradi boljšega količnika v setih pa je drugo mesto pripadlo Slogi. To pa je za tržaško društvo res velik uspeh, ki se ga pred pričetkom deželne faze ni nadejalo. IZIDA: SoCa Valprapor - Sloga 3:1 (15:12, 15:6, 11:15, 15:9); Copat Porde-non - VBU Videm 3:1 (15:13, 15:10, 11:15, 16:14). KonCni vrstni red: SoCa 6 točk, Sloga, VBU, Copat 2. SOCA VALPRAPOR POSOJILNICA SO-VODNJE: Makuc, Bonan, Radetti, MužiC, Graunar, Devetak, M. in S, Cemic, Plesničar, SLOGA: BesiC, DrasiC, Germani, Kralj, Marc, Me- tlika, Micalessi, Plesničar, Ritossa, VolCiC. Tekmovanjem je sledilo nagrajevanje nastopajočih ekip in najboljših posameznikov. Levji delež nagrad je Sel odbojkarjem SoCe. Nagrajeni so bili: Rayan Graunar -kot najboljši tolkaC, Daniel Radetti - kot igralec z najbolj učinkovitim servisom, Simon Cemic - najboljša obramba in Matej Černič - najboljši sprejem. Kot najboljši podajaC je bil izbran PordenonCan Zanin, kot najboljši bloker pa VidemCan Tom-ba. Najprestižnejše priznanje - pokal za najboljšega igralca deželnega finala pa je prejel slogaš Aljoša Kralj. (INKA) Derbi med slovenskima ekipama je odločal o drugem mestu (f. Studio Reporatge) ODBOJKA / FINALE DEKLIC -i Borovke so odpovedale Slab sprejem in servis Grudnova »naj« podajačica »Deklicam« Bora Friulexport ni uspel pohod na naslov deželnega prvaka, saj so morale v zadnji tekmi deželnega finala v Pocenii priznati premoč tržiškega Fincantierija in se tako zadovoljiti z dragim mestom. Vzrokov za poraz je vec, nedvomno pa sta bila sprejem in servis tista elementa, ki v nedeljo nista šla. Slab sprejem je pogojeval igro na mreži, kjer bi moral biti potencial borovk večji od potenciala nasprotnic iz Tržiča. Poleg tega je nasprotnicam nekajkrat uspelo z blokom uspešno zaustaviti glavne napadalke plavih, kar je še do datno zmanjšalo samozavest borovk, nasprotnicam pa vlilo novih moCi. Odločilna za razplet srečanja sta bila prvi in drugi set, ko je Bor Friulexport zaigral pod pričakovanji. Vse to je vplivalo na nadaljni potek tekme in Čeprav so se plave v tretjem setu le prebudile, preobrat ni bil veC mogoč. Deželni naslov je tako zasluženo pripadel Fin-cantieriju, ki je bil tudi glavni favorit pred deželnim finalom. Trener plavih GombaC, kljub porazu ni bil nezadovoljen. Poudaril je, da so dekleta s svojo igro skozi vso sezono dokazale,, da znajo igrati, da so tehnično dobro pripravljene in da se lahko enakovredno kosajo z vsakim nasprotnikom. Obžaloval je, da so prav zadnji tekmi predvsem psihološko odpovedali. Delno opravičilo za slabšo igro lahko poiščemo tudi v dejstvu, da je imel trener GombaC na razpolago le eno menjavo, saj je bila Micaela Fai-mann še bolna, pa tudi v prvi šesterki je Irena Vidah nastopila lažje poškodovana. Po končanem turnirju so tudi nagradili najboljše posameznice deželnega finala. Tako je igralka Fincantierija Sau dobila priznanje kot najboljša tolkaCica, njena soigralka Bencinova kot najvecji mladi up, Odorico (Fincantieri) je bila proglašena za najboljšo igralko, borovka Tjaša Gruden pa za najboljšo podajaCico. Fincantieri - Bor Friulexport 3:0 (15:3, 15:6, 15:12) BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Zadnik, Gruden, Flego, Vidah, Bezenšek, Pernarčič, Faimann. IZID DRUGE TEKME: Gonars - San Vito 3:2. KONCNI VRSTNI RED: Fincantieri 6, Bor Friulexport 4, Gonars 2, San Vito 0. Ml / ODBOJKA »Trinko« danes v Trstu za 1. mesto V telovadnici tržaške šole Caprin bodo danes še zadnje tekme deželne faze odbojkarskega turnirja v okvira Mladinskih iger za nižje srednje šole. Goriški prvak med fanti, naša šola »Trinko« se bo pomeril s tržaško šolo Bergamas. Srečanje, pričetek ob 10. uri, je v bistvu odločilno, ker se videmski prvak po porazu proti Trinku na srečanju proti Tržačanom ni predstavil na igrišču in se je zato sam izločil iz boja za prestop v naslednjo fazo. Po tekmi fantov bo na vrsti še tekma v Zenski konkurenci med dijakinjami šentjakobskega »Cankarja« in Go-ricankami šole »Locchi«. Obe šesterki sta pred tem izgubili proti Vidmu (Cankar z 2:1, Locchi pa z 2:0), tako da odloča njun današnji medsebojni spopad le o končnem drugem mestu te faze. Ker v naslednjo fazo napreduje le zmagovalec, je torej ta tekma le prestižnega pomena. Ob sijajnem uspehu, ki je sad dolgoletnih prizadevanj ter vztrajnega in požrtvovalnega dela, igralcem in odboru OK Valprapor Čestitamo za napredovanje v prepričanju, da bo moštvo dostojno zastopalo nas šport v drzavni.odbojkar-ski B-2 ligi. ZSSDI LESTVICE ROLKANJE / V NEDELJO V PRIREDBI ŠD MLADINA ODBOJKA / 1, ZENSKA DIVIZIJA 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 14. KOLA: Nuova Pallavolo - Le Volpi 3:0, San Sergio - Sant’Andrea 2:3, Volley Club -Club Al tura 1:3; IZIDI 15. KOLA: Club Altura - San Sergio 2:3, Sant’Andrea - Nuova Pallavolo 2:3, Le Volpi -Pallavolo Trieste 0:3. VRSTNI RED: Club Altura 24, San Sergio in Nuova Pallavolo 20, Sant’ Andrea in Pallavolo Trieste 14, Le Volpi in Sloga 10, Volley Club in Prevenire 2. PRIHODNJE KOLO: Prevenire - Le Volpi, Pallavolo Trieste - Sant’Andrea, Nuova Pallavolo -Club Altura, San Sergio - Sloga. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 16. KOLA: Club Altura - zaule 3:1, OMA -Killjoy 2:3, Kontovel - Breg Union Beton 2:3, SGT - Prevenire 3:1, Virtus - Altura 1:3, Sant’Andrea - CUS 0:3. IZIDA 17.KOLA: Altura - SGT 3:2, Zaule -Sant’Andrea 3:0. VRSTNI RED: Altura 30, Club Altura 26, SGT 24, Killjoy 22, OMA in Breg Union Beton 18, CUS 16, Kontovel 12, Sant’Andrea in Zaule 8, Prevenire 4, Virtus 2. PRIHODNJE KOLO: Zaule - Killjoy, Club Altura - Breg Union Beton, Oma - Prevenire, Kontovel -Altura, SGT - CUS, Sant’Andrea - Virtus. 2. ŽENSKA DIVIZIJA IZID 11. KOLA: CUS - Ricreatori 3:0; IZIDI 12. KOLA: Sant’Andrea - CUS 2:3, Ricreatori - Oma, Koimpex - Sokol 0:3. IZIDI 13. KOLA: Julia - Koimpex 3:0, Sokol - Ricreatori (6.5. ob 17.30), Oma - Sant’Andrea 1:3, Cus - SGT 3:0. VRSTNI RED: Juha in Sokol 20, CUS 18, Ricreatori in Sant’Andrea 12, Koimpex in SGT 6, Oma 2.. PRIHODNJE KOLO: CUS - OMA, Sant’Andrea -Sokol, Ricreatori - Julia, SGT - Koimpex. Obvestila SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. SK DEVIN vabi na 19. občni zbor, ki bo na sedežu društva v Cerovljah v petek, 7. maja 1993 v prvem sklicanju, ob 19.30 in v drugem sklicanju ob 20.30. SZ JADRAN obvešča, da bo v petek, 14. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno. »Grand prix« bo pri nas Na tekmovanju mednarodnega značaja je predviden nastop tekmovalcev iz več držav - Letošnji načrti in želje Mladine Resco Rolkarji Športnega društva Mladina dosegajo na mladinski ravni v vsedržavnem merilu že vec let odlične rezultate in so si v našem športnem mozaiku izrezali svoj pomemben prostor, v zadnjih Časih pa se ta odsek kriškega društva uveljavlja tudi kot organizator tekmovanj. Po lanski zelo uspeh izvedbi ene od preizkušenj za italijanski pokal, so se letos lotih še bolj zahtevnega načrta - prireditve mednarodnega grand prixa. Tekmovanje bo v nedeljo, 9. maja na krožni poti po vaseh Salež, Samatorca, Bajta v občini Zgonik. Pričakujejo nastop številnih tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Tekmovali bodo v šestih moških in ženskih kategorijah, razdalja proge pa bo prilagojena starosti. Najmlajši bodo prevozih dva, najstarejši pa 15 kilometrov. Start in cilj bosta v Samatorci v bližini gostilne Žbogar. Prvi se bodo na start podali cicibani in sicer ob 9.30. Nagrajevanje bo ob 15. uri v domu »Albert Sirk« v Križu. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi nečlani zveze, ki pa morajo prinesti s seboj zdravniško spričevalo, da so zmožni tekmovalnega napora in nastopajo za organizatorja. Izvedba tega tekmovanja, ki sodi v sklop uradnega koledarja tekmovanja federacije FIPH za leto 1993, je izredno zahtevna, saj je treba poskrbeti za celo vrsto podrobnosti, vendar so se kriški športni delavci že lani izkazali. Grand prix bo obenem tudi uvod v novo sezono na vsedržavni ravni. Mladinini rolkarji se nanjo vestno pripravljajo v upanju, da jim bo uspelo vsaj ponoviti dosedanje odlične rezultate oziroma lansko prvo mesto na absolutni državni lestvici v mladinskih kategorijah. Zanimanje za rolkanje je v Križu (a ne samo tam) vse večje, saj vadijo v okviru društva zdaj kar tri skupine s skupno 35, v glavnem zelo mladimi tekmovalci. Zanje skrbijo trenerji Boris Bogateč, Joško Rupnik, Rajko ZeCeviC in Pavel Antonie. Mladina bo letos na tekmovanjih nastopila z rekordno velikim številom tekmovalcev, saj bodo njene barve bolj kostantno kot vmprejšnjih sezonah, branih tudi tekmovalci iz Trbiža (gre za 13 smučarskih tekaCev), absolutno novost pa predstavlja nastop skupine tekačev društva II Pozzo iz Pradama-na. Enim in drugim nudi Mladina, kot edino rolkar-sko društvo iz FJK, možnost velanjenja v FIPH. Za mladino tekmujeta tudi Goričana Carnielutti in Lampo, slednji pa je eden najboljših mladih smučarskih tekačev v Italiji. Letošnji tekmovalni spored predvideva nastop na treh tekmovanjih grand prix, na petih preizkušnjah za italijanski pokal in na vseh državnih prvenstvih (ravnina, navkreber in štafete). (ak) Z lanskega pokala Albrizio v dolinski občini (Foto Magajna) USSI/DŠNS / SREČANJE V KRAJU LEVICO TERME Sadovi sodelovanja Srečanje v Kobjeglavi med športnimi Časnikarji Slovenije in naše dežele daje prve sadove. V kraju Levico Terme pri Trentu so se zbrali odborniki vsedržavnega združenja športnih Časnikarjev Italije. Na. rednem sestanku so govorih o sindikalnih problemih, ki tarejo to specifično kategorijo. Drugega dela seje pa sta se udeležila tudi predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Oto Giacomelli ter podpredsednik Mario Šušteršič. Prvo uradno srečanje med tema dvema stanovskima organizacijama je organiziral in omogočil deželni predsednik USSI Augusto Re David, ki je gosta predstavil italijanskim kolegom, nakar je Oto Giacomelli predstavil še slovensko organizacijo. Vsedržavni predsednik Filippo Grassia je izrazil zadovoljstvo *k prvemu srečanju in obenem pripravljenost pomagati sorodni organizaciji. Prepričan sem, je dejal Grassia, da živimo nov zgodovinski moment prehodnega značaja, ki bo sicer zelo dolg. Zemljevid celotne Evrope, vzhodne pa sploh, je na trenutke zelo podo-bem tistemu iz leta 700- 800, velike državne tvorbe so se razdrobile v korist etničnih rodov in skupin, kar prinaša tudi težave. Primer tega je bivša Jugoslavija. Na tisoCe in tisoče nedolžnih žrtev, nesmiselnost, rana, ki se ne bo zacelila niti cez 10 let. Prvi sestanek pa je prinesel že prva konkretna sodelovanja. Na skorajšnjem obenem zboru AIPESA, mednarodne Časnikarske zveze v Istambu-lu, bodo slovenski predstavniki podprli predlog Italijana Giannija Merla, ki se zavzema za prenovo te mednarodne organizacije. (Marij) Derbi na Kontovelu je bil tokrat napet a spet v rokah Brega 2. ŽD: Julia premočna za Koimpex Kontovel - Breg 2:3 (5:15, 12:15, 15:12, 15:10,13:15) KONTOVEL: Černe, Superina, Stoka, D. Bogateč, C. Bogateč, Milic, Blažina, Bezin, E. Bogateč. BREG: Kocijančič, Glavina, Zeriali, Canzia-ni, Ota, Malmenvall, Slavec, Sancin, Bandi, Sturman, Laurica, Kosmač. Slovenski derbi 1. ženske divizije se je tudi tokrat konCal z zmago Brežank. Toda tokrat je bila tekma bistveno različna od prvega srečanja v Dolini, ko je imel Breg dokaj lahko nalogo. Slo je za napeto in dokaj izenačeno srečanje, saj sta obe ekipi igrah dobro in zagrizeno. Tekma se je začela v znaku gostij, ki so predvajale zelo zanesljivo igro predvsem ob mreži in izza osnovne Črte, tako da je imela domača šesterka velike težave pri gradnji protinapada. V dragem setu je Breg že povedel z 9:1, ko je trdoživa ekipa Kontovela nadoknadila zaostanek in izgubila set le v končnici. Vse je kazalo, da se tekma odvija v smeri zmage Brežank, ko so te v 3. setu vodile z 12:6. Tedaj se je kot iz groba dvignila obrambna linija Kontovela, ki je odlično branila polje in oblagala podajaca z vrsto uporabnih žog. Breg, ki je Čutil, da ima zmago že v žepu, je reakcija domače ekipe presenetila, tako da so set in visoko moralo prepustile Kontovelu. Četrti set je bil praktično nadaljevanje konč- nice tretjega, saj je Kontovel stalno vodil in izsilil tie-break. Peti set pa je bil zanje usoden. Breg je zopet zaigral odločneje, predvsem v obrambi. Dolincanke so tudi odlično zaključevale akcije, kar se letos v tie-breaku še ni zgodilo in je zato še toliko bolj razveseljivo. Osvojile so 5. set in zasluženo zmago in upajmo tudi samozavest in odločnost, katerih pomanjkanje jim je bilo letos prevečkrat usodno v tie-breakih. (Sain) 2. ZENSKA DIVIZIJA Julia - Koimpex 3:0 (15:8,15:11,15:4) KOIMPEX: Gibi, Criti, Grgič, KocjanCiC, Kufer-sin, Marucelli, Meriani, Novakovič. Koimpex, ki je tudi tokrat nastopil z zelo mlado postavo, v tej tekmi ni mogel upati na uspeh. Juha si po porazu proti Sokolu ne more privoščiti nobenega spodrsljaja, Ce hoče napredovati v prvo divizijo. Tudi v tem srečanju so bile tržaške igralke zelo koncentrirane, zelo dobro so branile, tako da jih je Koimpex le s težavo presenetil. Naše igralke so vsekakor odigrale eno svojih boljših tekem in so se v prvih dveh setih solidno upirale boljšim domačinkam. V tretjem pa je pri naši ekipi začel pešati sprejem, tako da je imela Julia olajšano pot do zmage. (Inka) Sokolovke pa bodo tekmo predzadnjega kola odigrale v Četrtek ob 17.30 proti Ricreatoriju. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 4. maja 1993 23 TEKSAS / KONEC STRAHU FRANCIJA / ŠKANDAL ZARADI TRANSFUZIJ Z OKUŽENO KRVJO NOVICE V požaru na farmi umri tudi Koresh Strokovnjaki so končno ugotovili med trupli tudi Koresheve posmrtne ostanke Kri okužena z aidsom Prizivni proces v Parizu Do sedaj zaradi aidsa umrlo več kot 290 krvnih bolnikov Sodnik Pareya s prstom kaže, kam je strel zadel Koresha (AP) WACO - Ljudje v teksaškem Wacu so se kontno oddahnili, ameriške oblasti so predsi-nocnjim sporočile, da so med zoglenelimi trupli nasli tudi posmrtne °stanke verskega voditelja davidovske sekte Koresha. Pred dnevi so se namreč zaCele širiti govorice, da je Davidu Koreshu z drugimi osmimi pristaši uspelo zbežati z obkoljene farme pri kVacu. Na pogorišču so oblasti našle namreč le 72 trupel, med katerimi tudi posmrtne ostanke 17 otrok, tako da je manjkalo devet trupel. Po sedanjem sporočilu je jasno, da so bili prejšnji Podatki netočni in da je bilo v obkoljeni farmi devet oseb manj. Med predsinocnjim sporočilom so navedli, da so istovetnost Kore-shevih posmrtnih ostankov ugotovili na podlagi starih rentgenskih posnetkov okostja in zob voditelja te verske sekte. Strokovnjaki so obenem ugotovili, da je smrt nastopila predno je truplo zajel požar, ni pa jim še jasno, Ce je Koresh napravil samomor, ali pa ga je nekdo ubil. Bržko-ue tega ne bodo nikoli ugotovili, saj je požar zabrisal marsikatero sled. Preživeli vsekakor še Vedno poudarjajo, da niso izvršili kolektivnega samomora in da so požar nehote zanetili agenti, ko so s tanki podirali stene utrjene farme. Vsa zadeva bo postopoma tonila v pozabo, sedaj ko je všem jasno, da se David Koresh ni »Čudežno rešil« in ne bo tega izrabil za novačenje novih verskih fanatikov. V pozabo bodo tonile tudi vesti, da so po 51 dneh obleganja agenti FBI in teksaške policije pri končnem napadu baje uporabili po mednarodnih konvencijah prepovedan solzivec. Večji poudarek bodo prej ali slej dobili spomini o neverjetnem življenju v tej verski skupnosti, ki jih bodo pisali nekdanji pristaši, saj gre tako Čtivo v ZDA dobro v promet, vsekakor bolje kot morebitne napake varnostnih sil, na katere je treba Cimprej pozabiti. PARIZ - V napetem ozračju se je včeraj pred pariškim prizivnim sodiščem zaCel proces proti štirim zdravnikom, vpletenim v škandal transfuzij z aidsom okužene krvi, ki je prav tako prispeval, da so socialisti doživeli tako hud poraz na marčnih političnih volitvah. Dva od štirih obtoženih sta nekdanja odgovorna pri francoskem vsedržavnem transfuzijskem centru Michel Gar-retta in Jean Pierre Al-lain ter visoka funkcionarja ministrstva za zdravstvo profesorja Jacques Roux in Robert Netter. Cetvorico so oktobra lani obsodili na smešno nizke zaporne kazni, saj so bili obtoženi le »prevare« in ne »zastrupitve«, kot so to zahtevali svojci umrlih krvnih bolnikov, ki so zboleli za aidsom zaradi transfuzij okužene krvi. V zaporu je ostal v bistvu le Gar-retta, ki so ga obsodili na štiri leta zapora, za ostale je bila zaporna kazen pogojna, kar je sprožilo pravo ogorčenje v Franciji. Do sedaj je zaradi okužene krvi umrlo veC kot 290 krvnih bolnikov, seropozitivnih pa jih je 1.250. Združenja, ki skrbijo za vsestransko podporo bolnikom okuženim z aidsom, zahtevajo sojenje tudi politikom, ki so posredno odgovorni za ta škandal. Pristaši najveeje ameriške organizacije za boj proti aidsu »Act up« so manifestirali pred poslopjem pariškega prizivnega sodišča s slikami bivšega premierja Lau-renta Fabiusa in nekdanjih ministrov za zdravstvo in socialno skrbstvo Georgino Du-foix in Edmonda Her-veja. »Politiki niso nad zakoni« je včeraj dopold- ne pomenljivo navedel minister za zdravstvo nove vlade Philippe Douste-Blazy, ki je obenem predlagal bolj »prosojen« sistem, da bi odločali o njihovi odgovornosti. Po dosedanjem sistemu lahko ministrom, ki so zagrešili kazniva dejanja med opravljanjem svoje funkcije, sodi le vrhovno sodišče, ne pa navadna sodišCa. Ankete so po lanski oktobrski razsodbi nesporno dokazale, da jo je obsojalo kar 85% Francozov. Dr. Allain, ki je bil na prvostopenjski razsodbi pogojno obsojen na štiri leta, je vložil priziv. Njegovemu zgledu je povsem z drugačnimi nagibi sledil javni tožilec, ki upa, da bodo sedaj končno obravnavali škandal s transfuzijami v vsej svoji celoti. Dr. Michel Garretta (desno) v pogovoru s svojim odvetnikom (Telefoto AP) Na desetine ranjenih zaradi dima v boeingu TOKIO - Najmanj osemdeset potnikov nekega boeinga 747 letalske družbe All Nippon Airways je bilo ranjenih, ko je po zasilnih toboganih zapuščalo letalo, ki ga je po pristanku v južnojaponski Kagoši-mi zajel dim. Po podatkih japonskih funkcionarjev je bilo 490 oseb, med katerimi je bilo tudilS elanov posadke, primoranih v sili zapustiti letalo. Evakuacija je v začetku potekala brez zapletov, ko pa je dim postal nekoliko gostejši, je potnike zajela panika, zaceli so se prerivati, tako da je od osemdesetih ranjenih kar sedem zadobilo težke poškodbe. Po prvih ugotovitvah je šlo za okvaro na generatorju klimatske naprave, tako da je bila panika povsem odveč. Spolno nadlegovanje problem tudi na Kitajskem PEKING - S spolnim nadlegovanjem žensk se ne ukvarjajo samo na »pokvarjenem kapitalističnem Zahodu«, ta družbena tegoba pesti tudi komunistično Kitajsko. Po pisanju nekega Zenskega dnevnika iz južnokitajskega Senžena je kar 23% žensk od 16 do 30 let tako ali drugače na svoji koži poskusilo razne oblike spolnega nadlegovanja. Dnevnik poziva ženske naj se uprejo tej zastareb obliki moške nadvlade. Po vsemu sodec je ves svet enak, tako da ideološke razlike ne pogojujejo spolnega nadlegovanja. Poleg »klasičnega« otipavanja v prenatrpanih avtobusih, so ženske žrtve predvsem na delovnih mestih. Pred Časom je isti dnevnik navedel primer neke tovarne, kjer je kar 80% žensk doživelo spolno nadlegovanje, a ženske so bile zaradi nizke kulturne ravni zadovoljne ob teh »pozornostih« svojih moških Sefov, še veC, nekatera dekleta so bila celo nevoščljiva, Ce je bila kaka kolegica deležna večjega spolnega nadlegovanja V Iraku nove omejitve za potovanja v tujino NIKOZIJA - Vlada v Bagdadu je sklenila uvesti nove omejitve za potovanja svojih državljanov v tujino. Po trditvah agencije INA mora vsak iraški državljan pred odhodom v tujino plačati 15 tisoč baških dinarjev. Po uradnem teCaju je to 5 tisoč dolarjev, po neuradnem, Črnoborzijanskem tečaju pa le 250 dolarjev. Ukradli za milijon dolarjev zlatnine NEW YORK - Nekemu podjetju iz Manhattana, ki trguje z dragocenosti, so neznanci izmaknili za en milijon dolarjev zlata in draguljev. Tatovi so v podjetje vdrli v nedeljo, izpraznili dve železni blagajni, tatvino pa so uslužbenci odkrili šele včeraj. VELIKA BRITANIJA Ker je »zbežal« otroka tožita svojega očeta LONDON - Mark Wilson živi na Irskem z novo življenjsko družico, v britanskem Birminghamu pa je pustil ženo in tri oboke, ki jih ni obiskal že dve leti. Sedaj sta 11-letni Aaron in 10-letna Nicole proti njemu sprožila sodni postopek, ker hočeta imeti oCeta, 4-letna Jade pa je še poremala, da bi se jima pridružila. To je že drugi primer odkar so v Veliki Britaniji sprejeli zakon, ki otrokom omogoča, da tožijo svoje starše. Aaronova in Nicolei-nina mati zatrjuje, da ni vplivala, da sta oboka sama sprejela to odločitev. Medtem se Mark Wilson žilavo brani in so krivdo zvraCa na že- no. ki mu preprečuje, da bi se z oboki sestajal na samem in ne v njenem stanovanju, kjer je neizogibno prihajalo do prepbov. Wilson je tudi polemično pristavil, da bi vsak teden obiskoval svoje oboke, Ce bi imel denar in bo to nedvomno tudi storil, Ce mu bo sodnik priskrbel finančna sredstva za obiske. Za starše, ki ne izpolnjujejo svojih starševskih obveznosti, se v Veliki Britaniji obetajo hudi Časi, saj so ustanovili pšosebno vladno agencijo, ki bo izsledila predvsem oCete »na begu«, da bi jih prisilila na plačilo vzdrževalni-ne za svoje oboke, saj je brez enega starša kar dva miti j ona obok. POVESTI O ŽIVALIH Mokre igre Dveletni bel bengalski tiger se igra z 12-letno tigrico v nekem ameriškem zoološkem vrtu. Mački se kot vidimo igrata v bazenu (Telefoto AP) ZDA / TRIDNEVNI POSVET MLADINSKIH TOLP V KANSAS CITYJU Več delovnih mest, da bi spravili mlade na pravo pot Mladi naj se združujejo za min ne pa za nasilje NEW YORK - Policijo vidijo kot nasilno in nameravajo sami skrbeti za red v velikih ameriških mestih. To so mladi pripadniki oboroženih tolp, ki so pravkar zaključili tridnevni posvet v Kansas Cityju in ob tej priložnosti zahtevali delo, ki bi jih lahko odvrnilo od zločinov. Carl Upchurch, ki je organiziral posvet, ki so se ga udeležile tolpe približno tridesetih mest, je prebral zaključno poročilo tisku, v katerem obtožujejo policijo zlorabe oblasti in zahtevajo takoj 500.000 delovnih mest, da bi na tak naCin rešili mladino, ki je v nevarnosti, da zaide na slabo pot. Sicer ni vedel razložiti, kako bi bilo mogoCe priti do teh delovnih mest, vendar je omenil naCrt predsednika Billa Clintona o poletnem delu za mladino, ki ga je senat zavrnil. »Nisem strokovnjak za ekonomijo, zato prepuščam rešitev tega problema ljudem, ki o tem vedo kaj vec kot jaz, zdi se mi pa, da je predsednik imel neki naCrt za spodbujanje ekonomije,« je rekel. Posveta v baptistični cerkvi St.Stephen se je udeležilo na stotine mladih, večinoma Črnih ali latinsko ameriškega porekla. Po mnenju župnika McCharlesa Jonesa kriminalcev ni, temveč so to bratje in sestre, ki potrebujejo pomoč. Cilj posveta, ki so ga organizirali ob obletnici neredov v Los Angelesu, je bil doseči konec spopadov med tolpami, ki ogrožajo varnost v velikih mestih. »To je začetek nacionalnega zavezništva, ki hoče doseči, da bi se mladi združevali za mir, ne pa za nasilje,« je izjavil Gilbert Leal, 37-letni socialni delavec, ki je v svojih mlajših letih bil elan neke tolpe v Toledu v zvezni državi Ohio. Zaključno poročilo zahteva imenovanje neke »komisije temnopoltih ljudi, ki bi nadzorovali brutalnost policije« in predlaga, da bi skupine krožile z video-registratorji, da bi posnele primere kot je bil pretep Črnega Rodneya Kinga, zaradi katerega je prišlo do neredov v Los Angelesu. Razprava o dejanskih ali domnevnih policijskih zlorabah je bila važen del posveta. V poročilu se zahteva, naj vlada uvede preiskavo za vec kot 15.000 primerov in naj prepove nekatere postopke, ki so za temnopolto mladino posebno zastrašujoči kot je na primer zasledovanje ubežnikov s psi. Posvet se je zaključil s sklepom, da se skličejo v vseh večjih mestih srečanja, na katerih bi nasprotujoče si tolpe končno dosegle spravo. Odločili so se tudi za drugi nacionalni posvet v Washingtonu, vendar mu niso še določili datuma. Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. žensko naravno božanstvo pri starih Grkih, 6. prebivalec balkanske države, 9. nemški socialdemokratski politik, ki je leta 1919 postal prvi predsednik weimarske republike (Friedrich), 10. novozelandska papiga, 11. svojeglavost, 12. nemški filozof (Immanuel), 13. indijski književnik (Raja), 14. ljubkovalna oblika imena Amalija, 15. vzdih naveličanosti, 16. kraj ob robu ljubljanskega barja med Igom in Verdom, 17. priprava za proizvajanje glasnega zvočnega signala, 19. lastnik manjšega ali srednjevelikega posestva, ki ga sam tudi obdeluje, 20. spirala, 24. 3794 metrov visoka gora na jugozahodni obali Antarktike, 26. umrli slovenski filmski igralec (Bert), 29. začetnici slovenskega kiparja Tršarja, 30. pulz, 31. slovenska pesnica (Majda), 32. nekdanji ameriški filmski idol (James), 33. francoski slikar (Georges) (iz Crk Nica), 34. ptica severnih morij, njorka, 35. evropski germanski narod, 36. nekdanji kampučijski voditelj (Lon), 37. nekdanji politik, večkratni zunanji minister in ministrski predsednik (Paul Henri). Navpično:!, nizka naskalna zelika trajnica, ki so jo nekoč sadili po strehah zoper strelo, 2. ime nigerijskega predsednika Babangide, 3. igra za urjenje miselnih sposobnosti, 4. samostanski brat, 5. arabski žrebec, 6. trofeja severnoameriških Indijancev, 7. kraj pri Prvacini na Goriškem, 8. sodobni slovenski kipar (Stojan), 12. truplo, mrlič, 14. ljudstvo v Indokini, 16. pravo ime najveejega slovenskega skladatelja J. Gallusa Carnio-lusa (Jakob), 18. kemijski znak za renij, 21. okrajšava za ibidem, 22. jutranja koraCnica, 23. človek slabotne postave, 25. moderna, pretežno Črnska glasba, 26. afriška država ob reki Nil, 27. beneški vojaški poveljnik, glavni junak Shakespearove tragedije in Verdijeve opere, 28. avstrijski lirik zgodnjega ekspresionizma (Georg), 31. najveCji levi pritok Volge v Rusiji, 33. orodje za mlaCev, 35. avtomobilska oznakaNovega Sada. qBBds ‘(ojq ‘puiaN ‘qp? 'uibq ‘ubsq ‘aujsj ‘dupi ‘xd ‘repog ‘snqerg ‘BqiA paunj ‘euans ‘oadpog ‘qa ‘ppjAJ ‘oeg que^ ‘eum} ‘Baq ‘yaqg ‘qjg ‘bjuiiu :ouAEiopoA A3XIS3H ^ Naloga 135 Naloga 136 ^ EtmJW mm mBrnm- M: tj a b c d ß f g h Šahovska naloga št. 135 Ahues - Gilg / Berlin 1932 Priložnost belega napada se skriva v belih figurah na h liniji. Napadena bela dama se s polja h5 spusti v borbo s Črnim kraljem in spopad se konca z ugotovitvijo, da tipalke belih lovcev prodirajo globoko v črno pozicijo. Naloga se torej glasi: beli na potezi zmaga! Šahovska naloga št. 136 Berenstein - Fadeev / dopisna partija 1978 Lovski par belega je usmeril svoje delovanje na Črno rokado, ki je na videz dobro varovana. Beli, ki je na potezi, z duhovitim taktičnim manevrom razrahlja Črno pozicijo in Črni kralj se nepričakovano znajde v matni mreži, iz katere mu ni vec rešitve! Rešitev naloge St. 133 Po obrambi Črnega kralja z damo na polju f7 je črni pričakoval vse kaj drugega kot izredno potezo belega. l.Tc7l! Beli začasno Žrtvuje damo, vendar zasede sedmo vrsto. l...Dh5: 2.Te7+ Kf8 3. Tb7:+ Bela trdnjava pobira vse »Živo« na sedmi vrsti. 3...Ke8 4. Te7+ Kf8 5.Th7:+ Ke8 6.Th5: in beli je zaradi boljše pozicije in prednosti kmeta v nadaljevanju zlahka zmagal. Rešitev naloge St. 134 Da bi lahko ogrozil Črnega kralja, se beli odloči za žrtev dame l.Df5:+H gf5 in nato napad nadaljuje 2.Le6+ Kb8 3.Sd7+ Kc8 4.Se5:+ Kb8 5.Sd7+ Kc8 6.Sc5+ Beli skakač kontrolira polji b7 in a6. 6...Kb8 7.Tbl! Dbl: 8.Sa6+! Se zadnja poanta belega. 8...ba69. Tbl:+ z matom! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Torek, 4. maja 1993 EVROPA /RAZMEROMA TOPLO ALPE JADRAN / SONČNO, POPOLDNE PLOHE V VEDNOST Vremenska slika Nad Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val, ki se zadržuje nad srednjo Evropo, na vreme pri nas ne bo vplival. C A sredince središče ciklona anticiklona 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** 30-50% 10-30 4444**** 30-60 444 *** 444 *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 9/22 TRST....... 13/19 CELOVEC....... 8/20 BRNIK....... 9/20 MARIBOR...... 14/21 CELJE....... 9/20 NOVO MESTO... 9/20 NOVA GORICA.. 10/21 MUR. SOBOTA.. 12/23 PORTOROŽ..... 11/19 POSTOJNA..... 5/18 ILIRSKA BISTRICA. 6/20 KOČEVJE...... 6/20 CRNOMEU......- 8/21 SLOV. GRADEC.. 7/18 BOVEC...... 8/15 RATEČE....... 5/14 VOGEL........- 8/7 KREDARICA.... -1/0 VIDEM...... -/23 GRADEC....... 11/22 MONOŠTER..... 12/20 ZAGREB....... 16/22 REKA...... 15/21 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI......... 13/16 STOCKHOLM..... 12/20 K0BENHAVN..... 12/11 MOSKVA........ 14/20 BERLIN........... 14/11 VARŠAVA....... 12/22 LONDON........ 4/12 AMSTERDAM..... 8/- BRUSELJ............ 9/11 PARIZ............ 10/13 DUNAJ............ 16/23 MÜNCHEN....... 12/15 ZÜRICH........... 11/17 ŽENEVA.......- 10/18 RIM.............. 11/18 MILANO............ -/20 BEOGRAD....... 16/24 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA..... -/21 ISTANBUL...... -/15 MADRID........ 1/13 LIZBONA....... 10/18 ATENE.............. -/- LARNAKA....... 16/- TUNIS............ 15/19 KAIRO.............. -/- DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.45 in zašlo ob 20.14. Dan bo dolg 14 ur in 29 minut. Luna bo vzšla ob 18.32 in zašla ob 04.21. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Škorpijona, element voda. Dan je primeren za presajanje in okopavanje solate in za setev vseh vrst zelenjave z zelenimi listi. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. ladransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Rovinj NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 17°C, Hvar 15,80C, Vis 16,ST. Reke: Mura (G. Radgona) 11,4°C, Sava (Radeče) 14°C, Savinja (LaSko) 13°C, Ljubljanica (Moste) 11,3°C, Bistrica (Sodražica) 9,7°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,4°C, Vipava (Dolenje) NP, Gradascica (Dvor) 9,3°C, Iška (Iška) 9,3°C. PUMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvišje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm Slovenija: Danes bo son- Sosednje pokrajine: čno, le popoldne Se posa- Ob morju bo precej ja-mezne plohe. Najvisje dne- sno, drugod delno jasno vne temperature hodo od 18 s spremenljivo oblačno-do 23, na Primorskem do stjo, popoldne Se posa-25°C. mezne plohe ali nevihte. V Sloveniji Obeti Sončno in toplo bo, popol- V četrtek Se ne bo večje dne predvsem v gorskem spremembe vremena, svetu Se posamezne plohe ah nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Zaradi krajevnih padavin so ceste ponekod mokre in vlažne. Promet poteka tekoče, na mejnih prehodih ni zastojev. Širjenje onesnaženosti zraka Tone Planinšek Kot primer različnih smeri vetra glede na njegovo hitrost si bomo ogledali obtekanje vetra okoli vrste drevja in skozi njo. Taksne primere imamo predvsem takrat, ko je treba zaščititi okolico pred nezaželenimi emisijami iz določenih objektov. V mnogih primerih na ta način ščitimo okolico pred smradom iz hlevov, večjih farm, čistilnih naprav za vode in podobnih objektov. O teh problemih so veliko govorili na medna- rodnem posvetovanju o problemih reševanja emisij smradu, ki sta ga v četrtek, 29. aprila, organizirala Zavod Republike Slovenije za varstvo pri delu in Zveza inovatorjev Slovenije. Na sliki je prikazano delovanje ovire, ki jo predstavlja vrsta drevja pri majhni in veliki hitrosti vetra. Pri majhni hitrosti imamo laminaren tok zraka, se pravi tok brez vrtincev. Taksnemu toku zraka drevje ne predstavlja velike ovire, razen v primeru, da je ovira, se pravi pas drevja, Široka nekaj deset metrov in kombinirana z gosto zasaditvijo grmovja. Pri velikih hitrostih pa je učinkovita že ena vrsta dreves, ki tok zraka Se dodatno zvrtinči, zato se onesnaženje premeša v večji volumen, s tem pa se koncentracije onesnaženja znižajo. Vpliv taksne ovire sega približno do petnajstkra-tne razdalje njene višine. VELIKA HITROST MAJHNA HITROST f ^ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Tako spotakljivo je včasih vaše obnašanje, da ne morete pričakovati, da se bodo vsi zavedah, kako ranljivi ste nekje globoko v sebi. Odločite se, kakšen obraz boste kazali. BIK 214/20-5: Ves službeni čas boste posve-tili popolnoma zasebnim zadevam, tako da bo zmanjkalo časa za delo. Srečni boste, če tega ne bodo opazile nezaželjene oči. DVOJČKA 21-5/21-6 : Želite si, da bi vas danes vsi pustili pri miru, vendar ne boste imeli te sreče. Tudi partner bo dreznal v vas in se pritoževal nad vašim obnašanjem. RAK 22-6/22-7 : Ce ste se dvomih glede določene finančne zadeve, potem sedaj nimate več možnosti, da bi razmišljali, kajti nekdo je že sprožil kolo in vrnitve ni. LEV 23-7/23-8 : Novice, ki jih boste zvedeli, vam ne bodo všeč in temu primerna bo tudi vaSa reakcija - bojevita in užaljena. Drugič premislite, preden boste izzivali. DEVICA 24-8/22-9: Poudarek dajete domačim problemom, kar je v tem obdobju najbolj pomembno področje v vasem življenju. Odločajte se previdno, da ne boste razočarali domačih. TEHTNICA 23-9/22-10 : Cas prav gotovo ni vas prijatelj, kadar se ukvarjate z nečim, kar vas cisto prevzame. Zato se čudite partnerju, ki se huduje in vas ne razume.Zakaj nosite uro? ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Težave, ki ste jih imeli v službi, se bodo razblinile v nič, kar pa ne pomeni, da se ne bodo kmalu ponovile. Ali jih ne bi enkrat za vedno rešili? STRELEC 23-11/21-12 : Polno dogodkov, ki bodo v vasu budili mešana čustva. Prižgala se je rdeča luč na finančnem področju. Poskusite se vsaj tokrat zadržati. KOZOROG 22-12/20-1 : Po puščobnem in dolgočasnem dnevu sploh ne boste razpoloženi za družbo, ki se bo zvečer nenapovedano zbrala. Vsaj kazite prijazen obraz! VODNAR 21-1 /19-2 : Zaradi problemov doma se ne boste mogli udeležiti sestanka, ki je za vas zelo pomemben. Poskusite ga prestaviti ali se vsaj direktno opravičiti udeležencem. RIBI 20-2/20-3 : Do poznih nočnih ur boste zadovoljno premlevali dogodke zadnjih dni in ugotovili, da se vam sreča direktno nasmiha. Pa ne samo sreča... KALIFORNIJA / NA LETNI LETALSKI PRIREDITVI V EL TORU Dramatično strmoglavljenje Reaktivcu F-86D iz časa korejske vojne ni uspelo v nizkem letu preleteti pristajalne steze NEMČIJA / PROCES PROTI MIŠI WOLFU h Supervohun pred sodniki Vzhodnemški vohun je navdihnil pisatelja Johna Le Carreja BERLIN - Danes se bo v Düsseldorfu začel proces proti Markušu Wol-fu, Človeku, ki je v razdobju 30 let poosebljal vzhodnonemško varnostno službo. General Wolf se bo moral zagovarjati pred obtožbo veleizdaje in korupcije. Pravijo, da je znani pisatelj John Le Carre imel v mislih »Miso« Wolfa, ko je pisal svoje vohunske romane. Wolf ima sedaj 70 let, jih pa ne kaže. Rad ima elegantne obleke, drage avtomobile, Čeprav se ni nikoli odrekel svoji komunistični preteklosti. Mar- kus Wolf je sin nemških Zidov: zatekel se je v Moskvo za časa nacizma, od leta 1953 do 1986 je vodil vzhod-nemsko obveščevalno službo. Njegov podpis nosi nekaj zelo odmevnih podvigov vzhodnonemških obveščevalcev. Tako je, trdi obtožba, prav njemu uspelo z leti potrpežljivega dela, vtihotapiti svojega človeka Günterja Guillauma v sam urad zveznega kanclerja Willyja Brandta, ki je zaradi tega bil potem prisiljen k odstopu. O ustavnosti procesa proti Wolfu se bo moralo izreči tudi ustavno sodišče, saj mora končno sklepati o legitimnosti zakonov, ki kaznujejo samo vzhodne vohune, ne pa zahodnih. Razsodbo v zvezi s tem bi morali izreči v prihodnjih mesecih in izključeno, da proces proti Wolfu, pa tudi 5000 drugih sodnih postopkov odpade. Wolf se je nekaj pred padcem komunističnega režima v NDR preselil v Moskvo, leta 1991 pa se je prostovoljno izročil bonskim oblastem. Na svobodo so ga izpustili proti plačilu kavcije 250 tisoč mark EL TORO (KALIFORNIJA) - Več kot pol milijona Američanov je v neposrednem televizijskem prenosu v nedeljo sledilo dramatični nesreči na letnem letalskem showu v kalifornijskem El Toru. Pilot reaktivca F-86D iz časa korejske vojne je med svojimi akrobacijami poskusil v nizkem letu preleteti pristajalno stezo. Letalo se je strmo približalo stezi, a je prepozno zravnalo svoj let, tako da je zadelo v pristajalno stezo, se vnelo in nadaljevalo svoje dramatično drsenje točno po sredini steze, za sabo pa pustilo neverjetni ognjeni rep (na zgornji sliki AP). Življenje je izgubil le pilot, nihče od gledalcev ni zadobil niti najmanjše praske. Vzroki nesreče niso znani. Po vsej verjetnosti ni šlo za pilotovo napako, ali bolje rečeno, pilot je od svojega zastarelega reaktivca (spodnja slika AP) zahteval preveč. Bržkone so višinska krmila prepozno reagirala na pilotov manever, tako da se je zanj ta akrobatska točka končala tragično. Prvotno bi moral skupaj z F-86D sodelovati tudi mig 15 iz istega obdobja. Letali bi morali simulirati zračni dvoboj, kot jih je bilo nešteto v korejski vojni. Mig 15 pa je zaradi tehničnih problemov ostal na tleh, kar je dodaten dokaz, da je letenje z zastarelimi reaktivci skrajno nevarno, saj je vzdrževanje zaradi pomanjkanja originalnih nadomestnih delov izredno težavno.