208- številka. Ljubljana, četrtek 11. septembra. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o -     e r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol l<>ta 8 gl.r za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 111 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, iu 4 kr., če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fcankirati. — Hokopisi bo ne vračajo. — UrednlSt vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Še idrijske stvari.
V štev. 191. „Slovenskoga Naroda" od 21. avgusta t. 1. sem obljubil, da v kratkem obelodanim nadaljevanje svojega odgovora na J. Onderkov zagovor v št. 176 »Slovenskega Naroda" od 2. avgusta t. 1.
Ker Bem mej tem popolnem okreval in mi je tudi na tem veliko ležeče, da J. On-derku prej ko prej dam priliko, mi zopet odgovoriti, če ga je volja, ali če ima pogum, zato naj pričnem denes tam, kjer sem zadnjič prenehal.
Da bi J. Onderka opravičil Bvoje postopanje, da bo je sto in sto voz zemlje so stavbenega prostora za novo šolo brezmiselno odpeljalo in vsulo v Idrijco, čeravno bi bil moral on kot mestni odbornik dobro vedeti, da se mora prostor na novem pokopališči napolniti in vzvišati z zemljo, kar je potem mestnej blagajnici nepotrebne stroške prouzročilo — mi on širokoustno „izjavlja", da je zidanje nove šole v imenu rudniškega ravnateljstva in ne za občino nadzoroval in vodil, da je torej moral imeti pred očmi interese erarne, ne pa občinske, da je moral torej pustiti prst odvažati na kraj, kjer je bilo najbližje, in sicer v Idrijco, ker bi odpeljavanje zemlje na pokopališče večje stroške prouzročilo.
Kdor ne pozna idrijskih razmer, temu bi znal ta „sladek" in prav „mirenu zagovor J. Onderkov imponirati. Pri govoru o ntaksahu, katere si je nepostavno dal zaračunjevati, skrival se je za plašč „tehničnega veščega poverjenika" — sedaj trdi, da je „vodil in nadzoroval" zidanje v imena c. kr. rud. ravnateljstva, kakor da bi mi ne vedeli, koliko velja njegova beseda pri g. Lipoldu — kaj tacega se lehko v „zagovoru" natveze na nos le onemu, ki ne u-, da teče Idrijca ravuo tik pokopališča, in kateremu nij znano, da je treba samo par korakov in človek je z mostu, koder je J. Oaderka prst v Idrijco izsipati pustil, na pokopališči.
Iu če je J. Onderka v resnici bil tako vesten uradnik, da mu je tako silno ležal interes države pri srcu, zidavši novo šolo, če je istinito s tako ekonomično roko vodil zidanje — zakaj nij on, kot tako izboren ekonom, kakršnega se mora, ker ga drug ne, sam popisovati pred svetom, imel isti čas kot mestni odbornik in kot tehnični vešči poverjenik takratnega župana, enakega interesa tudi za mestno občino, kar bi se bilo po vsem lehko zgodilo, ne da bi le za las iz očij pustil erarni interes — zakaj nij on svetoval mestnemu odboru, ali pa vsaj Županu, Bs katerim sta bila, kakor znano vedno skupaj", naj se pusti oni, za pokopavanje mrtvih nepristojni teiOu z nova prekopati in razmetati, potem jpa naj mestna blagajnica povrne eraru stroške
za tisti pot z mostu črez Idrijco za par korakov daljši prevoz prsti na pokopališče, ako uže erar, ki ima tudi poseben glas v mestnem odboru, ne bi bil hotel tega zastonj storiti, — kar bi 8e bilo pa gotovo zgodilo, ko bi bil le J. Onderka, kot nadzornik nove šole in kot mestni odbornik ter tehnični vešči po verjenik takratnega župana, c. kr. rudarskemu ravnateljstvu kaj tacega svetoval.
J. Oaderka bil je mestni o ibornik in kot tak bi bil moral porabiti vsako priliko, da bi mestu koristil, kot tak bi bil on v svojej lastnosti, kot tehnični vešči poverjenik županov, na kar je posebno ponosen, moral žu-paua opozoriti na vsako priliko, kjer bi se lehko mestnej blagajnici kaj prihranilo; in če J. Onderka tega storil nij, če se on ne zmeni za interese mestne, celo takrat ne, ko bi brez vsake najmanjše erarne škode mestu veliko, veliko koristiti mogel, — no, reči se mora, ali je treba dvomiti nad dotičnitni lastnostmi „tehničnega veščega poverjenika" — ali pa mož zlovoljno ne spolnuje dolžnosti mestnega odbornika — in če je J. Onderka tak — ali nij opravičeno zoptt vprašanje, je-li on vreden zaupanja volilcev, da 6ni kar brez glave plešejo, kakor jim on po svojem renegatikem posluhu žvižga.
Ako pogledamo, kako J. Onderka odgovarja na mojo trditev zastran 8000 gld., katere je g. Anton Kavčič uže takrat obstoječej idrijskej bolnici zapustil, sprevidimo lehko takoj, da je on pristaš tistih ljudij, ki hočejo ta denar dobiti za bratovščino in ga izmuzniti mestu, kajti on odločno trdi, da nij bilo v Idriji druge bolnice, kakor 6na rudarske bratovščine. Znano pak je, da je takrat, ko je g. Anton Kavčič umrl, ta idrijska (mestna) bolnica eksistirala. In iz besed blagega ranj cega samih se ne more nič druzega sklepati, nego da je g. A. K. imel mestno bolnico pred očmi, dokazano je pa tudi, da je bil mož sam v tej bolnici, ob priliki, ko je svojega v Idriji v pokoju živečega ter v tej hiši stanu-jočega brata obiskal, in da je uže takrat znosno podpiral boluike v mestnej bolnici.
In če J. Onderka sedaj smelo govori o nekem svojem posredovanji, „da naj ta kapital no upravlja jediuo društvo zadruge, ampak poseben odbor, ki naj obstoji iz členov bratovskega diuštva in občinskih odbornikov," moram to odločno zavreči, kajti v nobenem zapisniku se ne nahaja niti besedice o kakem Onderkovem posredovanji, in če je J Onderka vendar le tako aroganten, da kaj tacega trdi, mu moram pa jaz na vsa usta povedati, da je v tem smislu, kakor si ga J. Onderka za svojega izreka, neki drug g. odbornik posredoval ali prav za prav predlog stavil, a večina takratnih mestnih odbornikov njegovega predloga še v protokol nij hotela
sprejeti, zaradi tega je on tudi nejevoljen sejo zapustil, in od tod pride, da denes nij duha niti sluha o tistem nposredovanjiu v zapisniku.
Mar meni J. Onderka, da smo mi res tako lehkoverni, da bi bila v stanu njegova beseda nas prepričati, da je delal za mesto, in s tem svojim početjem se postavil v protislovje z g. Lipoldom, ki je, kakor J. Onderka sam prizna, A Kavčičevih 8000 gld. bolnici rudniške bratovščine namenil. Kaj tacega trditi je nespametno in zopet si ne morem kaj, da vprašam, je li vreden tak človek zaupanja volilcev, če mu noben izgovor nij odveč, če ga celo sram nij na račun druzega odbornika se hvalisati pred svetom s predlogi, posredovanji in nasveti, katerih on nij nikdar stavil, katerih staviti se on še celo podstopil nij, ker bi se na ta način postavil v protivje svojemu „verhnemu rudniškemu svetniku" — da bi pa kaj tacega mogoče bilo, zato bi trebalo ljudij druge krvi, ne pa J. Onderkove.
Smešno je, kar J. Oaderka odgovarja na mojo trditev, ka on nij vreden zaupanja Idrij-čanov, ker vedno skrbi, da mestu stroške na-pravlja, kajti, ko je bil on načelnik cestnega odbora, hotel je z vso silo in zvijačnostjo doseči da bi mestna županija morala cesto po Nikovi do mostu popravljati, akoravno sam dobro vo, da je rud. direkcija sama zavezana to storiti. J. Onderka pravi, da je razdelitev ceste na podlagi davščine izvršil, in da je to razdelitev potrdil prejšnji — narodni — deželni odbor vzlic protestu idrijskega občinskega urada. Ako človek hoče izgovor dobiti — ima ga lehko takoj, in da je J. Onderka v zvijačah posebno izurjen, da bo skuša iz vsake sitnosti kakor jegulja izmuzati, da pri takih prilikah še posebno rad zajaha konja samohvale, da bi omamil verna ušesa in si razširil „čudni" krog svojih bore-čostilcev in Bi b takimi pripomočki — hilf was helfen kann — dre-siral kakega novega kimovca, da bi pel hosano možu sladkih besed in puhlih obljub, no tO smo vedeli uže kedaj — in baš tako uganil jo je sedaj.
Se ve da za nekatere gospode se ne delajo nobena „pisma", — in kaj se briga J. Onderka za ministerski ukaz od 25. majnika 1851. 1. št. 7130, kaj mu je mar za zapisnik oziroma pogodbo mej c. kr. rudniškim uradom in mestom Idrijo od 19. maja leta 1852, vsled katerega se je c. kr. rud. direkcija zavezala cesto po Nikovi do mostu popravljati. — Da bi se ne bilo to pismo za časa" druzih gospodarjev v mestnem odboru na nerazumljiv način iz arhiva izgubilo, ali bolje, da ne bi bilo to »skrivnostno" iz pisarne izginilo — ej! verjemite mi, tudi prejšnji narodni deželni odbor bil bi pokazal vrata J. Onderkovej razdelitvi
cente, in posvetil bi bil moža pod nos, naj bere, prej ko se pripravi mestu, katerega odbornik je bil, nakladati nova bremena, kajti ne morem si misliti, da bi J. Onderka ne bil vedel uie prej za tisti „akt", — ali poskusi, si je mislil, morda ho ne bode nihče odbor nikov spomnil, da je kedaj bilo ntisto pismo" v arhvu občinskem, in če se ml posreči, če ne pridejo na Bled mojim nakanom — znam eraru koristiti, — ker ga odkrižam dolžnosti, popravljati tisto cesto, — in plačilo bode uže prišlo v kakršnej podobi si koli bodi.
Sedaj pa, ko smo po odločnem zahteva -nji prišli do zapisnika od 19. majnika 1852 leta, in ker vemo, kaj veleva § 16 častne postave od 5 marca 1873, imamo tudi mi upanje, da bode sedanji nenarodni deželni odbor zavrgel, kar je prejšni narodni potrdil, ker nam nij bilo mogoče dotičnega dokumenta predložiti, ki bi bil J. Onderku razdelitev ceste prečrtal, kakor zasluži, i podučil poduka potrebnega moža, da pravičen, pameten vešč človek ne ravna z razdelitvijo ceste kar tako tje v en dan kakor se mu ravno poljubi.
Na mojo trditev, da je tudi on kriv, da ga nij več mej rudarji moža g. Ambroža, ki je bil pravičen in odkritosrčen prijatelj ubo-zega delavca, odgovarja J. Oaderka  „da nij res, da je on odstranil rudniškega upravitelja g. Ambroža". — Kedaj sem pa jaz kaj tacega trdil? — Kedaj bi le prišlo živemu Idrijčanu na misel da J. Onderka more ces. kr. rud uradnike meni nič, tebi nič odstranjevati? — Ha! da bi imel J. Onderka toliko moči, potem bi moral kmalu marsikdo v Idriji spraviti cu-lico in vandrat črez meje idrijskega mesta, ka kor Bocijal - demokrati tam gori v blaženem rajbu, kjer Be pa sicer razen vsemogočnega BiBmarka nahaja še cel kontingent tistih skriv nih špicelnov in lizunov, katerih moč navadno nij večja, kakor ovaditi človeka, da ga potem spremlja „kompetentna" roka, da ga potem „kompetenten urad" pošlje v „eksil," bodi si zaslužen ali nezaslužen.
PrišedŠi na g. dr. Jenkota, pravi J. Oaderka, da je neistinito, da je moral dr. Jenko vsled njegovih in Lipoldovih intrig Idrijo zapustiti.
A j, aj, možje 1 da bi se ne poznali, bi bilo morda mogoče nas preslepiti s tem, da so „mnoge pritožbe in službeni prestopki — na koje pa jaz (J. O.) nijsem imel upliva" — dr. Jenkota odpravile iz Idrije. —
Celih pet pritožeb, katere so slehernemu Idrijčanu znane, o katerih se ve, da so jih dotičniki s teškim srcem podpisali, so zbobnali skupaj tisti gotovi dr. Jenkovi sovražniki, ka terim je bil dr. Jenko trn v peti, ker je bil mož samostojen, ker se nij dal komandirati V rečdh, katerih njemu nasprotna koterija še razumela nij.
Ako je J. Oaderka še toliko let v Idriji, ako se še tako trudi oprati Bvoje brezštevilne krivice, katere je napravil v Idriji, ako bi se J. Onderka na Btare dni še celo poboljšal in pokoro delati hotel — tega kar je dr. Jenko 7 Idriji doživel, tega J. Oaderka nikdar ne bode. — Nikdar ne bodo rudarji od hiše do hiše hodili podpisov nabirat za prošnjo do pre BVitlega cesarja, naj J. Oaderka še ostaao v Idriji, ako bi počil v našem mesta glas, da je odlaziti J. Onderku iz Idrije. — Taka prošnja za dr Jenkota bila pa je podpisana od več kot 2000 prebivalcev idrijskih.   Nikdar se ue
bode J. Onderku izročila krasna adresa idrijskih prebivalcev, kakor jo je dobil dr. Jenko dnć I. oktobra 1876 z ravno tolikimi podpisi.
— Ne bode je solzice v očesu, kadar bode J. Oaderka spravljal svojo ropotijo, da gre kam drugam „v mir in pokoj." — Nikdar Be ne bodo I lrijčanl obračali na J. Oaderko, da bi jim hodil kot strokovnjak reševat teška vprašanja — dr. Jenko pa se še se laj telegrafijo poživlja v Urijo, toliko zaupanje si je blagi mož pridobil mej hvaležnimi Idrijčani. — In g. dr. Jenko bil je uradnik, kakor J. Oaderka, in kakor jih je toliko c. k. rndniških uradnikov v Idriji, in vendar bo o nikomur toliko ne govori, kakor o J. Onderku.
— Zakaj? Zato, ker Be ta človek — edini izmej vseh uradnikov v Idriji vspenja, da bi igral v Idriji prvo politično rolo, i da bi — tej lastnosti kot diktator v Idriji, diktiral vsem volilcem, kako da imajo voliti, bodi Bi v mestni odbor, za deželni ali državni zbor.
Jaz sem svoje odprto pismo adresiral na idrijske državnozborske volilce, zato ker so ti možje — možje veljave! ker njihov glas dosta izda pri druzih ljudeh. In v svojej „pravdi" z J. Oaderkom sem jim hotel dokazati, da J. Oaderka nij vreden, da se verjame njegovim sladkim zapeljivim besedam, kajti J. Onderka nema nič, in kar se da tistim, ki gredo ž njim „durch dick und diian", to ne gre iz njegovega žepa — kar ima erar za prodati, mora prodati temu ali onemu, samo da plača. —
Do sedaj so bile v „gradu" tiste osode polne črne bukve, v katerih bo vpisani vsi, ki so pri zadnjih občinskih volitvah narodno vo lili — tja se je šlo pogledat, kadar je prišel kateri  od  omenjenih volilcev kaj kupit od erara, — tam iskal se je uzrok, da se sinu narodnega očeta nij dalo kruha pri c. kr. rudniku — ali časi se boljšajo, in ako se je na Slovenskem storil tak velikansk korak, da smo zmagali pri zadnjih državnozborskih volitvah, Če je poštena narodna politična ideja preme-nila vse kroge, no nadejati se je, da se oglasi tudi v prsih naših  spoštovanih   mest j a-nov in rudarjev glas, jim velev&joč :   Če ste državljani, če bo za vas  postave iu ustava ravno tako, kakor za kakega druzega, potem vam nij potreba krivega proroka poslušati, potem vam nij potreba se komandirati dati, da volite istega, ki Bi ga je J. Onderkova „bistra1' glava izbrala. —
J. Onderka naj se drži svojega poklica, svoje službe, za katero je  presneto mastno plačan — J. Onderka naj ravna svoje plane, nadzoruje in vodi zidanja — mi pa držimo se vsak svojega poklica in kadar pride čas vo litev, ne dajmo Bi diktirati od J. Onderke, kedo je našega zaupanja vreden, koga naj volimo za nas so postave, kakor za koga druzega in če potrebujemo kakega sveta — predragi prebrisanejših,  umnejšib, odkritosrčne jših, za blagor  Idrije,   za  prosveto  revnih rudarjev vnete j ši h mož ne manjka mej nami Slovenci — nam nij treba biti slugam moravskega re negata. —
V Idriji 5. septembra 1879.
Valentin T r e v e n, župan
Politični razgled,
Notruiije dežele.
V Ljubljani 10. septembra. Cesar je bil  pri narodnej veselici Lincu 7. t. m. od prebivalstva in oblastnij si jajno sprejet in je izrazil svoje veselje nad
lojalnostjo ljudstva. Ogledavši razstavo in več iavmh zavodov odpeljal se je zvečer v 131. Političnega pri vsem nij bilo skoro nič.
Grofu TFaaffeftg očitajo češki listi, da ne politikuje dobro, če vedno le samo pri ustavovercih za zaupanje prosjači. Če hoče, da se bode verovalo, da mu je res za spravo in porazumljenje mej narodi, naj ne dela tako, kakor da ne bi brez priglasa u^avoverne stranke niti Živeti mogel. Nazadnje bode od-gospodarivša ustavoverna Rtrauka nama milila, da je Bog ve kako mogočna in mnogo neo 1-ločnikov, ki bi sicer s Taaffdjevo vlado glasovali, bode ostalo v opoziciji.
Avstrijska vojska je uže prestopila mejo v Bandzak JVnvi pmar. Kakor se poroča, so avstrijski vojaki dne* 8. t. m. odrinili od ("lajniče pod povel istvom generalmajorja Kil-lič-a.  Vojvoda Wtirtemberg je a polkovnikom Alborijem spremljeval avstrijsko vojsko do bana Kovač. Kot avant-garda je bil jeden bataljon 44   polka   nadvojvode Albrechta;  v desnej stranskej koloni je bil 25. lovski bataljon, ▼ levej jedna kompanija Albrechtovega polka, v sredi pak so marširali ostali oddeli Albrechtovega polka, dve gorski bateriji in 41. polk. Pot po strmih stezah v goro je bil neizrekljivo težaven; pota so naši vojaci  sumo  deloma popravili. Zemlja je povsem poraščena  eč smerečjem, deloma je tudi prvotni gozd. Na mnogih krajca se je opazilo, da je gozd gorel, ljudij domačinov nij bilo videti.   Poročila iz Tašlidže so ugodna; turške Btraže v Gozdu bo čuvajnico ori dohodu naših čet zapustile.   Na potu v Tašlidšo leže 3 karavle,  v katerih vsakej je 30 turških vojakov.   V Tašlidži je 1200 mož turške posadke.
Iz Rogatice pak se telegrafira: Vzhodno na Romanji-planini se je poleg ceste užgal gozd. Mogoče, da bode to občenje za nekaj časa pretrgalo in se ne bode moglo vojakov doposlati.
Najnovejši telegram poroča 9 septembra: Vojvoda "VVtirtemberg poroča iz Čajoice: General Obadič je prestopil 8. sept. ob 2 uri po-poludne b celo kolono Uvač, zašel Triboj in umaknil ostanek diu/.ih kolon do Danje. Vmarširanje je bilo povsem mirno. Turška vojska je našo pozdravljala in ostala v svojih islokacijah. Kolona generalmajorja Killiča je prišla denes brez upora do Kotline. Turške straže so bile povsod odmarširale. Pri generalu KilliČu je bilo poslanstvo iz Plevlja % miroljubivimi zagotovili.
V mili)«* flržuve.
Katastrofa v   .ift/tinisttritif,   ki se
zdaj tudi < ti-ijalno popolnoma potrjuje, je Angleže silno razburila, ter vsi listi njihovi zahtevajo ostro in hitro kaznovanje Afganistancev. O tej angleškej novej nesreči »e še poroča: Trije uporni afganistanski polki so zapustili Kabul, a ne ve se, kam so se napotili. Uporniki so umorili vso Ca vag nanje vo vojno družino, samo 9 vojakov je ubegnilo, ki so k sreči zunaj mesta kosili travo. Celo mesto Be je bilo uprlo zoper Angleže. V onem polku, ki so se prvi uprli, so bili sami Herati; emir jih je uže davno preje hotel poslati v Turkestan, a niJBO hoteli iti. Podkralj indijski je odpotoval v Pejvar-sotesko. Angleži bo poslali vse vojne čete iz Pišina v Kandahar, da se to mesto zasede.
Iz l*<i»-i^n 83 javlja, da je zoper Fer-iyjevo naučno zakonsko osnovo vstal tuli sloveči učenjak Lttro, kateri naglasa, da je velika večma katoliške vere in da ima glava vsake družine pravico, pošiljati otroke v kakršno šolo hoče. To da terja prava in cela svoboda. Ker je Littr<5 sicer antiklerikalec, ima njega glas v tem Bmislu tem večjo važnost.
Shod nemikefin cesarja z ruskim v ruskem mestecu Aleksandrovu je še vedno predmet članom nemških, ruskih, angleških in francoskih listov. Nemci ne vedo kaj bi rekli. Čuje se, da ta shod cel6 Bisniarku nij bil po volji.
„Nord. Allg. Ztg." pak se zopet huduje, da ruski listi po Aleksandrovskem shodn še zmirom neprijazno o nemškem državnem kan-clarji in proti Nemčiji pišejo.  —  Nemci Be
repen Njo kakor otroci, ki materi tožijo bratca, da „emirom nagaja."
Dop
1SI.
? Ie TJillilJnnc 10. sept. [Izviren dopis.] (..Laibacher Liedert a fel"; „h!u-Sa j no s ti" tukajšnjega uradnega lista.) Mimo gredoč je enkrat „S*ovenski Narod" uze omenil, ka se je tukaj osnovalo novo pevsko društvo z nemškim imenom „Laibacher Liedertafel" aH karakterom mejnarodnjattva. Udje tega zbora bo samo bivši filharmoni-karji, ter bo dali doslej uže 8 koncerte z vstopnino. Pri prvem koncertu Be značaj „interna-cijonalnosti" nij kaj odlikoval, kajti slovenske pesni bo bile v jako čudnej manjini proti nemškim. Opozorili smo tačas na to — nedostatnost, in z zadovoljstvom moramo denes konstatirati, ka se je v koncertu minole sobote <5na* razmera zdatno izboljšala.
„Inibncber Liedertafol" poje nemSke in slovenske pe3ni, te zadnje tudi v lokalu, kakor je tukajšnja kazina, kjer je bila doslej slovenska pesen prepovedana. To samo na sebi je dobro znamenje, in moralo bi se bilo zgoditi davno prej. Ker so bili osobito v zadnjem času prostori tukajšnje kazine večinom prazni ob veselicah, ki so ee notri vršile, prisiljen sem posebno jaz k sklepu: da se je kazinski vrt malo da ne napolnil z gosti zadnjo soboto, to pospešile so slovenske pesni, ki so stale na programu koncerta.
Pevci „Laibacher Liedertafel" svojo stvar — naj rečem, dobro izvršivajo v obče; se ve da človek poslušajoč ne sme pred očmi imeti, ka so bili preje kot dovršeni pevci v filhar-moničnem društvu, sicer postane ta sodba jako bolj negativna. Vsekako naj društvo na program ne postavlja toliko časa tacih skladeb, kakor je Hajđrihova „Adrijaosko morje", dokler si posamnih glasov ne okrepi, osobito pak okrepi drugi bas, ki ga nij bilo kar nič čuti. „Adrijansko morje" je Ilajdrihov spomenik, zahteva prvič krepkega zbora naj manj GO pevcev, potem pak tudi popolnem lepega muzikaličnega izraza in najfinejega nti-ansiranja.
Dobro znamenje je tedaj, da se je iz nemških krogov osnovalo društvo, ki neguje tudi slovensko pesen, in uže to je pridobilo društvu našo naklonjenost. Sicer nas 8 sumom navdaje jedna prikazen, in ta je profesor Heinrich kot pokrovitelj novega internacionalnega pevskega zbora. Kaj hoče urnem? ki možanec doseči in kaj spet namerava?
Tevtonska tetka, uradna in zmirom brez-taktna „Laibacher Zeitung," ki ima zdaj uže predolgo „ohcettt in postaje bolj in bolj srbo-rita zategadelj, torej ta tetka je spoznala tudi pri tej prilici, ko govori o zadnjem koncertu v kazini, za dobro, udrihniti po Slovenstvu. Njej se Žali prav globoko v svoje črvivo truplo to, da so se pele soboto v kazini tudi slovenske pesni, in da so ljudje baš tem pesnim najbolj ploskali in so se morale ponavljati baš slovenske pesni; pa pravi: ein gros ser Theil der Piecen musste wiederholt wer den, und zwar, \vie diess der launige Z u fali im Leben mitunter schon fiiijt, sonder barerweiBe just alle gerade Num mern." „Alle gerade Nummeru" pak so bile slovenske. Tetka Supppanschitecheva, nekaj ti zdaj povem na tvoje germansko dolgo uho: Trd Nemec,  ki je pri koncartu sedel poleg mene in ki ne razume ni besede slovenske,  mi je dejal:   „slovanske pesni  mi bolj dopadajo
nego nemške, ker imajo milejši značaj v sebi." To se ve, to je bil Nemec ne — renegat. Tetki se pak to „sonderbar" zdf! Ja« pak rečem, da je to jako „sonderbar" da Bi upa uradni list zabavljati na pesniške proizvode 6nega naroda, od čegar žuljev in krvavih ru-bežen^kih krajcariev ai on pase svoja malo-vredno življenje. Kedaj pridemo vendar v rvo-jej debeli tako daleč, da ne bodo od našpga naroda davka plačani švabski ali pošvabljeni zurnalisti insultirali ta isti naš narodi
Iz Cerknice 0. Bept. flzv. dopis.] Slavnostna beseda v Cerkn;ci 8. t. m. Be je veličastno vršila. Odlični program in krasno vreme privabila sta toliko gospode iz bližnje okolice in celd iz daljših krajev, iz Gorice, B'strice, Ribnice, Ljubljane in dr., da bo bili vsi prostori obsežne g. Milavčeve hiše še veliko premajheni.
Precizni in vse skozi dovršeni arangement se je splošno priznaval. Izgleden red je vladal. Slavnostni odbor pod vodstvom neumorno skrbnega g. Franc Grbica in g. Kraševica sme ponosen biti!
PoRamezne točke programa navdušile in iznenadile so občinstvo. Beseda v proslavljanje cerkniške čitalnice se mora šteti mej najlepše, kar se jih je na Slovenskem do Redaj priredilo. — Udeležencem ostane dolgo v spominu, gotovo ostane tudi v pametovanji domačih. Vsi gostje so bili „dobro došli". Zlasti „Sokol" bil je odlikovan. Vrli Cerkničanje bo „Sokole* gostoljubno sprejeli in vsestransko so za nje skrbeli.
Popoludanski izlet na suho jezero bil je prav mikaven.
Toliko le v naglOBti.
Iz Tltiriborn 8. sept. [Izv. dopis.] Dno 2. Bept. t. I. so zborovali učitelji okrajev Maribor, bv. Lenart in Slov. Bistrica v Mariboru.   Ob  8. uri je c. kr. šolski nadzornik, g. Fr. Robič s presrčnira pozdravom vsem navzoč nim sejo odprl. Za svojega namestnika je imenoval g. Josip Tribnika, nadučitelja v Slivnici, za zapisnikarja sta pa bila „per accla mationem" izvoljena g. Reich in g. RompoBt Ko so se prečitali nekateri odloki deželnega šolskega sveta, poroča g. predsednik,  kaj je pri nadzorovanji šol dobrega in pomanjkljivega zapazil, ter v obče pripozna, da se je tudi v tem letu marsikaj na bolje obrnilo. Govoreč o posameznih predmetih, pred vsem naglasa skrbno in neutrudljivo gojenje jezika. Smoter jezikoslovnega poduka je, da si učenci osvoje književni jezik,  najbolje sredstvo v dosego tega cilja je pa mej drugim pravilno in čisto govorjenje učiteljevo.   Zato vsem prav gorko na srce polaga, da se skrbno uče in urijo v jeziku, ter da se pri poduku izključljivo pi smenega jezika poslužujejo. Nadalje opozoruje zbornico, da ljudska šola nema samo namena bistriti um, temveč da ima še drugo, ne manj važno nalogo, namreč mladino odgojevati. Prva odgoja se začne v domačej  hiši,  in  šola bi imela pričeto delo samo nadaljevati, pa dan danes je domača izreja dostikrat slaba, tu in tam šolskej celo nasprotujoča.   Pa tudi v ta kih slučajih mora šola vse storiti, kar je njenih močeh, da zamujeno in pokvarjeno ko likor mogoče popravi. Zato je neobhodno potrebno, da je učitelj dosti izobražen, in da je vse njegovo življenje brezmadežno in izgledno. Ako vidijo učenci pred soboj Živi izgled, se nehoto tudi po njem ravnajo.   Nasprotno pa je najlepši in najblažji poduk mrtev, ter malo
upljiva na odgojo, ako se življenje in nauk učiteljev popolnem ne zlagata.
Za njim je g. Hansel, adjunkt na vino-gradakej šoli, razlagal, kako važno je za poljedelca, poznati tvarine, i« katerih je sestavljena zemlja, kojo ima obdelovati. Gospa Aof-reeht in g. Jager sta kazala način, po katerem se učenci dade hitrega račanenja na pamet privaditi. G. Majcen je se Bvojim učFraim poskusom iz nazornega poduka zbornico prav zadovoljil. Njegovo neprisiljeno vedenje, čista in lepoglasna 11 o v e n š č i n a je vsem dopadla. — Popoludne je prišel prvi na vrsto najvažnejši predmet dnevnega reda, namreč potrebna edinost v poduku na večrazrednih šolah. Sreča, da ae je za poročevalca izbral mož. kakršen je g. A. Sernec, nadučitelj v Studencih. V Bvojej precej obširnej razpravi je ta predmet tako temeljito in vsestransko obravnaval, da e-a je vse z veseljem in pazljivostjo poalušalo. Zlate ro bile njegove besede, in želeti je, da bi padle na rodovitna tla. Ko so bile tudi druge točke rešene, se vsi navzočni g. predsedniku zahvalijo, da je zborovanje s toliko odličnostjo vodil, na kar se seja ob 6. zvečer sklene.
K Oorlškegtrtl 5. septembra. [Izv. dop ]   Šolska postava za Goriško se je tako premenila, da se ne razdele več občine v tri plačilne vrste, ampak  učitelji so po tej postavi  uvršteni v tri plačilne vrste.   Vsled te postave so razvrsteni učitelji goriškega šol-Rkega okraja tako-le: V I. plačilno vrsto gg.: Jug v SolkaDU. Setničar v Ajdovščini, VogriČ Kanalu.   V II. plačilno vrsto gg.:  Poniž v Rifenbergu,   Švara  v  Podgori,  Komavec v St. Andreži,  Draščak v Vertojbi,  Kancler V Črničah, Križman v Dornbergu, Strnad v Kam-niah, Baiec v Renčah,  Vodopivec v Ročinji, Čopi v Šmartnem,  gospodična Bavcon v Renčah, gospa Krstnik v Črničah.   Vsi drugi učitelji in učiteljice so uvršteni v III. plačilno vrsto. V sežanskem okraju: V I. plačno vrsto gg.: Cvek in Anton Leban v Sežani. V II. plačilno vrsto gg.: Ilrovatin v Nabrežini, Tram-puž v Kostanjevici, Benigar v Tomaju Ostali učitelji iu učiteljice pa v III vrsto. Voditelji šol dobijo po postavi od 4. marca 1870 opravilne doklade: jednorazrednice = 30 gold., dvorazrednice = 50 gold., trirazrednice = 75 gold., štirirazrednice = 100 gold. Pomoč-nim učiteljem dovoli šolski sve>t primerne nagrade.   Pomočne učiteljice za ročna dela, ki učijo Bkozi celo šolsko leto, dobe* 60 gld., 6ne, ki tako ne učijo, dobijo manj.
Domače stvari.
— (Se Btrehe padel.) Gosp. Gotthard No 11 i, kleparski pomočnik v Ljubljani, brat znanega slovenskega opernega pevca in bivšega igralca dramatičnega društva g. Josipa Nollija in brat kleparskega mojstra g. Srečko Nollija, pri katerem je delal, imel je pred-včeranjem veliko nesrečo. Ko je popravljal streho na kapelici prisilne delavnice pod I. ubijano, izpoddrsnilo mu je in padel je z viška na tla. Hudo poškodovanega bo precej prenesli v civilno bolnico. Levo roko je imel tako razdrobljeno, da bo mu jo zdravniki morali pod ramenom odrezati. Zlomljena mu je pa tudi desnica, poškodovana nekoliko glava in jedna noga. Vendar je vse upanje, da umrl ne bode.
— (Črnogorski knez) se bode, kakor v dunajskih listih beremo denes 11. sept. z brzovlakom po južnej železnici z Dunaja do Trsta peljal, da Be vrne v Cetinje.
— (Javno telovadbo) z godbo in plesom napravi v nedeljo 14. septembra ob 8 V* uri popoludne telovadno društvo „Sokol" na vrlu Kozlerjeve pivovarne na korist pogo-relcem okolice ljubljanske. Program priobčimo prihodnjič.
— (Živinski semenj) v Ljubljani je bil včeraj slab. Živine in konj je bilo malo prignanih, a tudi kupca nij bilo. Ljudij pa je bilo prilično dosti prišlo.
— (Ponarejeni denarji.) Na nemškem Štajerskem so nt. šli društvo ponarejevalcev srebrnih goldinarjev, litih iz svinca in cina. Tacih tolarjev je tudi po Slovenskem uže nekaj raztrosenih bilo. Poznajo se iehko, ker nemajo srebrnega žvenka in ob vnanjem robu okolo in okolo krožine nič vpisa „\iribus nnitis".
— (Policaju glavo razbil) je znani goriški razsajalec Peter liti.ton v nedeljo po noči. Okna je razbijal, nesramno klel, ter v pijanosti usmiljene sestre, varhinje zapuščenih deklic, grdo žalil. Policaja sta ga sledila, a potepin zgrabi velik kamen ter ga zažene v glavo jednemu policaju, tako, da se je revež v nezavesti zgrudil na tla; mej tem je falot pete ( dnesel, pa ga uže dohiti sodnijska roka.
Razne vesti.
* (Zoper hudo vreme zvoniti) je tudi pri nas še jedna onih starih šeg, katera bi Be smela uže jedenkrat opustiti, kajti baš ta navada je zakrivila uže mnogo mnogo nesreč. Tako je v vasi Maurn na Tirolskem dne IG. avguste udarila strela ravno v zvonik, ko je cerkvenik z zvonenjem hudo uro razganjal. Strela je zadela cerkvenika, njega sestro in še dva otroka, ki sta bila tudi v cerkvi; sicer je vse Bamo omotila strela, ali to je le slučaj, kajti zgodilo bi se jim lehko kaj hujšega. —
* (Grozovit čin) so poroča, sicer nejasno, magjarskemu listu: Pri vasi Csakanv je zažgal nekdo nastiljo; pastirji so prišli požar gledat, ali tedaj pride neki mož in ukaže jednemu pastirčku, ka mora druzega 8 let starega pastirčka pahniti v žrjavico. To se je zgodilo in deček Be je tako opekel, da je v malo dneh umrl.
* (Turško z Mag j ar s k eg a.) Iz zem-plinskega komitata na Ogerskem poroča se eledeča strahovita dogodba: Neki vaščan je prodal svoj mali travnik svojemu sosedu judu. ali je vse jedno še šel na isti travnik kosit otavo. Novi lastnik, jud, to izvedši, je šel na travnik, ter mu ukazal, naj gre takoj proč in opusti delo. Ali ker kmet nij ubogal, postavi se jud na mesto, kjer je kmet kosil, rekoč mu: na, zdaj pa le udari! No, kmetu nij bilo treba to dvakrat reči, vzdigne koso in mahna tako juda za vratom, da je mahom judu na tla — glava odletela.
* (Zoper j u de. ) „Dcr Sieg des Juden-tums iiber das Gernianentum", pod tem naslovom je izšla pred malimi tedni v Brnu knjiga, katere se denes uže deveta izdaja iz-pošilja. V tej knjigi, ki jo je spisal znani nemški publicist W. Marr, najdemo zopet enkrat O židovstvu rečeno izredno ostro a povsem pravično besedo. Da je W. Marr se svojo kn)igo „v črno piko" zadel, priča tudi molčanje se-niisticko-liberalni h časnikov o njej. Cena jej je 80 kr.
nik mogel bolnega Blovenca pravilno zdraviti. V tej silno važnej stvari je menda dober mož več, nego z 10 drugimi možmi govoril — in VHi ti bili bo zoper mene.   Pozabi pa je ta
človekaljubni niož, da zdravnika leto iu dan domače vbožčike, kakor tudi vbožčike iz okolice brezplačno zdravita, pa zato tuli nobene zahvale n mata. Ali je to moja največja pregreha, da uis m, ko sem pred letom v Idrijo prišel, slovenski razumel V Naj me K. V. čerui kakor hoče, l,udstvo me je vendar lepo sprejemalo in z menoj nemški govorilo (V Ur.); če eem pa kakega naletel, da nemščine m bil zmožen, berš je bil tuli tak zraven, ki je vse raz tolmačil. Neznanje slovenskega jezika mi će ni nihče očital. V mojo iu K. V. tolažbo pa naj bo, da vsled tega Be vbogimu ljudstvu v Idriji še nobena škoda zgodila ni. (? Ur.) Besede: „Ich brauche die slov. Sprache" itd. izjavim kot laž. — Služil sem čez leto pri čisto slav lanskemu polku v Bozni kot nad/d ravnik, in naučil sem se savjanskega jezika vsaj toltKo, da le redkouia potrebujem tolmača v mojem poslovanju; in ker je znanje slovenskega jezika meni le v korist, zato si tudi prizadevam, da si ga bodem polagoma naučil. V Idriji 8. septembra 1879.
Dr. Baaz. ■•risrfa*'(di uredništva: Ni našemu dopisniku niti nam nij bilo do tega, osobe gosp. dr. Baaza dotakniti se. Nam je le za princip! Za mesto zdravnika v slo v enake j Idriji je (da ne omenjamo več krivično in le zarad svoje narodnosti od prejšnje vlaUe prognanoga Slovenca dr. Jenka) kompe-tiral tiru dvakrat zaporedom Slovenec dr. Kopše, a pod Lasserjem tega mesta na BlovenBkej zemlji samo zarad tega nij dobil, ker je bil Slovenec in se je moral potem izseliti iz domovine in it Avstrije ven! Mi le privoščimo nemškim doktorjem najboljše službe doma mej Nemci, na£o domačine, ki so vsa] toliko Bposobui kot Nemci, če ne bolj, pa naj puščajo nam doma.
Poalmio.
Častiti gosp. urednik!
Blagovolite nasledne vrstice v Vaš cenjeni lisl sprejeti.
V »Slov. Narodu" od 5. t. m. neki K. V. tukajšne prebivalce silno pomiluje, ker rudnička zdravnika kot neslovenca z vbogim ljudstvom gerdo ravnajo! Najbolj pa mu je moja malenkost pri sercu, ker nisim Slovenec, ter se mu zdi nemogoče, da bi nemški zdrav-
Dunaja. — Lavrifi iz Trsta. — Wagner iz Dumja-
— Fiscber iz Loke.
Pri Malici > Klinger iz Dunaja. — Ptički, Klarmao, Fink, Zeiler iz Gradca. — Bizoli iz Kočevja. — Lustig iz Dunaja.
Pri NtMtriJNkem c«*HarJl: Hočevar iz Logatca. — llii    11111: i t t is Celovca.
■joterljue »rečice.
V Trstu G. septembra: 42. 3G. 68. 56. 69.
V Liuci G. septembra: 38.   7. 39. 72. 35.
Tržne cene
v Ljubljani 10. noptembra t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 77 kr.; — rež 5 gld. '20 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 2 gld. 9$ kr.; — ajda 5 gld. 4U kr.; — proso 4 gld. 39 kr. -r
— koruza & gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 86 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla? kilogram — gld. HtJ kr.; mast — gld. 74 kr.; — špeh hišen — gld. 56 kr.; špeh povojen — gld. 60 kr.;
— jajce po 'l kr.; — mleka liter b kr.; — govednine kilogram 58 kr.; — teletnino 56 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 51 kr.;
— slame 1 gld. 2b kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza !0. septembra.
(Izvirno tdegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .       66 gld. BO kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   68    B   — n
Zlata renta ......79    „   80 j*
1860 drž. posojilo .....123    „   20 „
Akcije narodno banke    .... 821    „   — „
Kreditne akcijo                            255    „40 „
London..........117   „   80 „
Srebro..........—    „   — _
Napol...........9    „ 34
C. kr. cekini .   ,......B    „   60 „
Državne marke.......57    „ 75
lilMtuica opravuiHlvu. Gospod F. O. v Celovcu: Sedaj jc plačano do SI. oktobra t. 1.
Ujm ril v JLjut»IJa*iil.
5. septembra: Ernestina grofica Kol za, stotni-kova soproga, 39 let, na Francevciu nabrežji št. 11, za slabostjo. — Janez Andenvald, hišni posestnik in kovač, bi let, v rožnih ulicah št. 27, za starostjo.
7. septembra: Pavla Breskvar, črevljarja hči, 8 mes., v Vegovih ulicah št. 9, za katarom v črevesu.
— Antonija ilegali, hišnega posestnika in mizarja žena, 40 let, na sv. Petra cesti št. 21, za pljučno tuberkulozo. — .Simon Jama, hlapec, 69 let. v Kravjej dolini št. 11, za uiarazmom. — France Slabeč, hišnega posestnika sin, 34 let, na poljauskej cesti št. 48, za alkoholizmom.
8. septembra: Simon Preveč, pisar, 87 let, v kravjej dolini št. 11, za drisko.
9. septembra: Janez Dežnmn, fabriške delavko sin, 1'/« niea., ulice na grad št. 6, za božjastjo.
V deželnej bolnici: B. septembra:  Ivanu Majdič, deklo hči, 15 dni.
— Martin Žugelj, črevljar, 26 let, za pljučno tuberkulozo.
6. septembra: Martin Mevec, gostač, 66 let.
Tujci«
10. septembra: KvropHt Nussa iz Trsta. — Plescho iz Prago. — Gozaui iz Litije.
Pri ......u   Burszkv iz Pešte. — Sobmtdt iz
Ne moderno, ampak istinito prisrčno zahvalo izrekam vsem onim blagim prijatoljom itd., koji so mojoj zdaj v Bogu spijočoj so-
progi
v tako obilom štovilu izkazali zadnjo čast pri pokropenji in pri pogrebu, kakor tudi Onim, kateri so tako krasne vence položili na rakev njej v spomin.
V Ljubljani, dne 9. sopt. 1879.
Josip Regali,
(422) mizar.
V < riiomlji so dajo
(421-1)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljšo, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je
■9 prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti navod, kako bo rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. li ari milini u v l.juiti jaui, v Luka Tavčarje vej hiši. (330—15)
Najsijajnejši vspeh zagntovljarao. Troski za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 1- , kr.
B   P C
^2 m
©On
Roditelji! Oskrbniki!
i meni podpisanem dobite vsake velikosti in o
obleke za dijake.
Izdateij m urednik Josip Jurčič.
Tudi raznotero
obleke za otroke
prodajem j.il.o v ceno.
• IV u man n,
(414—4) v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši.
L: Htuuia in tidk „Narodue tiskarne*.