OFFICIAL ORGAN ALELUJA! VSTAL JE PalliskMl mhI distribated airier »rait Ho. 2N aatlnrized by the Act of Oct. 6,1917, OOlOffice of Chicago, III. By ordor of the president, A. S. Barleooa, Pootaiaoter General. f V If radetivereble return tot "glasilo k. s. k. jednote" 1951 W. 22nd Place, CHICAGO, ILL. Return Postage Guaranteed. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. I tatted every ___ Wednesday Subcription price: Fw ■eeabera, yeerly. *>.M Fer nonmembere.....$l'i« Forelfa Ceuntries____$2.00 relepkone: Canal 2487 V____J Največji slovenski tednik v Združenih državah Izhaja Naročnina: Za žlaae, ne $1.80 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION BnUred m Second-Clan Matter January 18, 1915, at the Poet Office at Chicago, Illinois, nnder the Act of Ancnst 24, 1912. - ■ ..... '" "' ' '• il' f 1 '"" 1 1 'a " 1 1 11 ' "■■■""' 1 _ ■ -"-a" ■ ■ ---------- NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon: Canal 248^ ^_- ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER^, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22,1911 t ■■' • ' . * . ' I ' ----—I ■ 11. >'* " ' "i» 11 '■'. I I 'V ' 1 H II ' ■ '"'" " "J ' " I" —' -' ' " ' "''■" • "" . - I , 1 , ■ . . II. I ' 1 —-I ' Leto VI. Volume VL No. 13—Štev. 13. Velikonočne misli. Chicago, 111., 31. marca (March), 1920. Bodi nam iskreno pozdravljena težko pričakovana zelena vigred. Svojo mater — naravo kličeš iz dolgega zimskega spanja. Vsemu stvarstvu kKčeš: "Vstanite, — pomladne zopet tukaj!" — Ra-dnj se in veseli človeška duša tega vstajenja! Vstani in poj Večnemu Stvarniku slavo! Hozana! Aleluja! doni danes po cel dm krščanskem svetu v por čast Njemu4 ki vstaja iz groba kot zmagovalec smrti! — Zares blažena vigred, ki nam prinašaš tako blažen praznik, Veliko noč, največji dan v našem cerkvenem koledarju! Da, Velika noč jc krona vseh drugih praznikov, kajti če bi naš izveličar nc bil resnično vstal od smrti, bi s tem nc potrdil svojega božjega poslanstva, svojih naukov in prerokovanja; tako je pa dovršil kar jo bilo pisano. Velika noč je torej praznik božje ljubezni, odrešenja, sprave z 1 Bogom, miru in božje resnice. Po dolgih letih bomo letošnjo Veliko noč zopet obhajali z dru-' gačnimi občutki, kot ps fcvoječa- j sno — za dobo minule svetovne i vojske. Na bojnih poljanah so; namreč utihnili topovi. S krvjo zalita Evropa vstaja polagoma zopet nn noge. Pač še trpi hude posledice minulega človeškega klanja. Upamo, da ji bo prizadele rane najboljši zdravnik — čas, polagoma zacelil.' Oe bi bil svet bledil nauku našega božjega Uče-1 nika! nauku o ljubezni do bliž- i njega, bi ne trpel se daj pod težo minule braiomorne vojne. Ozrimo se za trenotek v duhu tja, onkraj oceana in pomislimo, kako bodo letošnjo Veliko noč obhajali naši rojaki? — Veselo, pa tudi žalostno. Veselje bo naš slo- < ven. narod navdajalo vsled tega, ker sc je rešil stoletnih spon rob- i stva pod avstrijskim jarmom. Po-J stal je svoboden i nsamostojen v na vi in svobodni Jugoslaviji, kar je moral pa tudi drago plačati s krvjo. , i Kako lepo je še pred leti prerokoval naš nepozabni goriški slav-ček, Simon Gregorčič lepšo bodočnost tudi našemu narodu. To prerokovanje se jc vendarle enkrat uresničilo.V svoji krasni pesmi. "Velikonočna" omenja Gregorčič med drugimi tudi tole: ** Kalvarijo svojo naš rod jc imel In dneve prebridke trpljenja, A zdaj mu rešitve je zor zažarel, Napočil mu dan je vstajenja!" Le žal, da se nc morejo tega narodnega vstajenja veseliti vsi naši bratje in sestre onstran oceanu ! Kolikor izmed njih jih ječi še pod hujšim* jarmom. Bescdolomni in pohlepni sosed jih je z zvijačo in silo podjarmil. Ti reveži trpe v nestrpnem pričakovanju na končno rešitev in Vstajenje. Bo li pa tudi v resnici tudi za te enkrat napočila narodna Velika noč?; Kdo jih bo rešil težkih spon hlap-čevanja požrešnemu Italijanu: Pravijo, da so jih zabarantali v Parizu? Kdo bo odgovoren za to-1 zadevne posledice? Li mislijo sve-' tovni mogotci, da je barantanje 7 narodom navadna igrača? te že zasužnijo telesa naših narodnih' bratov v okupiranih krajih, ne bodo pa nikdar podjarmili njih duše* Kri'ni voda »Napočil bo enkrat dan obračuna in krvavega maščevanja, da bodo ob Soei zopet pokale slovenske puške in bodo tam grmeli naši topovi. Ce bodo klicali svoje rodne brate na pomoč, tedaj bomo vstali tudi vsi ameriški Slovenci, vsi — od prvega do zadnjega. Po izgledu drugih narodov sl>odu, kajti on bo prav varuješ vsakega piwrtovolj- »oje »Č*e iz zanjk." Ena nega greha, potem pa še zadostu- najhujših zanjk, katere ima hudi ješ za grehe drugih. OfTišči zato duh pripravljene, da vjame vanje pogosto Najsvetejše, prejmi sveto .svojo žrtev, je, da napravi grešiti obhajilo, pojdi k sv. masiv ta namen. Užgi v svojem srcu gorečo ljubezen do zaničevanega Jezusa, obudi sočutje in hvaležnost ter mu daruj svoje molitve, svoja dela, svoje težave in svoje trpljenje. Moli za grešnike, da jim da Bog milost, da zaslepljeni spregledajo in se spokore. Hrupno veselje »vlada na pustni torek; razposajenost, razbrzdanost je dosegla vrhunec. Ali kolika sprememba od pustnega torkana pepelnično sredo! Kakor vhod v hišo žalosti ali na pokopališče sprejme nas pepelnjčna sreda* na ka mutastega, mu zapre usta, da se ne spove vseh svojih grehov Današnji evangelij pripoveduje, kako je izgnal Jezus satana iz mutastega. Gorje grešniku, ako ne. izžene popolnoma hudega duha, kajti če se povrne, "bo poslednje tega človeka hujše kakor je bilo prvo." Hudobni duh mu bo zamašil usta še na smrtni .postelji, da ne bo opravil dobre spovedi in se tako večno pogubil. Četrta nedelja v postu. "Veseli se Jeruzalem in suidite se vsi, ki ga ljubite! Radujte se v velikem veselju, ki ste bili žalostni, V. cerkvenem letu hitimo naprej ter hCl vedno bolj in bolj bližamo tistemu dogodku, ko bo ta sveta knjiga odprta vsem ljudem, v njej pa zapisano s krvavimi črkami: križana! z napi Jezus Nazamijd, 'k rad j Vedno bolj se bliža velikf*)B Žalost svete Cerkve je-Vedno"*Večja, zato se zagrnejo na liho nedeljo v cerkvah razpela in s\Jte podobe, zato utihne pri duhovnih opravilih in molitvah celo slavospev: ('asi bodi . . . , obzorje Ceaikvenega neba se vedno bolj temni. Nevesta vidi,.kako iščejo sovražniki ljubega Ženina, da ga umore. Ne bo preteklo dvanajst dni in dvigal se bo na Golgofct križ, znamenje sovraštva judov skega ljudstva, pa tudi/zname nje neskončne ljubezni Zveličaj je ve. Sveta Cerkev želi, da žalu jemo z njo tudi mi: ali s samim sočutjem ni zadovoljna; želi. c|a nas ti dogodki pre t rese jo in spp korc. Zato se začenjajo duhovue molitve na tiho nedeljo z resnim opominom: "Danes, ko boste sli šali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src!" Ali ker ostane člo veško srce le prepogostokrat trdovratno, zato nastopi v duhovnem branju prerok Jeremija, ki napoveduje hude grožnje in pra viene vodhc božje. Vse so se izpolnile nad zidovratnimi Juri, ki so Kristusa zavrgli ter ga križali ; nas pa uče, kaj nas čaka, ako ostanemo zakrknjeni, nespokor-ni. V li,stu te nedelje dokazuje sv. Pavel, kolike vrednosti in dra? gocenoxti je presv. Rešnja Kri Jezusova, ki jo je prelil za naše odrešenje. Resnica je, da so naši grehi krivi smrti Kristusove ali resnica je tudi, da* ima kri Kristusova moč, da ^izbriše vse naše hudobije in potolaži razža ljenega Očeta v nebesih. — Znamenit je sveti evangelij, dvakrat pov^larja in sprieuje Jezus svoje božanstvo. Jezus vpraša množico: "Kdo izmed vas me bo greha prepričal?--Predno je bil A Tiraham, sem jaz . , . " Ko so ga radi njegovih naukov hoteli kamenjati, se je skril in šel iz teni plja. Nespametno ljudstvo! Nikdo ne more Kristusu najmanjšega greha očitati, svoje nauke potrjuje s čudeži, šele pred par dnevi je obudil Lazarja od smrti,- ali namesto da bi padli predenj na kolena in ga molili, pa pobirajo kamenje. To je sad napuha in o^ šabnosti. To se ponavlja še dandanes. Prostomisleci so zavrgli v svojem brezmejnem napuhu Kristusa in njegove nauke, mesto da bi ponižno uklonili svoj razum pred večno resnico in jo molili. In vendar bodo morali enkrat pripogniti svoja kolena pred Kristusom, kajti: "V imenu Jezusovem se mora pripogniti, vsako koleno v nebesih,, na zemlji in pod zemljo ..." Judje so hoteli Jezusa kamenjati, današnji brezbožneži jih še prekašajo. Ko se je krivovercu Martinu" Lutru i'' - greh kakor kamen, ki se vrže na Jezusa; je vzrok, da mora Zveličar iz srca, iz svojega templja; to je pa največja nesreča za dušo, njena smrt. To smrt je premagal Jezus na križu; srčno se mu zahvaljuje sv. Cerkev za to milost, ko moli v predglasju sv. križa: "Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod; sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, 'ki si rožen je človeškega rodu postavil na les kri-ža; da ondondot vstane življenje, odkoder je izšla smrt, in da bi ta, ki je na lesu zmagal, bil tudi na lesu premagan; po Kristusu, <^pspodu našem Tekom celega tedna govori Je zus vedno bolj odločno in jasno o svojetai trpljenju, sveta Cerkev pa postaja vedno bolj otožna. Predno pa zaide solnce milosti in resnice, predno zavlada tema ob smrti Jej$uso;vi, hoče jše enkrat zasijati v vsem blesku in žaru, hoče Jezus, da ga proslavijo in počaste narodi. Cvetna nedelja! Kakor cvetka v puščavi se mi zdi cvetna nedelja v tesnem postnem času, kakor rožica med trnjem. Kako radostni spomini se vzbujajo človeku pri tejv&esedi iz brezskrbnih, nedolžnih, mladih let! AJi osulo se je rail 1 o vvetje mladosti, cvetna nedelja pa je še ostala; toda odraslim su njeno cvetje kaže v popolno drugi podobi, nje^omen nam je jasen, ker ga nam razlaga sveta Cerkev. Kristus je bil rojen kralja zato je bilo potrebno, da pripoznajo njegovo kraljevo čast judje in nevepiLki. Neverniki so to Že storili. ko so se Jezusu ]>oklonili po treh modrih, judje pa na današnjo nedeljo. Jezus je bil sedaj na vrhuncu svoje zemeljske slave in časti, čez malo dni bo to mesto, ki ga danes tako navdušeno pozdravlja, ki ga s^tolikim veseljem sprejme v svojo sredo, ki mu radostno kliče: Hosana si mi Davidovemu! Hvaljeni, ki pride v imenu Gospodovem!" — to mesto bo kruto in neusmiljeno zahtevalo njegovo smrt: "Križaj ga, križaj ga !" Sveta Cerkev želi, da nam današnje veselje za trenotek olajša naše srca, da tudi mi pozdravljamo Jezusa kot svojega kralja, preden umrje kot naša spravna daritev. Cerkveni obredi so danes tako uravnani, da nam razodevajo veselje in žalost. Veselje izraža sveta Cerkev pri procesiji, žalost pa pri sveti maši, kjer zopet vdaja žalosti, ve, da Predno začnemo z zanimivim o-pisom, kako obhaja vemo filipinsko ljudstvo Veliki teden, hočemo Še nakratko navesti -nekaj podatkov o filipinskem otočju, ki je ko-bo-lonijalna last Združenih držav. kmalu zgubila Njega, čegar slovesni vhod ie ravno obhajala. V večjih cerkvah se trpljenje Gospodovo poje: kakih šest stoletij je v Cerkvi navada, da so uprizarja dramatično. Cvetna nedelja in veliki petei' — če primerjamo ta dneva, spoznamo, kolika je is človeška slabost, omahljivost nehvaležnost ;in lnid<'»i.ra. *NŠ$A 1 inbezen 'lo Jezusa pa bodi bolj stalna, vedno cvetoča, pa bomo tudi mi ob-liaiali enkrat cvetno nedeljo brez velikega petka. Sveta Cerkev pa spremlja^ Jezusa dalie v trpljenje, na križ. Nasprotniki Zveličar je vi so že sklenili, da mora umreti; veliko veselje jim napravi apostol-izda-jalee Juda, ki se jim ponudi, da izda svojega Gospoda. Ko je Jefms videl, da je prišla njegova ura, obhaja s svojimi u čenči zadnjo Večerjo, postavi zakrament sv. Rešnjega Telesa spomin svoje, ljubezni. S svojimi-učenci se poda na vrt getzenian-ski. tu zdihuje in omaeruje J)<*a kupovati, ker rasejo tam ob cestah. Po blagoslovlje-nju palm se vrši procesija iz cerkve venkaj na trgu, ali po glavnih cestah. Na čelu te procesije vodi nekdo oslico, na katero posade kip našega IzvcliČarja. Ta sprevod se ustavi na vseh glavnih ivogalih in cestah, polnili vernega ljudstva. Ko se sprevod ustavi na tem, ali onem kraju za doni izmed množice lepo petje otrok in pozdrav "Hosana! prihajajočemu lzveli-čarju. Otroci mu mahajo,s palmovimi vejicami, ter sipi jejo avetje na cesto, koder stopa oslica s kipom Izveličarja. Po dovršeni procesiji se podajo verniki zopet nazaj v cerkev k sv. maši. Na Veliko sredo zvečer je zopet pobožnost cerkvi pri kateri se po jo "Tenebrae'. >Na Veliki četrtek zjutraj je zopet sv. opravilo (peta sv. maša > in procesija; a večer pa pojejo verniki obred-ie pesmi Velikega tedna " i Tenebrae"). Poleg tejra s. vrši po inert u čez uimi srečnimi? I z. bolnišnice so donašal i _ tovariši bolj slabotne ujetnike kar na ramah in rokah; da tudi bolnikom je utripalo srce ono jutro; želeli so priti zopet na svobodo venkaj na boljši zrak iz ^aduhlih jetniš-ničnih prostorov. , Med zbrano množico ujetnikov, ki so stali na dvorišču da čujejo veselo novico opomiloščenju je bil tudi mlad vojak, Faris Hughes po imenu, doma in države Ohio; u-jeli so ga iV bitki prri Chaneelor-ville ter dovedli semkaj, kjer hira že leto dni. Poleg njega je stal neki mladi fant, slaboten in bled kot smrt. Ker ga je trla jetika, revež ni mogel stati na prostem, ampak se je oprijemal z eno roko na steno, medtem ko se je z drugo roko opiral na palico ;sled-njič je vsled napora tako oslabel da je omahnil na bližnjo klop; noge ga niso več hotele držati po-koneu, Ta nesrečni mladenič je bil Evans Laird. Spadal je k nfckeinu iniehi-ganskemu polku ter je prestajal gorje ujetništva že drugo leto. Od njegovega polka je prihajalo te zapore le malp tovarišev; zvedel je pač do cela onemogli mladenič, da je njegova dobra mati doma na smrt zbolela. Kdo zamore opisati iskreno željo Evansa ^.airda^da bi bil pomiloščen? Potna bi kmalu ozdravel ter stregel jubljen materj? Njegov tovariš Faris Hughes je napetostjo poslušal pripovedo-anje mladega Evanaju Zamislil se mu je prav v dno duše. Vsled dolgotrajnega zapora je bilo tudi na Farisu videti telesno oslabe? ost, ki muipa ni oropala milosrčnosti ter zvestobe do svojih tovarišev, osobito je imel usmiljenje z mladim Evansom. Pomagal bi mu rad, če bi le mogel. V tem premišljevanju je Faris celo sam nase pozabil. Zamislil se je v nesrečnega Evansa tako, da ni niti čul svojega imena, zadnjega izmed pomilošeencev. Šele drugi so Fa-risa opozorili na to ter mu čestitali k osvoboditvi. | Kdo zamore popisati veselje dobrosrčnega*Fa-ris-a. Letošnja Velika noč mu je donesla največje zemeljsko dari-— svobodo! Zatem mu je njegov tovariš E-vans Laird nekaj šepnil na uho in ■ie počasi in ves obupan vrnil nazaj v bolnišnico. "Ubogi mladenič!" je vzkliknil •^aris sam proti sebi. 'Kako rad bi mu jaz pomagal!" Zdaj mu pade glavo, da je najlepša prilika pomagati svojemu bolanemu tovarišu. "Ali naj izvršim ta načrt?" se je ivpraševal. "Ne," to bi bilo preveč požrt vovalrio. — Se li naj odpove zopet dani mu svobodi? povratku v do-moviito? veselju in zopet srečnemu življenju?" ✓ _ In Faris se je vsemu temu v resnici odpovedal, ker je imel več u-smiljenja do svojega prijatelja kot pa do samega sebe. Vtem boju je zmagala ljubezen do bližnje ga in požrtvovanje. Faris je reke Evansu, da naj gre on mesto njega domov. Čeravnfr se je Evans sprva tej plemeniti ponudbi odločno ustav ljal, je končna le zmagala Fariso va ljubezen. Rekel mu je ponov no, da naj se odpravi mesto nje ga v svojo domoviiionkjer ga tež ko pričakujt njegova bolna mati. Vsled tega je stopil Faris k ravna tel ju in ga naprosil, da. na j izbriše iz imenika pomiloščehih njego-* vo ime, pa naj isto nadomesti z Evans hairdom. Slednji je še isti dan odpotoval proti domu, med tem ko je Faris še. naprej ostal v zaporih. Tega velikodušnega in požrtvovalnega koraka ni zatem Evans nikdar pozabil. Vedaio je mislil na svojega, v reanioi zvestega prijatelja Faris-a, ki je zanj žrtvo-val dano mu svobodo ter ga tako rešil gotove smrti v onem zaporu. Rad bi bil zvedel o njem kaj več podrobnosti, pa vse zaman, na vsako pismo in informacijo o E-ivansu, ni dobil nikakega odgovora. Slednjič se je Evans pismeno obrnil na ravnatelja ujetniških zaporov v Richmondu, Že neki gotovi Faris Hughes še živi ali ne? Dttbil je pa sedaj .nepričakovano poročilo, da je bil neki ujetnik f imenom Faris Hughes meseca novembra 1864 ustreljen, ker je hotel ubežati. Kdo zamore opisati žalost Evansa pri tem nepričakovanem poročilu? Še le sedaj je pričel ftvans vedno bolj in bolj misliti na svojega plemenitega tovariša Faris-a, ki je zanj žrtvoval ne le samo oonujeno mu svobodo, ampak tudi svoje življenje. V znamenje hvaležnosti in častnega spomina na pokojnega tovariša Farisa,je dal Evans postaviti na grob nekega Hughesa krasen mramoruati križ s primernim napisom celim pneuom, datumom vstopa v ono jetnišnico In datumom smrti. Pod istim so pa stale sledeče besede: "Blagemu prijatelju, ki je žrtvoval svojo svobodo in kri za svojega bližnjega postavljeno v trajen spomin." Tudi je poslal Evans vsako leto zatem na praznik Venčanja grobov krasen venec in rože, ki so krasile grob njegovega rešitelja — Faris Hughesa? Evans Laird je kočno sklenil, da obišče še sam oni ^znameniti grob in tako se je napotil na praznik Venčanja grobov proti Richmondu, Va., da ta d*i lastnoročno položi venec cvetlic svojemu blagemu pokojnemu prijatelju na grob. Dospevši v Richmond, se je podalnajprvo na jetniško pokopališče onega zapora; kako živo so mu stopali sedaj v spomin prošli hudi časi v tem zaporu, spominjal se je one velikonočne nedelje iti pa tu —- v grobu ležečega svojega rešitelja nesrečnega Faris Hughesa. — Zatem je pokleknil na krasno ozaljšani grob in goreče molil. Poleg njega se naenkrat zglasi nepoznana oseba in ga nagdvori LIC LČINE IN ROJA-IOA OKRAJA. Marsikdo izmed Vas je dobil iz ljubljene nam stare domovine že kako vest, kaj vse j* minula vojna ondi hudega povzročila. Marsikaj se bo sčasoma zacelilo, popravilo in pozabilo, samo naših padlih junakov ne 'bo več nazaj. Gotovo eno izmed najbolj nezaslišanih početij ip tolovajskih del pokojne črnožolte Avstrije .je to, da so na višji ukaz pobrali tudi skoro vse zvonove iz raznih cerkvah na Slovenskem. Prelil! so jih v topove; plačilo za 4a cerkveni rop je Avstrija že davno prejela. Ali se še spominjate lepo vb ranega in milega zvonenja v stolpu nase farne cerkve na VrhnikT? Spominjate se prošlih dni, kako so ti zvonovi odmevali daleč na okoli? Kako so nas vabili v cerkev? Kako so peli Bogu v čast, zjutraj, opoldne in zvečer? Kako tužiio in žalostno so zapeli faranu v zadnji ."pozdrav, ko je legal v grob? — Teh zvonov sedaj ni več. Vrhniška farna cerkev jih je morala tudi izročiti avstrijski oblasti za topove. Kaj Opomba: V svrho pobiranja darov za nove zvonove, na Vrhniki se je ustanovil posebni zdolej označeni odbor. Prispevke naj se blagovoli pošiljati odborniku Frank Opeka, 26 Lenox Ave. Chicago, 111. bodo molili za se'bej omenjati. ., / Veseli me, da si zdrav, vesel in zadovoljen vkljub vsestranskemu delu, ki Ti ga nalaga Tvoja velika župnija. Dal Bog, da bi jo o-North Iskrboval še prav mnogo let sebi v | veselje, župljanom v blagor in Imena darovalcev bodo priob- Bogu v čast! Rad bi videl, da pri-čena v tukajšnjih in,v starokraj- deš še enkrat nazaj .v našo lepo skih listih. Z rojaškim pozdravom Odborniki domovino^ ki bo odslej, ako Bog da in kakor trdno upamo, dihala svobodneje. Prepričani smo, da Frank Opeia, Frank Petkov »e bodo naše notranje iu zuna-šek, Frank Hodnik Wankegan— »je razmere polagoma tako ui*e- North Chicago, III. dne 25. marca 1920. dile, da bodo v svobodni državi živeli svobodni in srečni državljani. In tedaj boš naše domovine Odpri srce! Odpri roke! r8el ,tudi nki j0 sedaj gledaž £■■ m^m »e nekam nezaupuo. Zahvaljujoč se Ti še enkrat za Cast. g. John Plevnik, župnik slovenske cerkve v Jolietu, 111., je te dni prejel od svojega prijatelja. Dr. Anton Rataje-a, profesorja v zavodu sv. Statnsldva v Št. Vidu nad Ljubljano zelo ganljivo pismo, oziroma profctijo za pomoč številnim slovenskih vojnim sirotam. / Ker smatramo, da je pomoč tem nesrečnim žrtvam- minule vojne bolj nujna ter poti^bna, kakor pa morda kakim telovadnim organizacijam, prinašamo z Tvojo prijaznost in pripotočujoč se Tvoji naklonjenosti, Te kar najrskreueje pozdravljam in o-stajam vedno Tvoj udani prijatelj Dr. 4#toii Ratajec, profesor v zavodu Sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano. Opomba uredništva: — Rev. John Plevnik omenja, da je on pripravljen sprejemati vse darove v ta namen, katere bo poslal vojnimi sirotam v staro domovino. Prispevke naj se torej blagovoli pošiljati na sledeči naslov : Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago Str. Joliet. HI. Imena darovalcev bodo priob-čena na tem mestu. Farna cerkev sv. Pavla na Vrhniki. mislite, ali bi ne bilo za nas, tu veseljem navedeno pismo Dr. Ra- ul judnimi besedami: "Ali ste poznali tega človeka, tu tukaj počiva?" Da," dobrq ga imam vedno v spominu," mu je odgovoril E-vans. Nato mili je na kratko, raz-ožil celo zgodovino • in čemu je dal on postaviti dragoceni križ, na njegov grob. ' Tujec se mu je zatem prijazno nasmejal ter mu podal desnico rekoč: "Vi ste torej Evans Laird? Jaz se pišem tako, kakor je ime na tem križu označeno. Hvala Bo-gCf! Jaz, pravi Faris Hughes sem še pri življenju. Tudi jaz se vas še dobro spominjam, čeravno sva )ila skupaj že pred 26 leti — tu-rdocki So. Chicago. 111. marca 9. In mnogo pisem prihaja vsaki dan od ljudi, ki so : imeli influenco in so našli, da jc Tri-nerjeva Angelica Bitter Tonic najboljše sredstvo za tiste, ki so na floti k ozdravljenju. • Vprašajte svojega drugista ali trgovca s zdravili za ta izvrstna zdravila. Joseph Triner 1333—43 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advert is.) Važno za vsakega člana! Ako ste se preselili in pivme-nili svoj naslov, naznanite to taj-nifai(ici) krajevnega društva: ne naznanjate pa te premembe naravnost upravnižtvu "Glasila". Na taka pisma se upravništvo ne bo oziralo. m Za Člane, na leto Za nečlan«..... Za inoaaniftTo • ■ »0.96 1.60 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAN1» CARN10L1AN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA , Issued every Wednesday. __ ~bwned by the Grand Carniolian Slovenian Catholi«Hk»ien of the United States of America. 1961 West 22nd Flace. OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO. ILL. Subscription price: ( For Members, per year........................................ty.ap For Nonmembers ..............v »••«•••• l-oo For Foreign Countries......--................................».00 , ovnk?C\ Katero je mislilo društvo Marije Pomagaj prirediti v Hoerberjevi dvorani na Belo nedeljo, dne tl.» aprila, da se ta igra ne bode vršila NE v Hoerberjevi dvorani in tudi NE na Belo nedeljo. Vzrok "temu je, ker je Hoerberjeva dvorana pred par dnevi pogorela, a druge javne dvorane pa ni mogočo dobiti za Belo nedeljo. I Zato p& prosim vse cen j. občinstvo, naj vpošteva, da se bode igra "Čarovnica" vršila v slovenski cerkveni dvorani na Lincoln in 22. Pl. četrto nedeljo v a-prilu, t. j. 26. aprila. Že leča vsem članicam društva Marije Pomagaj vesele Velikonočne praznike, ostajam s sosestrskim pozdravom vdana • Marija Blaj, tajnica. .ivco za igro rota je dognala, da je bil udar- ____ j. ___:,.iii iii .. ____— z:„;i«, «« NAZNANILO. Iz nrada tainika društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. v * Milwaukee, Wis. Tem potom naznanjam vsem članom zgoraj imenovanega društva, da bo prihodnja društvena seja drugo soboto v mesecu, to bo 10. aprila ne pa prvo soboto. Vzrok te premembe je, ker je pr va sobota velikonočna. Prosim torej člane, da blagovolile to naznanilo vpoštevati. Bratski pozdrav Louis Sekula, tajnik. jen v glavo in kri mu je šinila na možgane, kar je povzročilo smrt. Pokojnik je bil doma iz Stare Vrhnike. Tukaj zapušča ženo in 5 J otrok v starosti od 1. do 13 let, ter dve omoženi sestri. Bil je član društva sv. Jožefa štev. 53. K. S. K. J.ednote, in član dr. Pres. Imena. Bil je tudi član dr. Slov. Sam, Podp. dr. North Chieago-Waukc-gan, a je bil iz tega društva suspendiran, ker je šel delat v tovarno par dni popreje, predno je bila jeklarsko stavka končana minulo zimo. Pogreb se je vršil v torek 16. marca iz Slov. cerkve. Pogreba se je udeležilo poleg dr. sv. Jožefa tudi dr. Pres. Imena ter dr. Marije Pomagaj štev. 79 K. 8. K. Jedpote, kateremu izrekamo na tem mestu toplo zahvala. V hiši žalosti in v cerkvi mu je pevski odsek društva Pres. I-inena, zapel žalostinko "Nad zvezdami" na pokopališču pa "Blagor mu!" V imenu dr. sv. Jožefa se toplo \zahvaljujemo vsem udeležencem pri pogrebu, kakor tudi onim, ki so čuli celo noč pri pokojniku na mrtvaškem odru; dalje izrekam zahvalo bratskemu društvu Marije Pomagaj 79*K. S. K. J. ter d P. Pres. Imena. Renjkemu svetila večna luč. Kot sem omenil v začetku dopisa, da se narava zopet prebuja in prenavlja, tako tudi se tudi naša cerkev. Stene so že začele postajati bele pod izurjenimi rokami slikarjev in ko so Rev. J. Plevnik omenili, da kadar bode delo gotovo bode ta cerkev tako lepa ka-koršne* se n^ vidi v vsaki nasel-bihi. Nove velike orgije, na novo preslikana, cerkev, dober župnik, krasno cerkveno orglanje in petje, saj mora človek v cerkev ako bi ne hotel. Le tako naprej Poliet-čanje in lahko bodemo rekli, da nimajo drugod tega in da se bodo marsikateremu sline cedile-po Jp-| lietu čeravno reče, kot lisjak: grozdje je prekislo. Naj zadostuje za sedaj, drugi zopet kaj več. Pozdrav vsem čitateljem "Glasila K. S. K. Jednotc.". Naročnik. ■P & & M M JMNHOEXXttX&lKftll M DRUŠTVENA ^^tjonotimmBMi wvi *vi ni nuviivimnimraciifi NAZNANILO. Tem potom uljudno naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1. k. S. K. J., da se od sedaj naprej vrše naše seje začenši z aprilom ter končavši septembrom vsako prvo soboto v mesecu, ker pa bo-l>ode letos ravno prvo soboto velika sobota, zato" se ne spodobi da bi obdržavali sejo na ta večer, zatorej se bode seja vršila v soboto dne 10. aprila namesto 3. aprila. Prosim , da cenjeni člani dr. Sv. Štefana to upoštevajo. . Bratski pozdrav vsem članom uost; torej pozor! Kdor se »c bo izkazal, da je opravil svojo velikonočno dolžnost, sč bo ž njitu postopalo, kakor. zahtevajo pravila. S bratskim pozdravom* John Vertačnik, predsednik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. Joliet. 111. Vsem članom gori imenovanega društva se naznanja, da je odbor sklenil, da se prihodnja me-_ _ , sečna seja preloži zaradi Veliko- ter vesele velikonočne praznike j nočnega praznika na drugo nede-vum želi lpo v mesecu, dne II. aprila. Za- Frank Mravlja, tajnik, j {orcj so člani naprošeni, da se [ prihodnje seje v. polnem številu NAZNANILO. j udeležijo, ker 4x> četrtletna seja fz urada dr. Sv. Družine štev. in bode četrtletni račun predlo- 5. K. S. K. Jednotc naznan.ia, j žen._, da je prihodnja mesečna tfeja pre-\ S pozdravom stavljena na velikonočni pondo- John Orežorich, tajnik. I je k zvečer <1 7. uri. Društvo je ---Ur-- zavoljo velikega praznika presta-j NAZNANILO, vilo sejo na 5. aprila, kot jo v-a- j^ urada tajnika društva sv Pe-kemu znano, bomo letos Velijo I jn Pavla št. 38 v Kansas nedeljo ravno prvo nedeljo v me- City, Kans. snru obhajali. Tem potom naznanjam članom Tem potom Vas vse člane "lj«rytega društva sklep zadnje meseč-dno vabim, da se polno-teviltHf, ne ^ dfl bomo imcli skupno prihodnje seje vdeležite. ker na velikono?no spoved dne 18. apri-dnevncni redu je več vazmh toek )a t L q|) g uri zjutraj Tovcj NAZNANILO. Na redni mesečni seji dne 14. marca sc je sklenilo, da vsaka članica dr. Sv. Ane štev. 139 v La Salle, 111.,-plača $1.00 v'stro-škin sklad. Pobiralo se bo istega Detroit, Mich. Cenjeni sobrat urednik: Ker nisem še čital iz tukajšnje avtomobilske industrijska centrale nobenega dopisa, upam, da boste obelodanili te vrstice. Poročam, da so delavske raz mere tu v Detrrd vsttkofa1 Kansas City, svoj -krasen vrtec;1"™« 8 ™™ delo; st? (Mladinski oddelek) naše dične, ''e ter-izk^ne delavec pa se K. S. K. Jednotc, v katerem ra-|vc<'- <¥», kl P"«* Unsko sKin sKiaci. rooiraio sc oo .Mi-«- jv. v. ,v. •» , , . , • d ] {> 50c aprila i.. 50,. maja. Želeti sejo nežne in mile cvetlice - na-, ' P« < * ^J*™^ bi bilo, da bi se bolje zanimalo za naše društvo ker zadnji čas takorekoč vse nekako dremlje. Sliši sc tudi, da gotove osebe na govarjajo naša dekleta in žene naj odstopijo od našega drtlštva in pristopijo k nekfcmu angleškemu. Ali mislilte, da bo tam boljše in manj za plačati? Po mq-jem mnenju mislim da ne. Kolikokrat sc sliši ko ta ali on umrj(e in ne dobijo njegovi sorodniki zahtevane posmrtninc. Naše geslo naj bo: Svoji k svojim! vensko katoliška dekleta in žene v slovenska katoliška društva Jednotc! 1u naj bo naše ognjišče, ne pa pri tujerodcih. Posebno pomnite dekleta Vaše matere so v slovenskih Jed not ah. Ali se mari sramujete svojih lastnih stamevf Vaša sveta dolžnost je, da tudi ve podpirate tiste Jednotc, kjer so Vaši sthrtti zavarovani. Želeč vseni sosestram naše mogočne Jednotc vesele Velikonočne praznike Vas pozdravlja: Mary Stušek, tajnica. _ NAZNANILO. Iz urada društva sv. Ane št 156 v Chisholm,' Minn., se naziia nja, da naj sc V3C društvcnice vdeleže skupnega sv.... obhajila drugo nedeljo po Veliki noči ali dne 18. aprila 1920 pri pol ,9. sv. maši. Pridite vse v obilnem številu. Mary Babnick, -1 a j n i ca. ša bodočnost. dobili po $50. — kot božično da rilo. bolj stari delavci pa še več. V tovarni avtomobilov na sti; samo Slovencev je najmanj. Katoliških cerkev in šol imamo dovolj tukaj . Pri tej priliki opozarjani vie člane (ice) K. S. K. J. živeče tu v Detroitu, da bi se malo potru dili in si tu, v četrtem največjem mestu Amerike ustanovili slovensko katol. podp. društvo, spadajoče k naši Kranjsko Slovenski Katol. Jednoti. Da bomo to dosegli je treba, da tudi svoje sine, hčere, brate, sestre in prijatelje vpišemo; za tako društvo je treba, najmanj 12 članov. Ko bo enkrat, novo društvo ustanovljeno, bomo mi drugi, ali stari Člani na potnih listih k teipu društvu prestopili. S časoma lahko postane tudi to društvo veliko. Pomislite,"da pri K. S. K. J. sedaj asesmenti niso veliki. Član 16 let star plača mesečno samo $1.07 za $1000.— posmrt-nine; poleg tega je tudi vsak član (iea) zavarovan(a) proti po škodbam in za 16^rst operacij; lahko bi rekel, da je vsak član zavarovan za $2000— .pri K. S. K. J. Cenjeni sobratje in sosestre ki ste mojega mišljenja, zglasite se pri meni na 173 Kendall Ave Highland Park. To je pri Fordovi motroni tovarni na zapadni strani (West). Vzemite poulično karo. ki vozi na Oakman ali pa Hamilton. Rad bi videl, da bi sc tu živeči Slovenci, osobito- člani K. S. K. J. malo bolj seznanili ter spoznali, ker smo jako razkropljeni, da drug za drugega ne vemo. K sklepu pozdravi iam vse so-bratc in sosestre društva sv. Petra in Pavla na Calumetu kakor tudi vse članstvo naše Jednotc. Vesele zdrave in zadovoljne velikonočne praznike! Pavel K. Madronich, član dr. sv. Petra št. 30 473 Keu dali Ave. H. P. Detroit, Mich. Navzlic pazljivosti našega vrt-»a,ja. prikradla se j.- v ta vrte,, ^ ^ ic zaposl,. Ob neprieakovan. ur. nornlla ^ ( ^ ,isoB smrt w jendtrjala eno m»e< na-j h| ^ lwrodllu. sili najlepših in ze uiocho dora- .......................... slih cvet k. *)nc 17. marca je i namreč kruta smrt pobrala 8-let-j no deklico Marijo Stcrk. — I-j skrena sožalje težko prizadetim njenim starišem! Kar se tiče našeua društva, fei kaž^ pri njem zadnji čas nekaj, napredka, ker rojaki spoznavajo, da je ni boljše Jednotc, kot* je na.fa dična K. S. K. J* Bratski i)ozdrav do vseh čla-nOv in članic obojetra oddelka. John Bižal. zastopnik dr. sv. P. in P. št. 38. Joliet, m. Cenjeni g. "urednik! Prišla jc zopet pomlad. Snega ni več. Zopet se cuje lepo ptičje petje; vse jc Kakor prenovljeno. Narava sc zopet vzbuja k novemu življenju. Postni čas sc /a rešiti. Vse člane in članice ki so na potnem listu opozarjam, da nii o pravem času pošljejo potrdilo velikonočne spovedi, da ne bo treba vsakega posebej tiriati zanj. 71 leč vsem članom in Članicam K. K. Jednotc vesele velikonočne praznike Vas sobratsko pozdravlja John Prašen, tajnik. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 21 Federal, Pa. Naznanja se vsem članom iii članicam našega društva, da jc bilo sklenjeno na zadnji seji dne 14. t. m. da bo skupna spoved in sv. obhajilo kakor po napadi prejšnja leta insicer tretjo nedeljo po Veliki noči, to bo 25. aprila. Spovcdovalo se bo v soboto po- prosim Vse članstvo našega dru štva, da se v polnem številu ude leži gorinavcdeui dan. - Zbrali se bomo v cerkveni d.vo rani ob pol 8 uri zjutraj, odkoder Kprpdrativno odkorakamo z zastavo k osmi. sv. maši. Ob enem tucli naznan.jdni, da ?e vrši prihodnja mesečna seja dne 5. (petega) aprila ob 8 mi zvečer. — Tpam, da boste to naznanilo vpoštevali. S sobratskim pozdravom do Vsega članstva K. S. K. J. posebno pa dr. št. 38. Peter Majerie ml. taj. NAZNANILO. članom dr. sv. Jožefa^ št. 11 v Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam, da je poldpe "in*"'"nedeljo * zjutraj pred <*°lž™st slehernega člana, da se sv. mašo. Prošeni so vsi bližnji "deleži redne mesečne seje dne člani, da opravijo spoved že v so- aprila ob 9. ur, dopoldne, boto zvečer, da se tako da prilika ^atje! Pridite na to v nedeljo pred sv. m*všo oddalji- seJ® Poljiostevilno m držite se n emu članstvu. Vsi člani naj prinesejo s sabo regalije. 15 minut pred prvo mašo se bomo vsi zbrali v šolski dvorani, odkoder potem skupno odko rak a m o v cerkev. Proseni ste vsi člani in članice, da se vdeležite v polnem šteivilu. Vsakdo dobro ve, da zahtevajo Jednotina pravila od vsakega čla- malo več točnosti! Sobratski pozdrav John Bojane, tajnik. NAZNANILO. Is urada društva Marije Poma gaj, št 78, K. 6. K. J. Chicago, 111. Tem potom naznanjam člani- _ cam dr. Marije Pomagaj, kakor na, da opravi svojo versko dolž- tudi vsem tistim, kateri so že mo VABILO NA VESELICO. D tal št vo sv. Ane št. 156 K. S l\. J. "v Chisholm, Minn, s ten uljudno naznanja, da bo priredi lo v nedeljo dne 18. aprila t. 1 v Chi.vholm Opera House velike veselico v korist svoje blagajne Pridite vsi na to spomladanske veselico, ker bo dosti zabave za stare in mlade. In ker se zdaj na spomlad vsakdo rad razveseli zato vabimo tudi naše sosede iz Hitbinga, Virginije, Eveletha in "Oilberta. Za obilno udeležbo sc uljudno priporoča s Društvo sv. Ane, št. 156. Waukegan, 111. Zopet moram poročati žalostn< vest, o nenadni smrti člana na šega društva, sobrata Frank Pet-kovšek-a pa ne onega z Market Str.) Pokojni Frank, je v soboto dne 13. marea -zvečer okrog 8 ure doma po stopnjicah tako ne srečno padel, da se je udaril v Jolieta, saj "Slovenec" ni Jveč Jednotino glasilo. S sobratskim pozdravom Član dr sv. Vida št. 25. RAZPIS SLUŽBE. ( V službo se sprejme v gl. uradu K. S. K. J. pisarni&a pomočnica, ki je popolnoma zmožna slovenskega in angleškega jezika v govoru in pisavi; stenografinjc i-majo prednost. Ponudbe glede dosedanjega službovanja in zahteve plače naj se pošilja na - Glavni urad K. S. K. Jednote" 1004 N. Chicago Str." Joliet. 111. Starši ne preklinjajo otrok! — Na grozen način se spol ni jo včasih preklinjevanja. katere izrečejo starši nad otroci. Tako je zadela strašna uesreča mlado, pridno dekle v Vesprimskeni komitatn na Ogrskem, katero ii i« želela lastna mati v jezi. Dekle je služilo že več let v bližnji graščini pri mla-tilnem stroju in živelo s tem sc;>c in svojo staro, zelo sitno in nepo-trpežljivo mater. Nekega jutra jc mati zope^ zmerjala hčer radi neke malenkosti prav hudo in jc na koncu za vpila: "Naj ti stroj polomi in zmečka roko!" In res kmalu se je spolnila kletev na hčeri. Ker ni dovolj pazila zagrabil jo je strpj za desno roko in jo odrezal prav pri rami* Nezavestno in vso krvavo so prinesli domov. Brezsrčna mati se je takoj spomnila svoje kletvine in se obnašala ka- VIII. ^ East Pittsburgh, Pa. Že parkrat sem čital med Ra-lepo razVila. Kot sem omenil sem zmotrivanjem priporočilo ZE St H• o » vjc nivv * ««v »i« uv iaz videl to igro že v Chieagu in j len sklad za dolgotrajne bolezni, |kor bi zdivljala, ker jo je vest pc-že komaj čakam jo zopet vidim tu ali onemogle naše sobrate. Ja f OOltUOIMOIIIIIIIIM »tummy................. K. S. K. litUi' Jednota ..... Ustanovljena t JoUet^ m d« 8. april* 1894. Inkorporirana t Jolietu, «riavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOUST, ILL. Talafon 1048. od ustanovitve do 1. februarja 1920 skupna izplačana podpora $1,732,129.36 GLAVNI UBADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Math. Jerpian, 332 Michigan St., Pueblo. Colo. II. podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lertox Ave., North Chicago, in, Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicifto St., Joliet, M. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, HL Duhovni vodja: Bev. Francu J. Aibe, «20—10 St., Waukegan, DL Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ire«, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZOBNI ODBOB: Jesif Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St.; Chieago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. * Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St* Chieago, I1L PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. T. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave.^N. IL, Cleveland, Ohio. ' Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. CJBEDN1K '4 GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-■ega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S.«K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. = EH52S r ESELE IN zadovoljne velikonočne praznike želim vsem cenjenim članom in članicam Jednote! JOSIP SITAR ctavni predsednik K S. K. J. IT/fl ESELE in /^N srečne, ter zdrave velikonočne praznike želim vsemu cenj. članstvu JEDNOTE! JOSIP ZALAR «1. tajnik K S. K. J. NAZNANILO ASESMENTA 4—20, ZA MESEC APRIL 1920. • Imena umrlih članov in članic. Št. letošnjega smrtnega slučaja 11. 19249 Anton Ule, star 32 let, elan društva sv. Vida 25,'Cleveland, O., umrl 15. marca 1920. Vzrok smrti: Influeuea. Zavarovali za $500.00. Pristopil k Jednoti,5. maja 1913. K. 25. Št. smrtnega slueaja 12. 6806 Josip Žalec, (Shalz), star 57 let, elan druš. sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 4. marea 1920. Vzrok smrti: Influenca-pljuč-niea. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednotf 23. maja 1904. K. 41. Št. smrtnega slučaja 13. 1695 John Sunich, star 51 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 11. februarja 1920. Vzrok smrti: Influenca-pljuč-niea, Zavarovan z* $1000.00. Pristopil k Jednoti 24. aprila 1899. B. 29. Št. smrtnega sluačaj 14. 18641 John Habovščak, star 38 let, elan društva Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrl 4. marea 1920. Vzrok smrti > Influcnca-pljuenica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. novembra 1912. R. 30. Št. smrtnega slueaja 15. 18731 Anton Kršul, star 45 let, član društva sv. Jožeta 43, Anaconda, Monti, umrl 3. marca 1920. Vzrok smrti: Ubit pri delu na železniškem tiru. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. decembra 1912. R. 3. Št. smrtnega slučaja 16. 19303 Nick Žalec, star 26 let, član društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., umrl 13. februarja 1920. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. maja 1913. R. 19. Št. smrtnega slučaja 17. 7750 Barbara Stajduhar, stara 31 let, članica dr. Marije Sedem Ža-losli 50. Allegheny, Pa., umrla 18. februarja 1920. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana zalfclOOO.OO. Pristopila k Jednoti 11. junija 1916. R. 27. Št. smrtnega slučaja 18. 2151 Mihael Sporčič, star 59 let, elan društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 19. februarja 1920. Vzrok smrti: In-flueiiea-pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. julija 1896. R. 34. Št. smrtnega slučaja 19. 7957 Matija Turk, star 49 let, clan društva sv. Alojzija 52, Wuliana-polis, Ind., umrl 12. marca 1920. Vzrok smrti: Vnet je želodca in črev. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 21. marca 190*. R. 34. Št. smrtnega slueaja 20. 13857 Frank Petkovsek, star 44 let, član društva sv. Jožefa 63, Waukegan, III., umrl 14. marca 1920. Vzrok smrti: Poškodovan pri padcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. aprih 1909. R. 33. Št. smrtnega slučaja 21. 9863 John Podlogar, star 42 let, član društva sv. Jožefa št. 56, Lead-ville Colo., umrl 10. februarja 1920. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 28. jun. 1906. R. 26. Št. smrtnega slučaja 22. 0781 M&ael Birič, star 46 let, Slan druStva Vitezi sv. Mihaela 61, Youngstowri, Ohio, umrl 11. januarja 1920. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. maja 1904. R. 29. Št. smrtnega pluoaja 24. 8417 Stefan Svetič, star 58 let, član društva sv. Alojzija 88] Mohawk, Mich., umrl 18. februarja 1920. Vzrok smrti: Mrtvoudnost. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 28. junija 1905. R. 43. Št. smrtnega slučaja 25. 15901 Frank Debevc, star 29 let, član društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, umrl 23. februarja 1920. Vzrok smrti: Influence-pljučnica. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 6. februarja 1910. R. 19. Št. smrtnega slučaja 26. 2815 Marija Barborič, stara 36 let, članica društva tik Rozalije 140, Springfield, 111., umrla 12. februarja 1920. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 9. avgusta 1906. R. 22. i . ■ :< * Imena poškodoVanih in operiranih čla&ov in članic. Štev. 11 22966 Alojzij Kalin, član društva sv. Družine št. 5, La Salle, 111., operiran 21. februarja 1920. Opravičen do podpore $50.00. S štev. 12. 3219 Ana Praprotnik, članica društva sv. Janeza Krstnika št. 11,, AVirora, 111., operirana 8. januarja 1920. Opravičena do podpore $50.00. Štev. 13. . 12889 Josip Mautz, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., operiran 29. dec. 1919. Opravičen do podpore $25.00. Štev. 14. 1642 Oeorge Mišica, elan društva sv. Petra št. 30, Calumet, Mich., operiran 12. februarja 1920. Opravičen do podpore $50.00. • Štev. 15. 11780 Peter Šneler, član društva sv. Petra in Pavla št. 38, Kansas City, Kansas, operiran 20. jail. 1920. Opravičen do podpore $50.00. Štev. 16.5 11780 Peter Šneler, član društva sv. Petra in Pavla št. 38, Kansas City, Ivans., operiran 25. februarja 1920. Opravičen do podpore $50.00. Štev. 17. 158Č0 Mihael Rauch, član društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y., operiran 11. januarja 1920. Opravičen do podpore $50.00. Štev. J8. 22686 Viljem Gregorčič, član društva sv. Barbare št. 74, Springfield, 111., operiran 16. februarja 1920. Opravičen do podpore $50.00 Štev. 19. 22027 Josip Pornat, član društva sv. Jožefa št. 103, Milwaukee. Wis:, operiran 14. februarja 1920. Opravičen do podpore $50.00. Štev. 20. 8823 Uršula Kragel, članica društva sv. Veronike št. 115, Kansas City, Kans., operirana 4. januarja 1920. Opravičena do podpore $50.00. !. f Štev. 21. 4917 Frančiška Potnik, članica društva sv. Rozalije št. 140, Springfield, 111., operiranu 19. januarja 1920. Opravičena do podpore $50.00. 1 Ime bolnega člana. 5472 Matija Žalec (Simla), elan društva sv.-Petra št. 30, Calumet, Mich., boleha vsled operacije na slepem črevesu. Prijavil dru štvu bolnim 28. julija 1919. Na Jednoto pripada od 28. januarja 19*J0 dalje. Zavaroval se proti bolezni 28. aprila 1912. MLADINSKI ODDELEK. Štev. smrtnega slučjfcja-73. (1920—2). 4629 Josip Šavor, star 2 leti. 10 mesecev in 21 dni, elau društva sv Petra in Pavla št. 89, Ktija. Pa:, umrl 10. februarja 1920. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil v,Mladinski oddelek 4. avgusta 1918 Bil clan 1 leto, 6 mesecev in 6 dni. Starost prihodnji rojstni dan 3 leta. Opravičen do posmrtnine $48.00, kateri znesek je bil pok. sta rišem nakazan dne 25; februarja 1920. Štev. smrtnega slpčaja 74. (1920—3). 431 Marija Hrovat, stara 14 let,, tjinesec in 27 dni, članica društva sv. Barbare št. 74, Springfield, Iii., umrla 16. februarja 1920 Vzrok smrti: Pljučnica, PristopilaLv Mladinski oddelek 1. ju nija 1916. Bila članica 3 leta,. 8 mesecev in 15 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 15 .let. Opravičena do posmrtnine $450., kateri znesek je bil pok. očrnil nakazan 10. marea 192^ Štev. smrtnega slučaja 75. (1920—4). 2401 Julija Japelj, staira 4 leta in 7 dni, elai^a društva sv. Lo/ renca 63, Cleveland, Ohio, umrla 25. februarja 1920. .V»rok smrti Pljučnica. Pristopila v Mladinski oddelek 29. aprila 1917. Bila članica 2 leti, 9 mesecev in 27. dni. Starost prihodnjega rojst nega dne 5 let. Opravičena do posmrtnine $168.00, kateri znesek jc bil pok. starišem nakazan dne 16. marca 1920. Štev. smrtnega slučaja 76. (1920—5). 2791 Marija Sterk, stara 7 let, 10 mesecev in 8 dni, članica društva sv. Petra in Pavla št. 38, Kansas City, Kans., umrla 17. marca 1920. Vzrok smrti: Zastrupljenje krvi. Pristopila v Mladinski oddelek 16. avgusta 1917. Bila članica 2 leti, 7 mesecev in 1 dan Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let. Opravičena do posmrt nine $300.00, kateri znesek je bil pok. starišem nakazan dne 25. marca 1920. Joliet, 111., 25. marca 1920. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. . POPRAVEK. V štev. 10 Jednotinega "Glasila", z dne 10. t. m., bila je priobčena med novo pristoplimi članicami društva st. 93, Angela Barbič, eert. št 9Q5. To neljubo pomoto se tem potom popravlja in naj se blagovoli citati: Angelo Barbič, cert. št. 23247. Za glavni urad K. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl. tajnik. O NAŠEM MLADINSKEM ODDELKU. Od več strani prejel sem vprašanje, so li pravila Mladinskega oddelka obvezna za a se otroke imenovanega oddelka, ali samo za one otroke, ki so, ali ki bodo pristopili v Mladinski oddelek po 1. febr. 1920? Da bodo vsa sliena povpraševanja kostala in da bo vsakteremu znano, tem potom naznanjam, cfa so pravila obvezna za vse člane in članice Mladinskega oddelka brez razlike. In ker so pravila za vse otroke enakoveljavna, je vsled tega tudi sedanja lestvica, po kateri se izplačuje smrtnina, za vse otroke enakopravna. Smrtninska lestvica, ki je stopila v veljavo s 1. febr. t. 1. in po kateri se sedaj izplačuje smrtnino za umrlimi člani in članicami Mladinskega pddelka je nekaterim še nerazumljiva. Ker smo pa v tem času, odkar je nova smrtninska lestvica stopila v iveljavo izplačali smrtnino za štirimi umrlimi člani(icami) Mladinskega oddelka, radi tega hočem o tem podati nekoliko obširnejšega pojasnila, iz katerega bo vsak elan(ica) lahkorazvideTta) kako se izplačuje smrtnina po sedanji lestvici: Josip Šavor, član dr. št. 89, umrl 10. febr. 1920. V Mladinski oddelek pristopil 4. avg. 1918. Bil je član nad eno leto in pol. Starost prihodnjega rojstnega dne je bila 3 leta. Izplačalo se je posmrtnine v znesku $48.00. - i Marija Hrovat, članica dr. št. 74, umrla 16. febr. 1920. Pristo- v Mladinski oddelek 29. aprila 19l7. Bila članica nad 2 leti in devet mesecev. Starost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Izplačalo se je $168.00 posmrtnine. , Marija Sterk, članica dr. št. 38, umrla 17. marca 1920. Pristopila v Mladinski oddelek 16. avg. 1917. Bila članica nad 2 leti in 7 mesecev. Starost prihodnjega rojstnega dne 8 let: Izplačalo se je $300.00 posmrtnine. Iz predstojeeih smrtnih slučajev je torej razvidno, da čim starejši je član(ica) in dalje ko je član ali članica Mladinskega »oddelka, večjo svoto posmrtnine se dedičem izplača. Vsled tega smelo rečem, da se je ^ preustrojitvijo Mladinskega oddellui napravil izvanredno velik korak napredka in korist ' starišem in varuhom pri K. S. K. J. zavarovanih otrok. Mislim, da je ni družbe, d bi za takb majhne mesečne prispevke, kakor se jih plačuje pri naši Jednoti za Mladinski oddelek, plačala tako lepo vsoto, kakor se jo plača iz Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote. Zaraditega bi bila po mojem mnenju vsakega člana stariša K. S. K. J. dolžnost, da lakoj vpiše svoje otroke v prekoristen Mladinski oddelek naše diene in čislane organizacije. Konštatirati moram, da članstvo Mladinskega oddelka prav lepo. narašča, toda ivem, da je še veliko starišev članov(ie) K. S. K. Jednote, cojih otroci še niso člani (ice) tega oddelka, zaradi tega priporočam, da predstojeČe pojasnilo prečitajo in sprevideli bodo, da je v njih lastno korist in protekcijo ,ce se takoj odločijo in vpišejo svojo deco v Mladinski oddelek K. S. K. Jednote. Na društvene uradnike(ice) pa apelirani in prosim, da pri agiti-anju za Mladinski oddelek porabijo zgoraj omenjene slučaje in članom in članicam pojasnijo, kako lepo svoto plača Jednota v slučaju smrti člana(iee) Mladinskega oddelka. Ker so pred durmi ravno velikonočni prazniki in ker bo imel skoraj vsak uradnik (ica) nekoliko prostega časa, nudi se s teiu vsakteremu najlepša prilika, da agitirajo za Mladinski oddelek. Vsled tega ponovno prosim, da stori vsak svojo dolžnost. • K sklepu želim vsem članom in članicam zdravo in srečno "Ale-lujo", ter sem v vdauostnim pozdravom Vam vdani sobrat, * Josip Zalar, gl. tajnik. 8389 Ignac Sadar, star 47 let, član društva sv. Jožefa 56, LeadVillc, pila v Mladinski oddelek 1. junija 1916. Bila je članica nad tri leta in r-nin umrl 12 februarja 1920. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavaro- osem mesecev. Starost prihodnjega rojstnega dn SLIKE IZ STOŠENE MORSKE. OPU-P R I- Slika nam predstavlja porušeno cerkcv na Gradu pri Mirnu, katero so razbili obstreljewanjem. PredstojeČe slike nam je iz prijaznosti odstopilo uredništvo "Slovenije" v Milwaukee. Železniški most čez Vipavo v So vodnjah-Rubijah. Colo., umrl 12. februarja van za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. julija 1905. R. 32. Št. smrtnega slučaja 23. prihodnjega rojstnega dne 15 let.. Izplačalo s* je $450.00 posmrtnine. Julija Japelj, članica dr. št. 63, umrla 25. febr. 1920. Pristopila Porušeni most v Solkanu. % Kostanjevica na Krasu; zadaj na levi razvalini cerkve. / f ? • m m ■ i ' - . .j ■ , • - • M -v ■ ' H •»• ifcj * 0 jfczmerah v stari domovini tekom minule .svetovne .vojne mi ameriški Slovenci še ne vemo dosti in menda tega ne bomo ni |viti kako s*e godi ^ fronti; Lito m še je bilo pa v resnici bori, ni vedel nihče doma. ali kake napore, šikane itd. mora prestajati t Tepli so vojake za vsak majheti pregrešek in streljali kot stekle pse. Vsakdo, kdor se ps ranjen vrnil domu, ni smel ničesar pra- k$ar do cela zvedeli. ho pa bili vlaki ranjencev, vse po- O velikem pomanjkanju, osobito in križišča močno zastraženi, o draginji so nam pisali že nasi Le tu in tam -e kak siov*n«ki vo- sorodniki bolj na kratko; tako tudi o padlih žrtvah,ranjenih, pogrešanih in pohabljencih. Pravo sliko razmer in najpogla-vitejše točke bomo pa morda čitali še ie čez leta v kaki-nepristransko in resnično spisani zgodo insk: knjigi. iCer prihaja sedaj le malo takih rojakov iz stare domovine, ki 80 j vrainiku. zasledovali potek vojne od začetka do konca, zato je pa le redko-kedaj kaj čitali v tem ali drugem listu o kakem tozadevnem predavanju. » Chicaški Slovenci pa lahko rečemo, da smo na osrednjem za padu baš mi prvi čuli natančno poroči- jak* izdal tajnost ter domačim povedal resnico. Gorje .mu pa, če so ga dobili avstrijski biriči! Dunaj- 'titam r&nici špijon, v zvezi vsi dragi so p* dali po svoje življenje na oltar Obsojence so gnali iz sod&ča u klenjene po mestnih ulicah. Kp , prože- ko žalosten je bil pogled na iste,. #nano je namreč, da Amerikd ni Tirali so jih na vrt zrfanega sta- podpisala loiidonske pogodbe. A-rega strelišča v Streliških ulicah merika, v kateri ima Jugoslavija pod Gradom, kjer so jih umorili in pokopali. Xa onem mestu poči v a danes 28 takile žrtev. V Radgoni na Štajerskem se jc nekaj slovenskih vojakov 1. 19U uprlo zaradi slabe hrane. Pritoži ski glavni vojni department je ii so se vsled tega, in sb bili vsi ljudstvo v obče "farbal" o krasna | ustreljeni. Tedai so se pritožil disciplini, redu iu zmagah na fronti med tem, ko je i>ilo vse baš narobe. Kompanije iir bataljoni so kar t r umoma prKs'topali k sov- tudi vojaki, rodom Xemci in Itali jani. Tem se ili nič hudega zgodi lo; le Slovenci so morali plačat to pritožbo s svojo smrtjo. Avstrijska soldatcska je poče; Ko so odšli naši možje in fantje i njala velika grozodejstva osobite na fronto, je bilo doma žalostno, na Srbskem in v Bosni za časa mi Posebno hudo za družine s Itevil- aulc vojne. Tamkaj so obesili ir nimi otroci. Zaprli soiveeSole, ker j ustrelili nad 60.000 oseb (šestde so šli tudi učitelji na fronto, ali set tisoč!) Enkrat so avstrijsk' jim je vlada določila kako drugo \ morilci prignali na neko polje 4C jvojo zaščitnico, si bo vsled tega jolj nego kdaj prej pomisljala pomagati pri obnovi Evrope. Posebno se bo vprašalo, kako zamore Francija prevzeti nase rizikr. k; ji se pojavili ob uveljavljcnju pakta in istočasnp račimati na pomoč Amerike v evciitiielnem evropskem kcJlifliktu. F Londonski pakt sam na sebi pa agi mirovne pogodbe nekatera o-hemlja. Če bi se hotela priznati italiji pravica, anektirati zasede- zacijsKiu Kari Hrvatov, stare mnntaae. uuo j. - k iiii. uv>u11 v on ««a. Skoro 5 let je med njimi tudi neka\ žensk.Vsi t 1 lo ui opis teli razmer dne 1/. t. m.1mladina postajala doma in delala M> morali najprvo izkopati na o' v dvorani cerkve sv. Stetana. I re-, liadleg0 8tal^em? osobito ^ nie. nem mewtu jame; voja^T so jih za # davanJe stih. To je povzročilo, da je seda- tem ustrelili 34, drugih 6 je pa nja mladina zelo demoralizirana. iz stare domovine došli Rev.Jero- nim Knoblehar O. F. M., ki ^ | Mnogo je šoloobveznih otrok, ki pazljivo zasledoval vse važne do godke med našimi rojaki onstran oceana tekom minule vojne. Pre- neznajo ne brafi, ne pisati. Mnogo je pa tudi pohujšanih, tako da bo treba glede istih nekaj ukre- davanje je trajalo 2 in pol nj-eU^ 5<*ejo ubogati, nočejo hoditi Reči moramo, da ni bilo »v naši slovenski cerkveni dvorani še nikdar " toliko občinstva. Bila Vam je za- v cerkev in nočejo slediti dobremu.,, . , .„ Za časa vojne so dobivale žene sedena do zadnjega kotička \ se (matere) doma precej ,epo pod_ je z največjo pazljivostjo poslušalo izbornega predavatelja in po Iporo od ivlade. Xekatere so biie celo vesele, da je šel mož na fron- slusali bi ga bili tudi do ranega tQ kep nhi)rjmo]e nikdar prej t0. jutra. Saj smo culi iz njegovi*, (iko denarja> Kupovale so lepe ust povsem nove, preje nam nc-;tfbleke in ziatmno. Tedaj so delali verjetne stvari. -Skoda, da nam zlatarji na SIovenskem najboljše in bilo mogoče predavanja Rev. kup^jjc Jeronima zabel ježi t i v tesnopisju. ali stenografično. Posneli smo iz njegovega predavanja le bolj važ- m oral o zagrebsti nesrečne žrtve končno so pa našli še ti svoje pla čilo iz avstrijskih pušk. Vsa te dejstva so resnična, ker jih je neV očividec pripovedoval, kar lahkr potrdi s prisego. To je bilo torej tako hvalisanc zmagoslavje bivše Avstrije! "Slavna*e. kr. vlada ua Dunaju je izdala večkrat škofijam ter žu pnijskim uradom ukaz, / da na; molijo za zmago Avstrije. — Vs< te molitve in številne procesije pr niso dosti pomagale. — Avstrija jc bila posvečena,— propasti! — Slovenska duhovščina se je odzvala temu pozivu. Moliji in prosili so Boga, da naj Bog podeli zma go pravičnemu orožju. Vedeli so, da je Avstriji konec zapečaten. Avstrija je razpisal? več vojnih posojil v skupnem znesku 5,000,- . T> 000,000 (pet milijard) Kron (5 ti- W<1 „ ________ ne tn poglavitne stvari. Rev. Kno-j^ milijonov). Dva izmed teh po_ ? so m B . da naj pode blehar bo menda natančno opisal 18ojil sta *la na Rusko za propa.jH zmJ} praviJewu orožju. gando boljševizma. j Zadnji dve leti vojne je uvidele Za časa minule ivojne je bilo na „ašc ljudstvo, da gre vse h koncu glede aprovizaeije To so celo pritrjevali sami vojaki4 razmere med svetovno vojno na Slovenskem v nekem drugem listu! pmestno bi pa bilo tako ar slovenskem izdati v posebni /knjižici. Šla bi med ameriškimi Slovenci hitro (delitve živeža) posebno slabo.1 Kradlo in goljufalo je vse — nt Vlada je predvsem rekvirala (za- drot>up in debelo. Od najnižjegf mk Žal dn i/daia kakej T J F'^^mt urouno lil CieDCiO. UU najnizjegi taSL tadi nri Is tako dra,a t kar ^ bik> u? ! vojaka, do glavnega generala knjige^pn^nas^tako draga. gQ; osobito na kmetih . zivino ži-| Tedaj je naše ljudstvo spoznalo Č. gospod predavatelj nam je v , v . T,. !tO, razne poljske pridelke, rrw.ove, da se giba ča« dozoritve jugosio umtn-ficm, domačem in tudi ivicasih Vt/, _ _ ^ ! ■ _______ humorističnem razložil začetek vojne mes. jul 1914. Bivša avstrijska ter nemška tonu naiorvo 0sobito 80 se vl^i,e Pri te,n vanskega vprašanja. . sleparije's krompirjem. Xa zimo ! je imela vojaška uprava po cele vagone istega v raziuh železniških (Konec prihodnjič.) vlada sta se zavzeli uničiti Slova- skladi^ih Ker M . verizniki. ne, koji so stopali v premoč osobito židje podkupovali aprovi- ospredje. Stan avstrijski cesar ....._____> ,„i..Su_____^ " Francelj" je/bil že slaboten in sc ni hotel dosti spuščati v visoko po- litiko. Uto so izvrševali jnjUi'i ministri m pa bedasti nemški cesar-v Berlinu. Po smrti4'Francelj- Francija in mi. pri železnici, je stalo na stotine vagonov krompirja na raznih po- in zeleneti. Ta krompir so potem židje za slepo ceno pokupili za kuhanje .. ™ , v ,"šnopsa'\ Istotako se je vršilo FerdM.fti.Hud sovrazmk madza- Ldj , senom k„ „ je dostUstcpi rov m prijatelj Slovanov, saj je p0kvaHl0i ali vl„.lo imel Cehmjo za zeno (morgana- tično). Xa dunajskem dvoru vsled na je prevzel vlado cesar Franc ... ... ... Pariški "Le Temps" je te dn zacijske uradnike m uslužbence! . . , ^ . . priobčil o jadranskem vprašanji velezanimiv članek, ki je vreden da ž njim seznanimo našo javnost 44Temps" podaje najprej Lloyc GetA-gejev projekt v vseh njego vih detajlih in istotako tudi jugo slovenski odgovor, ki je ch^ povoc ultimatu. List pravi, da si francoski narod pridržuje v jadranskenr vprašanju popolno svobodo sodbi Da so imeli naši kmetje navzlic tega niso Ferdinan- f^virieije še dosti živil na razpo- in da jeVilVklep o ultimatu Jugo^ da. Sporazumno z Berlinom se jej^o, je pr.rnsovati dejstvTi ker jc sfeviji sprejet vsled zahteve nekf slavna avstrijska vlada imela zato i zaveZniške vlade, ne da bi bil po-vposlene nevešče uradnike. Kmei- sklenilo spraviti tega vladarja s poti. Pa kako? prej parlament povabljen, da iz- Veliki cesarski manevri 1. I914r^ grivah žito m drnjfe j 0 tem vprašanju svoje mne ,o bili menda nadlašč napovedani ,m ^ T1,hee1!z- nje v Bosni,nedaleč od srbske meje,In vohati. Zakopali so blago v zemljo, tedaj je prišlo do tragičnega sara- ah f zaddah med 8troPne Nekoč jc prišel ip neko slovensko sme izvesti, tajnim pogodbam, ostanejo 4ruge ovire, ki jih ne morejo prezreti ne vlada, ne ljudstvo. nedeljo bodo ka-ob pol in ob i>ol 11 ih. jatelje lepega cerkvenega opozarjamo na to. da hode nastopil na Veliko soboto zvečer pri slovesnem vstajenju .prvič na koru novi Slovenski pevski zbor. "Koča", ki bo zapel v moškem zboru skupiio s cerkvenimi pevci NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužuim srcem naznanjam pre-nekaj krasnih velikonočnih pes- žalostno vest o nenadni smrti mojega nepozabnega soproga, oziro- mi. Istotako bo ta moški zbor (broječ 1« pevcev) nastopil tudi 0četa pri deseti sv. maši na Veliko nedeljo. Slovenci žrtve orkana. ' • Med 26 nesrečiiiki, ki so bilijU-biti zadnjo nedeljo večer, dne 28. fc lČ jMi ttraftiem orkanu na sc- ______ WKM 'se nima,izvršilne moči. Člen 4. do-1 verozapadni strani našega mesta,}jn nenanadne smrti. V so oča samo, da dobi ItaUja na pod- rtl Prank Petkovšek, , h * "a * ■ 'p f - - kateri je v nedeljo 14. marca oh pol devetih dopoldne previdni n svetimi zakramenti Za umirajoče, zaspal v Gospodu v starosti 44 let. smo opazili v seznamu ubitih ter bofo ]3 marea ob g. uri Zve^fr je ranjenih tudi Ivanškovo družino tako neKre£U0 padel, da je udaril ' z glavni ob hodnik, kar mu je po iz Melrose parku. Rojak Josip Ivanšek. ki je sta-j^'in pol lirah poVzročilo smrt. Bi! ie pokrajine, potrebna bi bila no- noval na 1404 North 12. Ave. je je 7vest sojjrop jj> dober oče pctiii '/a mirovna pogodba. Ratifikacija " n izvršitev te pogodbe pa bi bile idvisni od poprejšnje ; odobritve j mor ?o ga prenesli iz porušene hi-ihgleškega iri francoskega parla-4 še. nenta. . ; : i V ravno isti bolnišnici se pa še nioža, si štejem v sveto Londonska pogodba prepušča,nahajata dva njegova sorodnika. da se \z srca zahvalim vi tončno, kakor je Clemenceau pred Jurij Ivaušek z zlomljeno roko kmala zatem za ipoškodbami u- uodoraslih otročičev, v starosti od rhrl v Oak Park bolnišnici, ka- U do 53 ]et Ob tej težki uri. izgube mojega dobrega in nad vse ljubljenega dolžnost, sem. ki so mi priskočili na pomoč v tej težki ledavnim časom rekel. Reko Ju- in drugimi poškodbami ua živo- lirj m<> tolažili in mi lajšali prr-joslaviji. V obeh slučajih pa jc|fu. je stanoval tudi na 1404 X. hlld udarec. povodom prerane reT-a z Reke iz&nati. ho. Ave. v Melrose parku ter snirti, nepuzjbuega mi soproga in Konflikt postane še težji, ako[JWrn Ivaflfiek, stanujoč na 2754 Lg^ >i sc hotelo uveljaviti londonski j x. Harding Ave. Melrose Park. ' Jugoslovanom. Prisrčno se zahvaljujem vsem mojim sorodnikom, dalje .se lepo . . i. zahvaljujem čast. gospodu župni- . Hoerberjeva dvorana je pogorela ku_ Srčim hvala za krasne vence. lakt, ker bi v tem slučaju moral j Druge podrobnosti o tem nam ni- . D'Annunzio odstopiti svoje mesto!so znanc. a 48 tcdeu dnp 24. t. m. proti , , tluli druitrn v T(.iofa iopismk povdarjajoč, da so ta iz-^^ru pogorela. Ogenj je nastal V ^^n ve ^li e /ajanja izraz kljubovaluosti fran- raenda/zadaj v kuhinji: škoda ^ K ^ 7a kTdS< n X " " ***** ?oske politike v jadranskem vpra-ianju. Lloyd George da si je hotel '.agotoviti Italijo za turški pro-^ilem. Vsled tega se zbližanje Ita-ije in Anglije gleda v Franciji ta-*o hladno, da ne rečeni sovražno. Z ozirom na prvo <4Tempsovo" te-io pravi dopisnik, da se Franeiji.v ilučajti Sprejetja Lloyd George je-' /ega načrta ni treba dalje brigati Reko, ker je to lokalno vprašanje. V drugem slučaju pa da se francoska javnost očividno moti, 'ako meni, da je šel ves trud laške znaša nad $20.000. Lastnik dvorane bo dal isto Čez pomlad ter poletje vsem društvenim sobratom ki so pri pokojniku deli ob mrtvaškem zatrjuje, da (>dru jn ga spremili k večnemu počitku. Ravno tako se lepo zahva- popraviti in prenoviti tako, da !jujora tudi ^anomTdrSt Presv bo na jesen zopet odprta za veso- lm01ia ki w ?a sprcmijali lia licc. LISTNICA UREDNIŠTVA Naročnik, Cleveland, Ohio: Kdor ima samo prvi papir ne more dobiti potnega lista od ameriške vlade za potovanje v Jugoslavijo; takim izdaja notne liste samo generalni konzulat kraljest- nji poti in mu darovali velikodušen dar. Srčna hvala pevcem dr. Presv. Imena za ganljivo petje v hišj žalosti, v cerkvi in 11a poko- Se enkrat: Srčna hvala vsem i-meiiovanim in neimenovanim. Bog Vam plačaj! Pokojnika priporo- delegacije za tem, da napravi po- stva s H S v Xew Vorku 443 v mo,itev in bla- sP°»nin- Te-;?odbo neizVedljivos. Xjena izvi-š-; W ^ W V\she mu lahko v si., W P*' nepo/ablj. ni in Ijul.ljeni m .UlVAfi* id MAflonn nn o, _ „. „ „„ _ ... MiniVlV 111 . i V« Or 1 IIUV I»<«<1 L' IfllllWI • ^Ijlvost jf podana ne samo po njeni nedotaknjeni veljavnosti, am- venskem jeziku za pojasnilo. pak tudi po pdgodbi z A\*strijo, ki, ^qitiRAJTE ZA K. S. K. DE-je že ratificirana. V tej pogodbi j dnqTO ! jadransko vprašanje sicer ni reše-_______ 10, ampak se ima rešiti sporazum-.10 z zmagovalci. * Kar se tiče Reke ni, da bi se norala izročiti Jugoslaviji, ako bi jila Italija' prisiljena ineljavljati S londonski pakt. Kakor znano se v laktu govori o Srbiji, Hrvatski in £rni gori kot o treh teritorija luo različnih enotah. S to precizno označbo se izključuje ujedinjenje z Jugoslavijo. (f?) soprog, in dragi naš oee kličemo Počivaj v miru! Vsejramo?očni Bopr naj ti podeli večni mir iti pokoj. in večna luč naj ti sveti! Ivana Petkovšek, žalujoča vdova : Jožef, Frank sinovi; Ivana. Mary, Frančiška, hčere. Waukegan. — Xortli Chicago. li!f 23, marca 1920. VABILO NA LETNO SEJO. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srceiu naznanjam, žii- Danes pa »je jadranski problem »^no vest, da mi je nemila »m«t jevskfega umora; padel je Ferdinand in padla je njegova soproga, vas nek rekvizitor, ki ni znal lo-Krivico temu umoru so pripisovali)^ niti zrele koruze od grozdja. Xemci in dunajski dvor nedolžnim I^išedsi v vas je videl polje, kjer Srbom"ter jim prisegli krvavo ^ dozorevala koruza. "Kako lepo maščevanje. grozdje imate pri Vas!" sc je od- Pa ne samo to. Za časa balkan- izkušeni rekvizitor. ske vojne, že 1. 1913 so mislili G. predavatelj nam jc povedal, Xemci udariti v naše kraje ter iste da je avstrijska vlada določila več zasesti: Zato je bil določen 9. ha-; inženirjev za nadzornike raznih varski kor. Svoječasni nemški skladišč blaga; koj častniki pri kaneler Bethmann-Hohveg je sma- j takozvanih "^Aiiban"— kampani-tral že takoj spočetka minule sve- jah so bili pa gimnazijski profe >čifi fiž( tovne vojne isto za vojno med | sorji, \ti niso zfitii ločifi fižola od Germani in Slovani. — Xcnieem ^raha. Tako je bilo'gospodai-stvo ne je pa nameravani most preko v Avstriji za časa minule vojne. Idrije do Bagdada . pravočasno Ni čuda torej, da jc blaga in živii porušil. Ko je bila dne na ta način že kmalu zmanjkalo! julija 1914 vojaki niso dobili zadnji čas proglašena mobilizacija 3 (našega potrebnega provijanta; po dva-domačega) kora. so bili prvi vpo-!kfl'at ;v 34 dlieh so jim daU košček klicani Slovenci. Na Bunaju soikruha, gorko jed pa 3krat na te-namreč skovali načrt, da se mora!den- Ker ni bi,° ™ vojaštvo zad-Slovence najprvo uničiti in poslati ni{ ne m°ke, ne krompirja, v ogenj na fronto. Šli so s silo. manj pa mesa, so pobirali ši-Bojevali so se junaško, sami ne a e- ™m države navadne svinjske bu-doči za kajr Od našega 17. peš- ^ Po ^le vagope so jih pošiljati polka je šlo na fronto v Karpate na fronto in srečen je bil oni, ki in na Srbsko 24 marškompanij. fc dobil še košček navadne buče. Od teh je bilo najmanj 50.000 Za oficirje, ali častnike je bilo (petdeset tisoč) ubitih. Koliko P» vedno vsega dovolj na razpo-Slovencev je padlo v minuli vojni. 1{igo; moštvo je moralo pa trpeti nam približnega števila g. preda- bedo irf glad. vatei^ ni hotel povedati, dasi ravno ga Kruta je bite tudi 'slavna' biv-|ša avstrijska vojaška — sodnija. je šlo vse dobro naprej. X Ljubljani so zapirali navidezne ker je znala avstrijska vlada špijone in ovaduhe na znanem ljudstvo na umeten ^ičin slepiti. Gradu. Vseh skupaj je bilo ustre-Dokler je bilo dosti fffovijanta za 1 jenih v Ljubljani 28-ti4i nesrečni. vojaitvo, so vojaki vstcajalis huj-1 kov: 25. vojakov in trije civilisti. slnčaju moralo zgoditi čimprej ker D'Annunziju se nikakor m sme dovoliti, da bi s«f upiral sklepu Vrhovnega sveta, ako se nala ga zavezniški državi, da se mora tekom štirih dni ukloniti njegovi volji. Xato se vprašuje "Temps", ka' naj pomeni ultimat Jugoslaviji. Ali naj pomeni, da sta Clenienceai in Lloyd George zapovedala Ju goslaviji, da mora sprejeti projekt katerega izvedljivost sama ne moreta zagotoviti? Ali hofl*ta Italijo prisiliti, da izž«ne D'Annunzia, aH $a hočeta sama izgnati? Po drugi strani je možno, da Jugoslavija odkloni projekt, v katerem slučaju bi imela Italija pravico anektirati zasedeno ozemlje. popolnoma drugačen. Danes gre ra problem, ki ogroža, ako že ne mir, pa vsaj evropsko pomirjenje. Ako se zateka danes italijanska vlada, ker drugi vsled svoje ne- Iz urada Kranjsko-Slovenskega doma 57th Str. Pittsburgh, Pa. ugrabila mojo' ljubijeno in do- Tem potom naznanjam vsem bre ženo ter mater deveterih ne-j delničarjem in članom tega Doma, da bi iirfela biti glavna letna seja kot ponavadi prvo nedeljo v j mesecu. Pq zaključku odbora za- doraslih otrok Franc isko Stiglic. Vprašanje nastane, na kako sta lišče se postavi Reka, ako Jugosla vija sprejme Lloyd Georgejev projekt, kajti očetje te ideje sam prav gotovo ne verujejo v njen« izvedljivost, ampak jo smatraj* samo za začasen izhod. Usoda, k se določa Reki, najsi bo že provi-zorna ali ne, ne zadovoljuje nobenega obeh prizadetih narodov; Jugoslovanov ne zadovoljuje; kei hikakor niso voljni z njo izgubit 60.000 sorojakov in odreči se re, škemu pristanišču. Z dnem kq se proglasi neodvis nost Reke, jo bo morala D'Artun* zijeva Vojska zapustiti, ne da bi jc Omenjalo kako drugo vojastv< Italije. Consiglio Narionale- s« mora s tem dnem razpustiti ali pt preklicati svoj sklep o wksiji ^ ^ ^ UrL Med ^ mašo sku- mesta k [tal,,,. To b, se v dan« ^ ()))haji|n župniJ(.. ,,„ m>. ***** r id^u^v scj,> - * - mmalondonakemn paktu. k. Une w feb i(; zbolela in dlle 6. veze'vBled svetosti pogodbe vse o marca ob 4. uri pop. je v Gospo- ne ki so ga podpirali, se vlada oči- ; du ,ideua s sv. zakramcnti vidno -ne more pečati zMugovon,izatisnila 7a vedno svoje trudne ki bi jih mogel stavrti francoski parlament, ako bi se mu predložila pogodba v razpravljanje. • V "S. XV' _ I Lokalne vesli. Cerkvena poboinosti Velikega -V f;; tedna. : ? Tekoči teden je Veliki.ted obilnem številu udeležile pogreba in za podarjem lepe vence. Xe morem se pa zadosti zaliva liti cenj. družini Martin Lazar jeti za njih čezmerni trud in postrežbo ob bolezni pokojnice in za materinsko skrb mojih malih otročičkov.i Bog Vam to / dobre delo stotero poplača! Še enkrat • Prisrčna hvala vsem skupaj ! Žalujoči ostali: . Frank Stiglic, soprog. Frank, Edvard, Albert, Mihael Florijan, Frances, Lizi. Mary ir Justina, otroci. Joliet, lli. dne 2$,' marca 1920. vno letno zborovanje na drugo nedeljo v aprilu, to bo dne 11. aprila t. 1. točno ob 2. uri popoldne v lastnem Domu. Zatorej veže dolžnost vsakega delničarja in člana, da se zanesljivo udeleži letne seje, ker imamo na dnevnem redu veliko važnih točk za rešiti; ob enem bo tudi volitev odbora za tekoče leto. Ker so letne seje zelo važnega pomena, zato prosim vse delničarje in člane, da se pripravijo z dobrimi predlogi, kar bo v korist Doma. Ob enem prosim vse delničarje in Člane, da v svojem govoru (nasvetu) povejo svoje mnenje v lepem tonu, kar bi bilo v korist Domu in nam v^em skupaj. Torej na svidenje na letni Ostajam s • pozdravom vdani Vam Frank Trempuš. tajnik K. S. D. (Advertis.) FARMA NA PRODAJ. . Proda se po ugodni ceni lepa in velika farma v državi Wisconsin. Na farmi je lična hiša z vsemi drugimi gospodarskimi poslopji: dalje so na tej farmi potrebni stroji, konji, goveja živina, preši-5i in kokoši z eno besedo vse, kar ie rabi na farmi. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Frank Sivar, Millston, Wis. (Jackson Co, Povest. Spis*! Ksaver Meško. (Nadaljevanje.) V. Zgodilo se je na Trati, kar se dogaja pri nas čestokrat; umirajočemu domu pomagajo ali poskušajo pomagati z ženitvijo. Na račun srca se godi dostikrat to, na račun srečo. Hlapee zemlje, čuti, da je zemlja močnejša od njega, in žrtvuje ji vse, samo da ostane še zanaprej združen z njo, njen suženj, dasi se imenuje njenega gospodarja. • Doli v trgu je poiskal očejPe-tru nevesto. Ni pletlo ljubezen nežnih sladkih vezi med srei. Ker resnično , bil bi čudež, ki bi ga ne vedel najmodrejši kam zapisati in bi ne vedel, kje mu naj najde izvor in začetek, če bi v sreu Petrovem, povsem sličnem sreu oče-vemu v trdosti, le bolj pokvarjenem, nego je bilo očetovo, vzklila čudežna cvetka prave, ljubezni. In ravno tak čudež bi bil, če bi Trati, na smrt obsojeni zaradi pomanjkanja ljubezni, dala novo življenje in bi jo otela pogube in propasti ljubezen, resnična,'nesebična, čista in blažena. Morda se zgodi kdaj tako čudo, a poprej se mora oprati greh Tratin s trpljenjem in s pokoro. Ker zdaj — kje je bila ljubezen? Na vesti Petrovi je bil skriven greh, kričeč k -jezi in pravičnost i božji po maščevanju; na očetovi vesti so bili računi brez ljubezni, špekulacija z ljubeznijo z najsvetejšim. Tako je bila o-ncčaščena prvi dan, ko so pomislili na nevesto, vsa ljubezen, vsa prihodnost je bila vržena v naročje nemili usodi. • Oče Malke, izbrane prihodnje gospodarice na Trati, je bil trgovec v trgu. Že od nekdaj je bil v kupčijskih zvezah s Tratnikomiin z br&tom Tomažem. Pri nenadnem propadu Tomaževem so prišle v nevarnost velike vsote. Na-vrh je imel sam dolgove (!asi ga je cenil svet za velikega bogataša. Tako so se pričeli računi. Zele-znik je upal, da opomore z bogastvom nevestinim Trati; oče Mal-kin je računal, da dobi s pomočjo te zveze še najlažje svoje; česar pa ne dobi, naj ostane v posestvu; dota Mamina. V svetli kočiji se je pripeljala nevesta v oglede na Trato. Sla je črez prostrano dvorišče — in č.u-tila se je zelo svobodno. Ogledala si je topole od vrha do tal — in se je čutila visoko in krepko. Ogledala si je ponosni dom, nanovo pobeljen, okna pobarvana sveže — in je pokimala še dokaj zadovoljno. Hlevom se ni približala, na njive je pogledala z dvorišča in ni grajala ničesar; bila so obdelana, valovilo se je žito na njih. Zanimalo je v srcu ni to, ne ono, niti ženin ne. Oče je hotel take, in bila je voljna, da ga vzame, V srcu pa je gojila ljubezen do lepega trgovskega pomočniko, ki pa je bil na njeno in svojo nesrečo siromak. Tako so onečaščali ljubezen vsi, tudi nevesta. A grehu vseh je sledila kazen za petami, tudi grehu nevestinemu. Ker komaj je prestopila prag Tratin, žena in gospodarica, se je zadela ob nesrečo, sedečo na pragu. In izročena ji je btla Ml tiste ure. . . . Sredi noči je planil pokoneu iz spanja mlinar Matija. "Kristus božji, kaj je?" Groza jc bila v srcu in v mislih, kakor bi videl stopiti- črez prag pravkar deklo božjo, belo smrt. Videl je sieer ni, a slišal je njen klic. Resnično, ni se motil: klic smrtin je moral biti in ničesar drugega! V oni noči je bilo to, ko so praznovali na Trati poroko Petrovo z Malko. • Gori v hribih je ležala tisti .večer na borni postelji sestra An drejeva, mati Jeričina, in je ihte la polglasno in bridko. ; Bolehala je že tedne. Ne toliko starost, tru-] je nje* živijenja ji je izpodko'pafo moči, na posteljo pa sta po vrgla greh in sramota hčerina. bančna tvrdka 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4503 Za mizo je na in objokana Katrea. najblajša sestra Jeričina. V kotu ob peči je sedel Ua nizkem stolen drej, komolca naslonjena/ob kolena, ves obraz skrit v velikih ro-kali, da so se videli le lasje, zelo osiveli od dne, kar je zapustil Poljano. Sedel je kakor odreve-nel. Le ko je zaihtela bolnica glasneje,, se je zganil, je zagre-bel glavo še bolj v roke in se je z vil še globlje v dve gubi, kakor bi ga udarila težka pest po glavi in po ramah. "Glej, o Andrej, slovo si dal Trati, da rešiš biser. Na tvoji vesti je bil, čistega ti je izročila mati, a glej, sedaj. . In res je bil nedolžen. To je vedel določno, priznati je morala to sestra in je res priznavala. A vendar je bilo neskončno bridko, ko so vstajala v duši zlogolka o-čitanja: "Čemu se nisi v brigal bolj za dete, čemu nisi čuval skr-bneje?" Čestokrat je izpregovoril. v moreči srčni tesnobi ob jakih hipih naglas predse. "Jaz nisem kriv, jaz ne!" Ker v čem je grešil? Saj je ni mogel prikleniti na dom, i*iti u-stavljati ne v njemv On je pletel eanje in je izdeloval copate, a za dekle ni bilo v bajti pravega o-pravila. V pomoč materi je bila tako še Katrea. Ali naj strada doma močno dekle, za delo sposobno, dela željno? Zato sta jo dala z materjo spet v službo, a na konce fare, da bi bila kolikor mogoče daleč od Trate. "In saj pozabi fant! Bila je trenutna neumnost." * ' "A kaj, če ne pozabi?" "Kaj pa naj počneš Tratnik s takim dekletom?" . "Ravno zaradi • tega, Andrej. :" Obema je bilo težko v sreu. Vendar sta upala najboljše. Nista zaupala sinu Tratnikovemmu, a upala sta v poštenje in v čistost Jerič i no. A varali sta se blagi duši. V srce nista videla, nista vedela, da je padla iskra tudi v srce deklič-je, pokojno in otroško dotedaj. . In kaj je razdalja poldruge ure srcem, ki gore in hrepene ! Venda^ se je ^ral Peter, ko je mislil, da mu bo pot prosta -takoj, ko dekle ne bo več dan na dan pod okriljem materinim in pred očmi starca, ki se ga je bal bolj nego kogarkoli V fari. Zdelo se je, kakor da je spremil res blagoslov nemirnega, skrbečega sr-' ca materinega hčerko na novi dom in kakor da rosi dan za dnem na njo molitev materina, I in kakor-da sega tudi^sem v novo I njeno bivališče čuječi pogled sticev in odvrača in plaši deklico ocWuidfcga. , ' f • Tako je trajalo mnogo časa. A Peter je ime} čas. , I Ko pa se mu je izpolnila brezvestnega srca nakana in želja, pekoča in hlepeča tem bolj, čim več ovir se ji je stavilo na pot, je odgovoril brez obotavljanje očetu na opomin, naj se ženi: "Da!' Tako je stopal z grehom na vesti, slepar, ropar in morilec, naproti velikemu, svetemu dnevu svojega življenja. . . Na dan poroke je prišla Jerica nenadoma v hribe k materi in k stricu, -ki sta že vedela za njeno sramoto. - • "Takšna si prišla? O Jezus!" Naglas je zaječala mati. "Odpustite, mati!" Zgrudila se je na kolena ob postelji je poljubila velo roko boJničino In je ihtela bridko in o-bupno. "Torej on? — Peter?" Z negotovim, zastrtim glasom je.vprašal Andrej. Zdelo se je, da bi mu odleglo, vsaj delomma, če bi rekla: "Ne!" A dekle je prikimalo in je potrdilo med jokom, komaj slišno: "On. . . Odpustite, stric!. . . O Bog!" Tedaj je odprl starec duri in je šel molče iz sobe. "Naj odpusti mati, če more, 3rl. MARCA 1920. ====. . . i • jaz ne motam!" Velika žalost je bila v trdi misli, da mu .je stiskala in morila srce. "Zdaj imaš biser. . . se izgubljeno !?' Ko se je vrnil v temi v sobo, sta bili mati in Katrea sami v nji. Bolnica mu je povedala med ih-tenjeni in vzdihovanjem, da je poslala Jericb v čumnato na drugi strani kuhinje, kjer je spal sieer Andrej. "Naj poči je, nesrečno dekle; izmučena je do smrti. Pa spiš ti kar tukaj.'' , , •"Dobro, na klop si razpro- strein suknjo." Sedel je za peč in jesedel dolgo molče in sključen: "Idi, Andrej, in poglej kako je z njo," — je zaprosila nenadoma bolnica. '/Grozno seni nemirna. . Že črez hip se je vrnil starec. "Ni je v sobi." J "•Ni je? A kje je? Si jo videl kje zunaj?" "Nisem. A mora*pač biti nekje. Pokličem jo." Stopil je naglo pred kočo. Jasno je zavzenel še vedno krepki starčev f*!as v tiho noč in se lovil dot po hribu. Nič odgovora. Zaklica\ je glasneje. Poslušal je napeto in nemirno. Molk. ' .. Vznemirjen od tajne tesnobe se je vrnil v izbo. "Ni je*, . . r^iti glasu od nikoder." (Dalje sledi.) Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, Če pridobi sleherni izmed nas enega norega člana(ico) za K. S K Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K. S. K. Jednoto. 11 WARDE | t v Chicagu! ! Oddajte svoj glas pri občinskih volitvah V TOREK, DNE 6. APRILA 1920 ZA xl Mihael J. Browne kandidata neodvisne stranke, za ; aldermana 11: warde. ■ i * p - ' '. , ''• ' .- * Ženske tudi lahko volijo. SIFK ARTE \ POZOR SLOVENCI! ročajo rabo kamfornega >lja in Menthol Creama za ^lajšanje kaši j a, prehlada, pripe, katarja, pljučnice in iznih drugih neprilik. ooooooooootoooioooooooooooo FIRST NATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA. Kapital in prebitek $100,000.00. Skupno imetje $1,600,000.00. Jugoslovanom iz Chishol-ma ter okolice priporočamo našo banko za poslovanje iz sledečih vzrokov:— 1—Naša banka je velika in močna Narodna banka pod * strogim nadzorstvom Združenih držav. » 2—Mi Vam bodo nudili vsakojako pomoč, ako bi isto potrebovali; postregli Vam bomo dobro in uljudno. 3—Tukaj pri nas lahko izvršujete bančne posle v vašem1 lastnem jeziku. Vaš rojak J. Osbolt Vam bo šel vedno na roke. Banka odprta dnevno od 9. do 3. Ob sobotah tudi zvečer od 7. do 8. ooooooooooooopoooooooooooo iboljSe vtste rdravilo- zb gorioxnscene ni je MINTOL, ki no vfcebuje samo hoJa. kafre, olja Eucalyptus, in drugih ilnih snovi, tudi antiaeptičkih olj, atn-nakjjimu v sebi mo*. da umori kali Rripe in »flucnce. Ako.nadenete MINTOL v no»-bo iičistil noa ter • tem tabranil do-prehlad* in kaf^ja. ' ;o denete *a fiiol debelo MINTOLA ta- \ ,n jezik. Vam bo itčiatil vrat, pregnal j vost. kašelj in vae druge notranje ne-Lahko se pa tudi i, njim -nadhrnete Tatu i nraih: kmalu vam bo pregnalo oslovski kašelj in pljp«lo"dt-uiino pred prehladom, mrazenjem in večkrat tudi pred pljučnico. Ce ga nima vai ' lekarnar, pilite nam in poiljite denar, lin lonček velja 36c, 60e ali $1.25. — The Som(e Honfc Relief Laboratories, Boston, Mass. Zastave, b&ndera, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje ; EMIL BACHMAN ji 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. Sedaj zopet zamorete potovati v stari kraj naravnost čez BAZEL, TRST ali pa DUBROVNIK. Vozne karte zamorete pri meni kupiti iz New Yorlca do vseh večjih mest*v JUGOSLAVIJI. Potni listi s potrebnimi potrdili se Vam tu preskrbe hitro in brezplačno. Preskrbimo Vara tudi vse pq|rebno, da dobite sem svoje družine in sorodnike. Za denarne pošiljatve so-vte bivše ovire odstranjene in se sedaj vse navadne in brzojavne pošiljatve redno izplačujejo. Brozjavni stroški znašajo od $2.50 do^$3.24 od pošiljatve, ne glede na to, kolika je svota. " . Denarne cene .so še vedno nestalne, zatoraj j Hi ni mogoče oglaševati. Moja neposredpa zveza z Jugoslavijo mi pa omogočuje pošiljati denar CENEJE, kot kje drugje. V vsakem slučaju dobite natančna pojasnila hitro in brezplačno, ako se osebno ali pismeno obrnete na staro in pod državnim nadzorstvom se nahajajočo domačo tvrdko: EMIL KISS, BANKER, 133 Second Ave., Cor. 8th Street, New York, li Y. Vstanovljeno 1898. Sprejema hranilne vloge in plača 4% obresti. STANOVANJE s 4'Jali 5 sobami išče v bližini slovenske cerkve v Ghicagu slovenska družina, broječa 4 osebe. Ponudbe naj se pošiljajo na 3701 N. Central Park Ave^l. floor. Chicago. — Tele!on: Irving 4962. (A^vertis.) RAD BI IZVEDEL Pozor gg^tainiki krajevnih društev! Kadar potrebujete nove društvena pravila, lično iadelaaa viraia, kuverte, vabil« in vatopnise m veselice, ali kake druge tiakovine, obrnite m na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago. DL Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnett (lede cene, točnosti in okusnega dela. Oso bi t o vam priporočamo telo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, isdelane v malem iepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zeln prikladne Nakaznice aa blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolntfke liste, večje in manjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. rr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenik tiskovin na ogled brezplačno! . OPOMBA: V našf tiskarni se tiska "Glasilo K. B. K. Jedrnate". ste SESTRE! zdrave, krasne, vesele Ali vam _ ____ ne tedaj pišite po naša pojasnila, katere vam pošljemo zastonj, "in zapečateno. JUVITO LABORATORY. Dor monl Branch 112, Tittsburgh, Pa. je namenjen dar narave 1 Ako edaj smsisiHsili : /.j|p| HRUP« .. ■ m -,.J za naslov mojih treh bratrancev;; Josip in Matija Jurejevčič, doma i----—--- iz Otoka št. 10. in Marico Oušti- j axaaaQQQQQQQQoQQQQQQQQQQQQQ n-a, doma iz Drašič; fara Metli- A ka. Baje živi slednji v Butte, >Ion-tani. • l£dor ve za njih naslove, naj jih naznani podpisanemu, za kar mu bom zelo hvaležen; ali naj sc mi pa bratranci pismeno javijo sami. Nikolaj Guštin, 508 Ohio Ave, Kansas City, Kans. (Adv.) THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. GLAV PREBI ICA $50,000.00. K $50,000.00. NIC ITE Pod nadzorstvom države Ohio, hi je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah. Poeeino pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. JOHN ZVETINA javni notar Izvršuje razne listine . . POŠILJA BLAGO V DOMOVI NO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. Izvrstni Ojačevalec Zahteve, ki jih navadno nalagamo na želodec in naš prebavni sistem so v splošnem pretežavne, kar oslabšuje druge dele lil organe telesa. Bolnik si išče ojačevalno sredstvo, zdravilo, ki naj mu pomaga in ob 'enim vredi prebavne organe v delovno stanje v smislu zakona narave. Take slu-pawe so dobro zdravi s vživanjem , Severa's Esorka f preje znano kot Severov želodčni grenčec), ki je zanesljiv ojačevalec za želodec in ob enim čistilec črev, se priporoča oslabelim, starim in onemoglim ljudem. Zdravilna vrednost in nje snovi napravlja to zdravilo za ZAPRTNICO, NE-PREBAVNOST, OSLABELOST, ZGUBO SLASTI in za splošno oslabele in slab telesni, sistem. Poskusite steklenico te^a zdravila še danes. Pojdite na pot k zdravju. — Cena je 7£c in $1.50; davek 3 do 6 centov.- Naprodaj v vseh •lekarnah. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. o -•< o __•• . IIUIIIIIIIIIIIIIlItlllHI V ' : K * i .M " V Ji k: - Spisal A. BL Dostojevski. Provel lailMtllBBIBttMlllllllIllIlIlllflltllllllfllllllllllltttBI (Dalje.) Spominjam se ,v»eg4 do najmanjše podrobnosti. Med potjo nas je srečal meščanski eloveH z bradieo; obstal je in segel z roko v žep. Iz naše eete je nemudoma stopil arestant, odkril se, sprejel milodar — pet kopejk— ter se vrnil naglo k tovarišem. Meščan se je .prekrižal in šel svojo pot. Tistih pet kopejk pa smo zajedli še tisto jutro na kolačih, kr smo jih razdelili na enake dele za ves naš oddelek. V tem našem oddelku so bili, kakor po navadi, nekateri mračni in nezgovorni, drugi ravnodušnim veseli, a tretji kramljali leno med seboj. Eden je bil nebesa strašno vesel; pel je in skoraj ple sal med potjo, požvenkljavaje s sponami ob vsakem poskoku. Bil je tisti čokati in močni arestant, ki se je prvo jutro po mojem prihodu prepiral s tovarišem pri vodi med umivanjem, iker se je ta nepremišljeno predrzni! trditi o sebi, da je ptica — pitana raca. Temu veselemu fantu je bilo ime Skuratov. Nazadnje je zapel hudomušno pesem, iz katere se spo-minjim pripevka: Brez mene so me ženili — jaz sem v mlinu bil. Manjkalo je le še balalajke. Njegovo nenavadno veselo razpoloženje duha je seveda takoj vzbudilo nejevoljo nekaterih iz našega oddelka; Čutili £o se kar liekako užaljene. "Ali tuli!" je izpregovoril oči-, tl.iivo neki arestant, ki ga sicer nič ni brigala vsa stvar. "To ie volčja pesem; od volka si se* je naučil, žrelo!" je menj)! drugi, izmed tistih mračnih, z; maloruskim izgovorom. "Če sem jaz žrelo," ga je zrvrnil Skuratov nemudoma, "ste se pa vi v svoji Poltavi s cmoki davili!" , "Le laži! Kaj si pa ti jedel? S copato si zeljno juho zajemal." "In zdaj je tak, kakor da bi ga krmil hudič s samimi bombami," je pripomnil tretji. "Je že res, bratci, razvajeni človek sem", je odgovoril Skru-tov z rahlim vzdihfjajem, kakor da bi se kesal svoje navajenosti, obračajc s:e do vseh skupaj, a do nobenega posebej. "Od mladih nog sem se ranil- (t. j. hranil; Skuratov je nalašč pačil besede) s samimi črnimi slivami in belimi &tročicami; moji rodni bratje imajo še zdaj v Moskvi svojo prodajalno; mimogrede trgujejo z vetrom. To so .kupci, ki se jim steka denar na kupe.' ' "S? čim si pa ti trgoval?" "Hm, tudi jaz sem se ukvarjal z raznimi stanovi. Takrat; bratci", veste, ko sem dobil*prvih dvesto.. "Pa ne rublje v?' ga je prekinil neki radovednež, ki ga je kar streslo, ko je čul govoriti o tolikem denarju. x "Ne, človek dragi, ne rabljev, nego palic. Luka, ohe, Luka!" "Za druge Luka — zate sem Luka Kuzmič," se je nehote odzval majhen, tenek arestant z o-Strim noskom. "No, torej Luka Kuzmič, vrag s teboj, pa bodi." "Za druge Luka Kuzmič — zate sem gstriček." ; "Ah, vrag vzemi tebe in strič-ka, saj ni, da bi govoril. Dobro besedo sem mu hotel dati. — In tako, bratci, se je zgodilo, da nisem živel dolgo v Moskvi; nazadnje so mi jih naložili s knutom petnajst po grbi, pa adijo! In zdaj. . • "1^ zakaj so te odpravili ." ga je prekinil nekdo, ki je posebno pazno sledil povesti. "Zakaj! Ne hodi v karanteno, ne pij na vehi in ne uganjaj šal — z eno besedo, tako da se mi v Moskvi ne posrečilo obogateti na pravi način. Jaz pa sem si želel strašno, strašno, da bi bil bogat. Take želje so me imele, da ne vem, kako bi vam povedal." Mnogo se jih je zasmejalo. Skuratov je bil oči vidno eden tistih dobrovoljnih veseljakov, ki so si šteli v dolžnost, razveseljevati svoje mračne tovariše, za kar so jim ti seveda izkazovali svojo hvaležnost z zmerjanjem. Bil je človek tistega posebnega znamenitega tipa, o katereni mi bo mo-: goče še prilika govoriti. "Tebe bi zdaj lahko ubili namesto sobolja," je menil. Luka Kuzmič. "Glejte, že sama obleka bi bila vredna Sto rabljev f' Skuratov je nosil strašno star in ponošen kožušček; krpe so kar prerivale druga drugo. Precej ravno dušno, a z zanimanjem se je pogledal od nog do ramen. "Zato je pa glava dragocena, bratci, glava!" je odgovoril. 'Kakor težko sem se ločil od Moskve, to mi je bilo v tolažbo, da pojde glava z mano. Z Bogom, Moskva, hvala ti za .kopel in za svobodnega duha — čvrsto so me načeška-li! Nad mojim kožulhom pa, mili človek se nimaš ti za kaj zgleda-vati. "Ali na gledam na tvojo glavo?" ' ' ..... "Saj glava tudi ni njegova, vbogajme jo je dobil," se je vmešal Luka zopet. "V Tjumeni so mu jo dali vbogajme, ko je šel z oddelkom skozi mesto." "Ti Skuratov, povej, ali si imel kako rokodelstvo!" - "Kes sem enkrat poizkusil šivati škornje," je odgovoril Skuratov, kakor da je povsem preslišal pikro opazko. "A napravil sem en par.*' "Paso ti jih odkupili, kaj?" "Da, našel se je človek, ki se očividno ni bal Boga, niti ni spoštovati očeta in matere: Gospod ga je kaznoval^ da jih je kupil.' Vsi okrog Skuratova fo hušili v glasen smeh. . / "In potem sera delal še onkrat; a toge bilo že tukaj," je nadaljeval Skuratov z nenavadno hladnokrvnostjo. "'Poročniku Stepami Fedoriču Pomoreevu sem napravil nove glavice." "Ali je bil zadovoljen!" "Ne, bralci, nezadovoljen jc bit. Ozmerjal me je za tisoč let naprej, in povrhu me je še s kolenom v zadnjico. Hudobe je razjezil. Eh, uikanilo me je življenje, ukanilo v katorgi!" Cez malo, malo časa pride Ak-kulinin mož na dvpr. ., je zakrožil nenadoma in začel spet poskakovati in priplesavati. * "Uh, to je brezobrazen človek' je zarenčal Malortis, ki je hodil poleg mene, ter poškilil nanj z zlobnim prebiranjem. "Za nič prida hi na svetu!" je menil nekdo drugi z gotovim in resnobnim glasom. Čisto neymevno mi je bilo, zakaj se srde na Skuratova in sploh — zakaj zadeva nekako prebiranje vse vesele ljudi, kar sem opazil v ostrogu že prve dni svojega bivanja. Jezo Maloru.ca in drugih sem si razlagal z osebnostmi. Toda bile niso osebnosti, nego jeza nad tem, da Skuratov ni imel vzdržnosti in tistega strogega zunanjega videza osebnega dostojan stva, s katerim je bila okužena vsa katorga do pedantstva; z eno besedo — jeza nad tem, ker ni bil po n lih besedah "za nič prida na svetu". Vendar pa se niso jezili nad vsemi veseljaki in niso ravnali z vsemi tako, kakor s Skura-tovim in z clrugimi njemu podobnimi. Kakor je kdo pustil ravnati s seboj: dobrodušen človek, tudi če ni bil šaljivec, je bil neizogibno izročen poniževanju. To me je kar present ilo. Toda med veselimi so bili tudi ljudje, ki so znali gristi nazaj in niso ničesar dolžno: te so, bili vsi primorani spoštovati. Tudi med nami, v naši skupini, je bil tak človek, ki sem ga spoznal s te strani šele pozneje, postaven fant lepe rasti, z veliko bradavico na licu in z neznansko smešnim izrazom potez, drugače precej Jepilr in bifttrih. Imenovali so ga pionirja, ker je služil svoje dni pri pionirjih, doeim se je zdaj nahajal v posebnem oddelku. O njem bom še govoril. Sicer pa niso bili vsi resnobne-ži tako sitni kakor Malorus, ki se je nejevoljil nad veselostjo. V katorgi je bilo nekaj ljudi, ki so merili na prvenstvo, na znanje vsake stvari, na iznajdljivost, zna-čajnost in pametnost. Mnogi izmed takih so bili resnično pametni in značaji ter so res dosegli to, na kar so merili, to je prvenstvo j in znaten nravstven vpliv na svoje tovariše. Med seboj so bili M-stroumniki pogostoma veliki sovražniki, in vsakteri njih je imel mnogo zavistnikov. Na druge are- ne,po niso netili, pri so bili na dobrem glasu, delu so nastopili kot nekaki ____jI ji, in nihče izmed njih se ne bi bil zadiral, na primer zaradi kake pesmi; do takšnih malenkosti. se niso poniževali. Z mano so bili vsi ti možje jako vljudni, ves Čas, dokler sem bil v ostrogu, to-da pe posebno zgovorni — tudi to nekako iz dostojanstva. ' Tudi o njih bom & imel prilike govoriti podrobneje. ■t . (Dalje.) Poslužujte 'se lepih nagrad s* pridobivanje novih članov. Dobro delo boš storil, če prido bii kakega novega člana (ico) a K. S. K. Jednoto. « Skozi Trst Končno so se razmere toliko u-redile, da je Jugoslovanom mogo* če potovati domov skozi Trst. To je velike vrednosti zlasti za one potnike, ki imajo veliko prtljage. PARNIKI, KI PLJUJEJO NA j DUBROVNIK IN TRST. 80. marca—Argentina, 31. marca—Susquahana, 10. aprila—Panonia, 15. aprila—še ne imenovan. 30. aprila—Belvedere, 8. maja—President Wilson.. PARNIKI, KI VOZIJO NA HA-' v VRE ALI CHERBOURG. '3. aprila—La Lorraine, v j 10, aprila—La Fayette, 10. aprila—Carmania, 14. aprila—La Prance, 141 aprila—Royal George, 22: aprila—Rochambeau, 24. aprila -La Touraine, 24. aprila—Mauretanin, 1. maja La Lorraine, 8. maja—La Payette, 8. maja—Imperator, 12. maja—La France, 22. maja—Mauretania. Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnikc in razrede. POTNI LISTI.—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. - IZ STAREGA KRAJA: . « Na 23. febr. so prišli v Ameriko pr/i slovenski naseljenci, katerim sem poslal karte. Ako želite tudi Vi dobili sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojas-1 nila. • < ''5 h J Najhitrejše se sedaj pošlje denar potom drafta. Poslužite se tega načina za pošiljanje. Cene so: 200 kron 2a . . ........$ 2.00^ 500 kron ca........... 4.80] 1,000 kron za 9.40 10,000" kron za . ..........93.00 100liraa......,.... ....$ 6.25 500 lir za . v . ...... .. 29.50 1,000 lir za^P...................59.00 ■ t' ' • Leo Zakrajsek, 70—9th Ave., New York, N. Y. PATENTI KNJIGA ZASTONJ" 1 . ' . Pišite po Slovensko knjigo, I katera vsebuje vse potrebne po-[ datke q iznajdbah in patentih. Pišite nam ie danes in jas vam pošljem KNJIGO ZASTONJ Jas imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih želite patentirati dobe najboljšo pokornost. Pišite še danes v slovenskem jeziku vašemu advokatu na: A. M. WILSON, Registed Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington, D. C Sfverov.t /dr.ivil.i v/(1r/i»jcj< zdravje v dru/in.ih. Liniment »UoU«, M moralo UM vedno pripravljeno f hUl m takojšno rabo t •111, kjer je lokalna vporaba edino sredstvo sa takojšno olajiavo In Tapetno ozdravljenje bolečin. Prav storite, te kupit« Several Gothard 03 (Severovo Gothard ako olje), in (a rabtte kot lliiimeut ali mazilo pri lokalni v porabi sa zdravljenje rev-matizma, nouralglje, lspahnjenja. otekline, povečanje vratnih ties, otrpljenje milic in členov ter bolečin. Cene SOo in So davka, ali flOo in te davka, v vaeh kluurnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Začimbe, zelišča in na j razno vrstne j ša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. tox 772, City Hall Station NEW YORK CITY. člana! Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to tajniku (ici) krajevnega društva; ni naznanjate pa te premembe naravnost upravništvu "Glasila". Na taka pisma se npravniitvo ne bo oziralo. Telefon : Canal 6027. FRANK GRILL'S D AIR" Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, 111,! Se priporoča naaim gospo-i dinjam. Mleko razvažam na dom. NA PRODAJ je dobroidoea prodajalna z groce-rijo in mesom v sredini slovenske naselbine v Jolietu. Za pojasnila vprašate lahko po telefonu: Joliet 4413, ali pa piši-W na glavni urad K. K. Jedno-te, 1004 X. Ohieago St., Joliet. 111. (Advertis. 12, 13, 14.) MILIJONSKA NEVESTA' Roman v 56 zvezkih, ki stane samo $6.50, se dobi pri rojaku: JOSEPH TOMIC, 2424 So. Hardin« Ave. -; CHICAGO, ILL. DP= 1 Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je nedaj potreben ta opomin, kajti vtled ve*je množin« denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke a onimi, ki jim sredo na limanice. Nai denarni* aa vod je zanesljiv in poznan med narodom po avpjt nljndni in hitri poatreibL Mi platujenao na hranilne ulofe PO ki jih pripiicao k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka jo pod nadsorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri poliljanjn denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker »e hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstvau Povprašajte nas sa nasvet in cene, kadar »elito poslati denar v staro domovine! Ako imate doma Liberty Bondt, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so nali nradi, je naža lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 2. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK a JOLIET, ILLINOIS ■ Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 LIG DGE3G 3E1I Vesele praznike bodete imeli, ako kupite dobro blago po nizki eeni. Za ' Veliki teden v sredo, eetrtek. petek in soboto hočem nastaviti posebno nizke eene. Prostor mi ne dopuš-ea imenovati cene, torej pridite se sami prepričati. Zeleč Vam vesele praznike, Vas pričakujem, IVAN GOTTLIEB. 1821 W. 22nd St., Chicago, 111.* Tel. CAXAL 3073. DENAR V STAREM KRAJU IZPLAČAN) S tem df>iemo naznanje, da smo ravnokar prejeli vest od PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU, da je ves denar bil izplačan. Potrdila razpošljemo pravočasno pošiljateljem. Vsled potežkoč katere so bile nastale vsled izplačevanja, je NEMETH STATE BANKA poslala 3 svoje uradnike v Evropo. Ti naj pa preskrbe, da se bode denar točno izpačebal, ter sedaj se vsakdo pošiljatev točno izplača. Pošljite denar potom naše banke ako želite, da ga točno prejmejo vaši v stari domovini. Pošiljamo denar na hranilne vloge v vsako banko ali hranilnico v Jugoslavijo, ter vam preskrbimo hranilno knjižico brez vsacega treška. Pošiljamo denar tudi brzojavno. Brzojav stane 2.S0 dolarja. Pošljite denar hitro. ^Vrednost kronanj raste. 1000 KRON ZA $8.00 PRODAJEMO TUDI PAROBRODNE LISTKE r.a vse črte. Preskrbimo naiim potnikom vse potrebne potne listine. Odpravimo, na ono črto, ki si sami žele, preko Trsta, Bubrovnika. Bazela itd. Predno se podate na potovanje piiite nam za pojasnila. NEMETH STATE SANK John Nemeth, President. 10 E. 22 n d Street. NEW YORK, N. Y. SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Priseljniske postave ostanejo Se zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. podpisani vam bo dal navodila, ktiko dobijo v kraju potne liste, P,isite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja. 5287 Butler Street, Pittsburgh, Pa, On Vam bo stvar uredil in pojasnil* (Adv,) Kila umori 7000 IJndiJ na let«. Sedem tisoč oseb umrje na leto za— kilo.—tako se glasijo naunreč mrtvaiki ligti. čemtf? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali -na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, ali kile. Kazko je pa z Vami T Ali se tudi Vi zanemarjate a tem, da nosite te kako obvezo, alt kaj drugega? Taka ob#ezna je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da ae ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oelabele mišice, ki potrebujejo^ največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznašla način, k« vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, aH pas zoper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj ametna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je že svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar ae jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nične teži. Ta blazinica je- mehka kot žamet, lahka pri noinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se terej kako jo mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja < kile) da Vaa isto ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267. St. Lauia, Mo., da Vam pošiljemo ZASTONJ na poskninjo Plapao in vsa potrebna navodila. M. L Pupin, predsednik Božo Rankovič, podpredsednik. Aco Deapič, \ tajnik. Za vsa, kar ae tiče potovanja v staro domovino, potne liatine, šifkarte, davek in drugo, ebrnite ae pismeno na našo banko in mi Vaa bomo o vsem natanko Ur brezplačno obvestili. PRODAJEMO S I F-KARTE sa vse prek-morske črte in aa vse parcbrode. MENJAVAMO DE-NAR po najpovolnejših dnevnih cenut. * Dajemo posojila na Liberty bon de in druge državne bonde. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 W. 23rd St„ Mew York, N. Y. G1 avnica $100,000.00^ Reservnisklad 30,000.00 BANKA JE ORGANIZIRANA PO ZAKONIH DR2AVE NEW Y&RK. TELEPHONE WATKINS 7799 Pavle H. Pavlovič, blagajnik. Dušan B. Tripčevič, podblagajnik. Ako želite imeti denar varno naiožcn in ga lahko vedne dvignete in Vam donaša obresti — pošljite ga na ulogo (depezit) naši banki Slavonic Immigrant ba*jxa kUji M neposrednim nadzor stvom državnih oblasti, katere po večkrat na leto vrše preglod vseh knjig in --Ickupnt imovine oan-ke. S*«- v -vezi vsemi denarnimi aavodi v stari domovini. Kretanje parnikov New York, Havre in Cherbourg. Sledeči parniki odplujejo mesaca aprila iz New Yorka: 2. aprila 1^20 . Q " 10*. " 10. " 14. " 14. " 17. " . ."LA LORRAINE" "PHILADELPHIA" "IMPERATOR" "LA FAYETTE" "ROYAL GOERGE" "LA FRANCE" "NEW YORK" 17. aprila 1920 . 17.. " " . 22. " " . 24. " " . 24. " " . 24. " . " . . "MAURETANIA" . "CARONIA" . "ROCHAMBEAU' . "ST. PAUL" . "ADRIATIC" . "LA TOURAINE" Cene tretjega razreda so preko vode $65.00 in vojni davek $5.00 za vse parnike, izvzemi "La France", "Mauretania" in "Imperator", na katerih je cena $80 tretjega razreda in vojni davek $5. Cene II. razreda so od $95.00 in višje. . I Kdor izmed Srbov, Hrvatov in Slovencev namerava potovati v mesecu aprilu v staro domovino, naj se obrne na nas, in mi mu bomo preskrbeli prostor na parniku. Dali mu bomo natančen nasvet, kako bo najlažje in najbolje dospel do cilja. . J SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 W. 23rd Street, New York, N. Y. Dennr menjamo in pošiljamo po nnjpovolne j tih dnevnih cenah. Za vse nasvete pišite nam v materinem jeziku. Ko dospete v New York in se ne znate kam obrniti, telefonirajte nam, in naš človek vas bo dovedel v naše narodne solidne hotele in gostilne. , V m m s D m s ti D m s tu II II II 11 II m D II II II S II II II m in ® ® ii ii D II 11 II 11 11