POŠTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani".
Izhaja 1. in 15 v mesecu — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. === Poštnina plačana v gotovini.	. —=
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“' vLjubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. ====== Rokopisi se ne vračajo ======
Letnik II. V Ljubljani, dne 15. februarja 1922.	4. številka.
Občni zbor Zveze poštnih organizacij v Ljubljani
se bo vršil
v nedeljo 5. marca 11. ob 3. uri popoldne v Mestnem domu.
SPORED:
1. Poročilo predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo blagajnika. — 4. Poročilo pregledovalcev računov. — 5. Volitev predsednika. — 6. Volitev I. in H. tajnika. — 7. Volitev dveh preglednikov in enega namestnika. — 8. Reorganizacija „Zveze“. — 9. Predlogi.
ODBOR.
Svoboda tiska.
O tej stvari so mnenja zelo različna. Naj povem svoje mnenje in mnenje marsikaterega pametnega človeka.
Še nikoli ni bila v naših deželah tako potrebna časopisna cenzura kakor sedaj. Onih listov, ki s svojim pisarjenjem smotreno škodujejo državi, se niti ne dotaknem. Pač pa bi rad javnost opozoril na nekaj drugega, česar ne zapazi vsakdo.
S kakšnim veseljem so listi poročali o prvih »dolarskih princih« na naši pošti. Človek bi mislil, da je taka tatvina narodu v čast, tako so jo razbobnali. Zdaj, ko so prijeli tatove v Beogradu, pa zopet. Pravo triumfiranje!
V drugih deželah so uredništva pametnejša. Taka poročila omenjajo previdneje, ker ne marajo škodovati ugledu svojih državnih uprav.
Pomislimo, če nam to koristi ali škoduje. Mislim, da z lansiranjem takih težkih kriminalov z debelimi črkami v svet ne prepodimo onih skrivnih tatov, ki kradejo iz prirojene navade ali pa zaradi svojega mizernega položaja. O nečem drugem sem pa prepričan.
Tako veselje škoduje časti in poštenju naroda. Veselje domačih listov rodi še večje veselje inozemskih posebno najbližjih italijanskih. Prav ničesar drugega ni treba kakor, da lepo prevedejo naša srečna poročila dobesedno in z istim entuzijazmom na svoj jezik ter pristavijo svoj kratki, krepki komentar, ki naj slove približno takole:
Zopet nova lepa slika iz jugoslovanske uprave. Kar smo trdili vedno, ponavljamo ponovno: Ne zaupajmo tem ljudem prav ničesar. Niti pošiljke ki imajo tranzitirati to... (tako in tako) deželo, niso več varne. Jugoslovanski uradniki so sami . . . (bogve kaj vse!) . . . itd.
Naših časopisov Lloyd George in drugi gospodje, .ki se z nami igrajo, ne čitajo, »Piccolo« pa prav gotovo. In ti naši Prijatelji se porogljivo smejejo ter nas glede na red v naši upravi tudi temu primerno podpirajo.
Po vseh brcah, ki smo jih Jugosloveni že dobili, se ne bomo prav nič čudili, če nas danes ali jutri vržejo tudi iz svetovne poštne zveze.	J. T.
Parturiunt rnonies.,.
Dolarski princi.
Prve časopisne vesti z zgorajšnjim naslovom smo čitali pred dobrim letom. Od takrat se je krilata označba poštnih tatičev vlekla kakor povest o jari kači po časopisih, gostilnah in kavarnah. Ako je časopisje kak mesec umolknilo, so se že oglasili kritiki, češ, vse hočejo potlačiti, ker so vsi prizadeti. Šele po končani obravnavi smo se oddahnili. Prav je imel zagovornik, ki je trdil, da je bil proces podoben v začetku velikemu napihnjenemu balonu, ki se je proti koncu obravnave izpremenil v prazen nič. V začetku smo bili lopovi vsi od direktorja do najmlajšega sluge, a na koncu je obsedelo na zatožni klopi le nekaj nezrelih fantičev.
Iz časopisnih poročil poznajo naši čitatelji potek obravnave, a si gotovo ne morejo ustvariti prave slike, in sicer iz enostavnega vzroka, ker mora državni pravdnik naslikati vse kolikor mogoče črno, a zagovorniki belo. Le spedicijsko kontrolo so slikali tudi zagovorniki črno, ker je bilo to v korist njihovim klijentom. Dokazati so hoteli, da so bili njihovi varovanci zapeljani k tatvini le po okolnosti, ker jih ni nihče nadziral in so kar plavali v dolarjih.
Vsi vemo, kaj se je zgodilo in ne zanimajo nas niti imena krivcev, niti potek obravnave, niti visokost kazni, ampak samo vzroki, ki so pripomogli, da se je tatvina lahko izvršila, ker je naša dolžnost, da jih skušamo odpraviti, ako že niso odpravljeni. Vzrokov je več.
Po razsulu Avstrije se je moralo odpustiti veliko uradništva, ki bi se ne bilo nikoli vživelo v nove razmere. Nadomestiti jih je bilo treba takoj z drugimi in sprejelo se je skoraj vsakogar, ki se je oglasil. Ni se oziralo na šolsko naobrazbo, ker za to ni bilo časa in ne dovolj kvalificiranih prosilcev. Značilna za nezdrave razmere, ki so zavladale pri nas po razsulu, je izjava g. direktorja dr. Debelaka, da je moral
zaradi najrazličnejših pregreškov odpustiti okrog 350 že nameščenih oseb. To je glavni vzrok.
Drugi nič manjši vzrok je ta, da uradnik, ki je vedel za tatvine, ni tega ob pravem času naznanil predpostavljeni oblasti, ampak je čakal tako dolgo, da je bil k izpovedi prisiljen.
Pomanjkanje pripravnih prostorov in napačna razporedba usmerilnih omar je pospeševala tatvino. Zaradi boljše svetlobe so bile omare postavljene pri oknih in naslonjene navpično na steno. Kontrolni organ ni mogel videti vseh uradnikov, ampak samo posamezne.
Šef špedicije je pri sodniji izpovedal, da je imel s pisarniškimi posli na dan 8 do 10 ur opravka. Z nadziranjem uradništva in s kontrolo se torej ni mogel baviti. Po našem mnenju ni predstojnik pisemskega oddelka za to, da bi reševal reklamacije, ampak samo za to, da daje direktive in nadzira ves obrat. Pisarniške posle naj bi po njegovem navodilu izvrševal drug uradnik.
Tiste čase smo bili navajeni, da se je železniški vozni red izpremenil vsak teden, gotovo pa vsak mesec. Po voznem redu je morala pošta uravnavati spoje in je bila kontrola vesela, ako je spravila pošto naprej. Za detajle se ni mogla brigati. Kdor je delal v špediciji, bo vedel, kaj se pravi z novinci preobrniti kurze.
S tiskanjem znamk smo delali prave čudeže. Že prve mesece po razsulu smo imeli v Ljubljani pri Blas-niku natisnjene znamke. Ono sliko z junakom, ki trga verigo, je bilo treba naročiti, odobriti in stokrat vrezati v kamen, preden smo dobili prvo polo znamk. Za hitrost, s katero smo to delo izvršili, so nas zavidali bratje Hrvati in Srbi ter nas občudovali Nemci. Mala Blasnikova tiskarna ni mogla obvladati vsega dela. V naglici se je naredila pogodba z Jugoslovansko tiskarno in tam so začeli teči trije stroji, pač taki, kakršni so bili na razpolago. Priznajmo, da je bila kontrola za ljudi, ki hočejo izmikati, slaba, in smo lahko veseli, da se ni kaj hujšega pripetilo. Veseli pa smo lahko tudi, da smo omogočili s hitrostjo lasten točni promet in celo pomagali tujim ravnateljstvom. Ako bi uporabljali pri pismih frankiranje v gotovini, bi bila gotovo država oškodovana za stotisoče, ki bi izginili brez sledu, a nominalna vrednost onih 15 pol makulaturnih znamk, ki jih je H. poneveril, so krivci povrnili in erar ne trpi nikake škode.
Kot glavni vzrok poneverbe so navajali gospodje zagovorniki slabo kontrolo v špediciji. Ne bomo zagovarjali grešnikov, ampak celo pozivljemo disciplinarno oblast, da zadevo temeljito preišče in krivce, če jih je res kaj, eksemplarično kaznuje. Omenimo pa že danes nekaj. Ravnatelju W. je očital obtoženec, da mu je moral nositi »šnops«. Dan pozneje smo izvedeli, da je ta šnops obtoženec ravnatelju vsilil in dobil zanj 45 kron. Ista kvaliteta in kvantiteta je takrat v Ljubljani veljala tudi 45 kron. Kar se tiče pijane ponočne revizije, verjamem samo nadkontrolorju K. in ne obtožencem, kojih interes je bil, da očrnijo bivšega šefa. Z ravnateljem W. sva v nasprotnih taborih in ga tu gotovo ne zagovarjam iz ljubezni, ampak zaradi tega, ker se mi gabi natolcevanje. Alkohol je sicer začetek vsega hudega, vendar pa ne smatram popivanja v uradu, kakor se je opisalo pred sodiščem za vzrok poneverbe. — Največ, kar se je popilo v uradu, je bilo pet litrov vina, ako niso vsi obtoženci in vse mnogobrojne priče lagale. Fantje so bili bolj veseli na sveti večer in Silvestrov večer ter ob času železničarske stavke, ko ni bilo prav nobenega dela. Prepričan sem, da ravno take dni ni nihče kradel. Opozorim pa na nekaj. Pred kakimi 19 leti, ko je bil šef poštnega urada
Ljubljana 1 strogi ravnatelj Šorli in šef špedicije marljivi in vestni nadkontrolor Grošelj, smo popili na Silvestrov večer v uradu veliko nad 5 litrov vina in je celo Šorli sam plačal za dva »Štefana«, ker je bil vesel pridnega dela. Pa vendar ni nihče kradel in smo služoo opravili v najboljšem redu. Sem vesele nravi in ne smatram za smrten greh, ako pleše sluga z metlo tudi takrat, ko ne pometa.
Mimogrede naj omenim, da je bila opazka g. državnega pravdnika napram kontrolorju Tomažiču, češ, da nihče ničesar ni videl, nihče ničesar ne ve, a dolarji so le izginili, deplacirana. Kontrolor Tomažič je bil vendar oni, ki je naznanil dvakrat Prosena, ko je zapazil ameriško tvarino v napačnem predalu in z ovadbo dosegel, da so Prosena takoj premestili k telefonu.
Razen vzrokov poneverbe me je še nekaj pri obravnavi močno zanimalo in to je zunanjost in nastop prič - tovarišev. Kakor v kinematogratu so se naglo vrstili drug za drugim. Vsakdo je bil skrbno počesan in obrit ter odet z najboljšo obleko, a vendar se mu je poznalo beraštvo na oguljeni obleki in upalem obrazu. Smilil se mi je nadkontrolor R., ki so mu edinemu ponudili stol, ne da bi ga častili, ampak, da mu niso med zaslišanjem odpovedale noge. Je-li radovedna publika, ki je čakala v avditoriju na senzacije, zapazila dolgo vrsto beračev - poštenjakov.
Senzacije! Dve bi se morale zgoditi tekom razprave. Prva je taka: G. B. je sklenil neko pogodbo, da se mu da toliko in toliko žigosanih znamk po znižani ceni v filatelistične namene. Pokrajinska vlada, ki je bil njega dni nekako ministrstvo en miniature je odredila, da poštni ekonomat izroči pogojeno množino znamk proti dogovorjenemu plačilu g. B. Vodja ekonomata je to tudi storil, ne da bi počakal odredbe posredno predpostavljene oblasti, to je poštnega ravnateljstva. Ravnateljstvo je namreč rešitev akta namenoma zavleklo, ker ni imelo baš veliko vrednotic r zalogi in je šele po filatelistih izvedelo, da ima g. B. znamke že v rokah. Znamke so bile torej že žigosane in je erar zaslužil 10.0U0 kron. Kaj sedaj? Vodjo ekonomata obesiti, ker ni čakal na odredbo posredno predpostavljene oblasti? Jaz bi proti eksekuciji protestiral in skušal gotovim gospodom dokazati, da je general več kakor pukovnik.
Druga senzacija je še hujša. Neki gospod trdi, da je videl takrat, ko je služboval na blagovni pošti, čudne reči. V Sarajevo so se pošiljali polni zaboji z znamkami, a nazaj so prihajali prazni in povrhu je prišel še denar. Včasih smo rekli: lepemu se zdi vse lepo, a sedaj bomo rekli: čudnemu se zdi vse čudno. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je tiskalo znamke tudi za druga ravnateljstva ter jih razpošiljalo v poznanih zabojih za vrednotnice. Tujemu ravnateljstvu ni smelo zaračunati nominalne vrednosti, ampak samo efektivno. V Sarajevo je romalo znamk za približno 50 milijonov nominalne vrednosti, a efektivna vrednost je iznašala le kakih 570,000 kron. Sarajevčani (ekonomat, ne ravnatelj Dekanič) so pošteno plačali in poslali denar v denarnih pismih, zaboje pa, ki spadajo k naši inventarni imovini, so nam tudi vrnili. Tako je menda vendar prav. Čudno bi bilo, ako bi se godilo obratno. Končno naj zoper nekaj protestiramo. Iz ust direktorja dr. Debelaka in inšpektorja Habeta smo pri zadnji obravnavi čuli, da je tajna policija po naročilu poštnega ravnateljstva poizvedovala po načinu življenja in po dohodkih posameznih uradnikov, še preden je imela v rokah kak konkreten dokaz malverzacije. Tako ne gre in ne sme iti, ker to ni v skladu z našo stanovsko častjo!	O.
Strokovni del.
Ali so res poštni odpravniki jetniki?
V Poštnem Glasniku št. 3 so neki tovarišici najbolj pri srcu dopusti, v čemer ima tudi prav. Prepotrebno je k temu pripomniti, da žal nima vsakdo sreče, da bi v današnjih razmerah mislil na dopust. S sedanjimi prejemki je mogoče vzdrževati substitucijo na svoje stroške le dobro podkovanemu obrtnemu podjetniku, ki je seveda hkrati odpravnik — kateremu je dopust samo luksus. Ostali, posebno nekvalificirani tovariši še v slučaju smrti niti za rakev nimajo. Na zdravniško pomoč še niti misliti ne morejo. Upniki jim pa te pomoči gotovo ne preskrbe.
Poznam tovariša, katerega družino podpira neka dobrodelna roka že od oktobra 1921, ker pri upnikih nima več kredita. Otroke oblačijo deloma usmiljene osebe. On pa opravlja pri okencu še sedaj, v najhujši zimi, v nezakurjeni pisarni svojo službo. Njegov upadli obraz je bled kakor zid. Lasje mu postajajo sivi, dasi je še mlad. Oblečen ni bolje kot cigan in se tudi ne prikaže v javnost. Baje misli, da je tako lepotičje pri okencu nevidno.
S prejemki ni mogoče izhajati. Postranski zaslužki iz dostojanstvenih ozirov so zabranjeni. Živ pa noče v grob, ker ima otroke. Razcapan in lačen biti je pač dostojno.
Odpravnik.
Gospodarski in stanovski del.
Vabilo.
Smrt ne izbira. Tudi ne povprašuje: »Oče, ali ti je zavarovana družina proti največji bedi, ko tebe več ne bo?« Žena, kaj bo počela deca, ko jo zapustiš v pomanjkanju in siromaštvu, kaj naj stori tvoj mož, ki je v tvoji bolezni izdal zadnje pare in se zadolžil do vratu? Mož, žena, deca, nudi se vam prilika, da vsaj malo omilite gorje, ki grozi ostalim po smrti katerega koli od vas. Ne pomišljajte in prijavite svoj pristop k podpornemu društvu, ki se snuje na pobudo Zveze poštnih organizacij v Ljubljani in ki bo dajalo družinam, ko jim umre oče, mati ali otrok, prvo najnujnejšo gmotno podporo in tako omogočilo, da bodo mogli sploh dostojno pokopati dragega pokojnika.
Društvo bo delovalo po vzorcu drugih takih društev in sicer tako, da bi bil vsak član dolžan vsakokrat, ko umre kak član društva, za katerega se izplača podpora, prispevati v društveno blagajno naprej določeni znesek. Ta znesek bi bil razmeroma majhen, tako da bi posameznik lahko utrpel tak izdatek, vsota vseh prispevkov bi pa bila vendar prav izdatna podpora za družino umrlega člana. Izdatno podporo pa je mogoče doseči le s čim večjim številom članov. Če bi se ne oglasilo vsaj tisoč članov, bi se morala ta človekoljubna misel opustiti. Zato veleva vsakomur njegova lastna korist, da takoj prijavi svoj pristop k društvu. Ustanovni občni zbor bo sklican šele potem, ko se bo videlo, da je prijavljenih zadostno ali primerno število članov. Zveza poštnih organizacij je izbrala pripravljalni odbor, ki je sestavil načrt pravil in ki pripravlja, kar je potrebno za ustanovitev društva.
Člani društva bi imeli biti načelno le aktivni poštni uslužbenci in njihove žene ozir. možje, pa otroci. Kdor Pa je bil sprejet v društvo, ostane njegov član tudi potem, ko odide v pokoj ali pa če se službeno razmerje kako drugače izpremeni. Sprejem v društvo bi bil odvisen od določene starosti, razen tega pa bi imel odbor pravico sprejem brez utemeljitve odkloniti. Toda v začetku se bodo do določenega roka sprejemali za člane aktivni in upokojeni uslužbenci neglede na starost. Otroci, ki so v družinski oskrbi, se spreje-
majo le v starosti od 6. do 21. leta, plačujejo pa nižje članske prispevke. Po 21. letu otrok lahko ostane član, plačati pa mora odslej navadne prispevke.
Vsak član je dolžan plačevati redne članske prispevke, in sicer: enkratno pristopnino, ki je odvisna od starosti člana, letno članarino in obsmrtne prispevke, ki se plačajo vsakokrat, kadar umre kak član. Višino članskih prispevkov določa od leta do leta občni zbor.
Za začetek je že pripravljalni odbor določil višino članskih prispevkov, na ustanovnem občnem zboru pa bo ta odbor predlagal, da se za pozneje pristopivše člane ti prispevki zvišajo.
Članski prispevki bi naj bili za sedaj tile:
Pristopnina, za otroke od 6. do 21. leta 2*50 Din. Za člane od 17. do 30. leta 5 Din. od 30. do 40. leta 6 Din., od 40. do 50. leta 7 Din., od 50. do 60. leta 8. Din., nad 60. letom 9 Din.
Letna članarina (za vse člane enako) 2 Din.
Obsmrtni prispevek, za otroke —:75 Din., za vse druge člane 1:50 Din.
Ob pristopu plača vsak član poleg pristopnine in letne članarine tudi še tri prispevke, tako, da bo imela blagajna takoj prilična sredstva za izplačilo podpore že v začetku društvenega obstanka.
Višina podpore je odvisna od števila vplačanih obsmrtnih prispevkov. Čim več članov, tem večja bo podpora. Iz teh sredstev pa se bodo krili tudi upravni stroški. Vsekakor pa naj bo podpora odvisna tudi od tega, koliko časa je že kdo član društva. Najvišji znesek bo določal od leta do leta občni zbor. V pravilih je nameravana določba, da se v prvem letu članstva ne izplača več kakor polovica,, v drugem letu pa ne več kakor tri četrtine najvišjega zneska, ki je določen za podpore. Če bi štelo društvo n. pr. 1000 članov, bi bil najvišji znesek podpore 1000 Din., v prvem letu bi se pa izlačalo ne več kakor 500 Din., v drugem pa ne več kakor 750 Din. podpore. Podpora se bo izplačala tistemu, ki ga bo član vnaprej določil, če pa ni nihče določen, se izplača podpora svojcem umrlega po društvenih pravilih. Tako si je pripravljalni odbor zamislil ustanovitev in delovanje tega podpornega društva, ki naj mu bo ime Dobrota. Na ustanovnem občnem zboru pa bodo imeli člani priliko staviti kakršne koli predloge.
Pozivamo vse poštne uslužbence še enkrat, da. se v čim večjem številu in takoj odzovejo temu vabilu, da bo moglo društvo kar najprej začeti svoje poslovanje. Da se bo mogel vsakdo prijaviti, se bodo hkrati s tem vabilom razposlali na vse pošte posebni obrazci z nadpisom »Pristopna izjava«. S tem obrazcem naj vsak uslužbenec prijavi sebe, svojo ženo (svojega moža) in svoje otroke. Izpolnjene obrazce naj vsakdo najkesneje do 15. marca t. 1. pošlje naravnost na Zvezo poštnih organizacij v Ljubljani. Če bi dobila kaka pošta premalo teh obrazcev, naj jih zahteva pri Zvezi poštnih organizacij. Članske izkaznice in položnice za vplačilo prispevkov dobe vsi, ki so se prijavili šele potem, ko se odloči, ali se društvo ustanovi ali ne. Sedanje prijave bo pripravljalni odbor smatral za obvezne.
Pripravljalni odbor Dobrota v Ljubljani.
POZIV.
Zvezi poštnih organizacij, ki se ne straši truda in išče vedno novih načinov, kako bi vsestransko pomagala svojim članom, se nudi prilika, da pridobi na lepem kraju ob našem morju okrevališče. To okrevališče bi v bližnji bodočnosti omogočilo poštnim uslužbencem, da bi bili tudi oni deležni blagodati morskih kopališč in bivanja pod milim morskim
obnebjem. Ziasti bi bila marsikateremu bolnemu tovarišu, ki mu je edini lek zdravljenje ob morju, tako dana možnost, da uporabi to sredstvo.
Okrevališče sestoji iz poslopja in iz lepega zemljišča okrog tega poslopja. Kupiti bi se dalo po razmeroma ugodni ceni. Škoda bi bila zamuditi to priložnost. Ali vprašanje je, kako zbrati sredstva za uresničenje tega načrta. Ore za precejšnje vsote, ki jih Zveza ne premore. Lahko bi se sicer najelo posojilo pri kakem denarnem zavodu, ker je gotovo, da bo posestvo vsikdar mnogo več vredno, kakor bi iznašala kupnina, ali vendar ne kaže ubirati te poti. Zamislili smo si celo stvar takole:
Poštni uslužbenci v Sloveniji so podpisali okrog 280.000 dinarjev 7 % nega državnega posojila, ki ga odplačujejo v obrokih. To posojilo je za posameznika le skromen imetek, v skupnosti pa je lepo imetje. S tem imetjem bi lahko sedaj poštni uslužbenci priskočili Zvezi na pomoč. Stvar bi se dala izvesti tako, da se ustanovi posebna zadruga, ki bi izvedla nakup. Deleži v zadrugo bi se namesto z denarjem vplačali z obveznicami državnega posojila. Zadruga bi na te obveznice z lahkoto dobila prav po ceni primeren kredit. Za zadružnike bi tako podjetje v nobenem oziru ne moglo biti riskantno, pač pa bi si vsak s pravico lahko obetal ie koristi od njega.
Zadeva je jako nujna in se z njo ne da odlašati. Zato moramo v najkrajšem času vedeti, kaj naši člani mislijo o tem in če so voljni na gori opisani način gmotno sodelovati. Pozivamo zato vse člane, da brez odloga pismeno sporoče Zvezi poštnih organizacij svoje mnenje o stvari in da se zlasti vsak posameznik izjavi, če je pripravljen odstopiti Zvezi ali prej omenjeni zadrugi obveznice državnega posojila, ki ga je podpisal in s kolikim zneskom je voljan sodelovati. Pričakujemo, da se bodo vsi člani radevolje in brez obotavljanja takoj odzvali.
Zveza poštnih organizacij.
Organizatorlčno gibanje.
Zapisnik
širše odborove seje, ki je bila dne 8. febr. 1922 ob 8. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata.
K zapisniku zadnje seje poroča predsednik, da se železničarske ankete v Zagrebu ni mogel udeležiti, ker je obolel. Zastopali so nas Zagrebčani, ki pa nam niso o anketi še ničesar poročali. Začasnim slugam v delavnicah se je nakazala podpora v smislu sklepa zadnje seje.
Došli dopisi: Sarajevska organizacija je povabila našo in vse sorodne organizacije, da se udeleže sestanka v Sarajevu, kjer naj bi se razpravljalo o vseh naših zahtevah. Predsednik je odgovoril, da se povabilu ne moremo odzvati, ker bi tak sestanek v provinci ne imel nikakega uspeha. Pač pa smo za sestanek vseh organizacij v Beogradu, ker bi tam po formuliranju zahtev lahko takoj skupno intervenirali v ministrstvu. Vse skupine so se strinjale s tem, da gre predsednik do 15. februarja t. 1. v Beograd, tudi če bi se njegovemu pozivu za skupni nastop ne odzvale sorodne organizacije, ker je treba forsirati onih 31 zahtev, ki so bile priobčene v letošnji 3. številki »Poštnega Glasnika«. Soglasno se je zahtevalo od predsednika, da se z vso vnemo zavzame za obstoj delavnic. Protest obrtnikov, češ, da naše delavnice ogrožajo njih eksistenco, je nestvaren. Javni nameščenci nimajo toliko imetja, da bi si lahko nabavljali draga oblačila in obuvala pri obrtnikih, ampak bi po razpustu delavnic posegli po konfekcijskem blagu, kar bi koristilo le veleobrti.
Sklene se, da naj bo občni zbor Zveze v nedeljo, dne 5. marca t. L ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Zastopnik Društva poštnih uradnikov in uradnic prijavi kot točko dnevnega reda reorganizacijo Zveze.
Predsednik prečita dopis pokrajinskega odbora koali-ranih organizacij železničarjev, ki poziva vse strokovne organizacije, da se udeleže zaupnega sestanka, ki bo dne 11. t. m. ob 16‘oO v društvenih prostorih Zveze jug. železničarjev, po najmanj dveh delegatih. Ukrepalo se bo o tem, kaki koraki naj se napravijo, da se ornih sedanji nevzdržljivi položaj javn.h nameščencev. Sklene se, da se sestanka udeleže štirje delegati, in sicer: Urbančič, Zupanec, Gruden in Bavdek.	Tajništvo.
Poročilo o III. rednem občnem zboru Društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani,
ki se je vršil dne 26. januarja 1922 ob pol osmi uri zvečer v gostilni pri Mraku.
1.	Predsednik je očrtal delovanje društva v preteklem letu. Njegovo poročilo, kakor tudi tajn.kovo in blagajnikovo se je vzelo na znanje in se je staremu odboru izrekla zahvala za njegovo dosedanje delovanje.
2.	Blagajniški računi so se našli v redu in so bili odobreni.
3.	V novi odbor so izvoljeni:
predsednik: Konte Ivan, v. p. oficijal;
podpredsednik: Košir Makso, p. oficijal;
tajnik: Jereb Franjo, p. oficijal;
blagajnik: Pevec Ivan, v. p. oficijal;
odborniki: Vidmar Ivan, ur. ravnatelj, Kumar Karel, v. p. oficijal. Modrijan Ivan, oficijal.
Pregledovalci računov:	Koman Valentin in Masle
Budivoj.
Kot delegati v odbor Zveze pošt. organizacij v Ljubljani: Vidmar Ivan, Jereb Franc in Ceh Karel, kot namestnik pa Modrijan Iv.
Kot delegat v Osrednjo Zvezo javnih nameščencev v Ljubljani se določi Jereb Franjo, kot namestn.k pa Kumer Karel.
4.	Društvo naj obstoja še naprej.
5.	Članarina se določi na 10 kron na mesec, počenši s 1. februarjem t. 1. Za špecijelne društvene delegacija se bodo pobirali po potrebi še posebni prispevki.
6.	Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se naj v prihodnje do nadaljnjega prirejajo skupni mesečni sestanki z Društvom poštnih uradnikov in uradnic in se bo prvi tak mesečni sestanek vršil v torek, dne 7. marca ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »pri Lloydu« na Sv. Petra cesti. Dalje so se obravnavala nekatera vprašanja in zahteve, katere naj skuša novi odbor uveljaviti pri obravnavanju nove službene pragmatike.
Odstopivšemu predsedniku tov. Šaieharju je izrekel občni zbor za njegovo delovanje v korist društva zahvalo, nakar je bil občni zbor zaključen.	J.
Dopisi«
Maribor.
Beda in pomanjkanje, ta stalna gosta javnih nameščencev, naš brezupen položaj, krivice, katere se kopičijo nad našimi že skoro onemoglimi ramami, skrb za našo bodočnost in druge slične nadloge, katere nas tarejo ter nam sesajo zadnje še preostale moči, so dale nam mariborskim poštnim nameščencem povod, da smo se sestali dne 27. jan. t. 1. z namenom, da še enkrat glasno zahtevamo naših pravic ter opomnimo beograjske činitelje, da izpolne dane nam obljube ter ne kršijo svoje besede.
Sestanek, kateri se je pričel ob 20. uri ob polnoštevilni udeležbi vseh službe prostih tovarišev in tovarišic, je bil naravnost veličastna manifestac ja za naše pravice in za izboljšanje našega položaja. Bil pa je ta sestanek, kateri dokumentira skrajno disciplino v mariborski organizaciji, hkrati tudi resen memento beograjski vladi, katera do sedaj
ni hotela slišati naših obupnih glasov ter se je z našimi upravičenimi zahtevami naravnost norčevala in ni izpolnila danih obljub.
Po običajni otvoritvi je prvi povzel besedo predsednik Zveze, tovariš Urbančič, kateri nas je prišel po dolgem presledku zopet obiskati. V svojem resnem in stvarnem govoru je slikal naš dosedanji boj za dosego naših zahtev, opozoril nas je na vse težave, katere nam dela vlada in drugi činitelji v Beogradu, ki nas prečanov nočejo umeti ter imajo za nas kvečjemu obljube, katerih pa po navadi ne drže. Znanih 31 točk resolucije, katera je bila že pred našim sestankom sprejeta v Ljubljani na sestanku dne 24. jan. t. L, je čital točko za točko. Vsako točko je obširneje in stvarno utemeljeval in razlagal. Točko 28. o dokladah služabništva je dal še posebej na glasovanje. Bila je soglasno sprejeta.
S soglasnim sklepom je bil po daljši debati sprejet k resoluciji še sledeči dodatek:
32.	Pri vseh uradih, kjer so vpeljane nočne službe, naj poštna uprava nemudoma preskrbi primerna, higije-ničnim zahtevam odgovarjajoča ležišča, da se more osobje odpočiti, kadar to služba dopušča.
33.	Nočne doklade naj se sporazumno z organizacijami takoj regulirajo, da bodo odgovarjale sedanji draginji.
34.	Uslužbencem, kateri so premeščeni ali eksponirani med mesecem, naj povrne poštna uprava tudi stanarino in hranarino, katero so plačali vnaprej, a je pri premestitvah med mesecem ne dobe povrnjene.
Resolucija z dodatkom vred je bila ob velikem navdušenju soglasno sprejeta.
Za tem so sledile razne interpelacije na predsednika Zveze. Naj omenim iz obširne debate le najvažnejše sklepe: Soglasno je bil sprejet sklep, da naj prevzame odgovorno uredništvo našega strokovnega glasila oseba, ki ni v poštni službi, da bo tako glasilo v vsakem oziru popolnoma neodvisno. Nadalje je bil sprejet predlog, da se ustanovi za Maribor posebni strokovni odsek Zveze poštnih organizacij, da bo mogoče čim intenzivnejše delo v organizaciji. Raz-motrivalo se je tudi vprašanje samopomoči za slučaj smrti. Na poročilo tov. Urbančiča, da se tak odsek pri Zvezi že snuje, je bila debata o tem zaključena.
Precej ostri napadi so leteli na poštno ravnateljstvo v Ljubljani, zakaj ne skrbi za to, da bi bilo osobje o perso-naln.h zadevah, osobito pa o spremembah prejemkov obveščeno ob pravem času potom Službenega lista. Aspirantom, pomožnim močem in zač. pom. slugam so bile n. pr. odvzete ' rodbinske doklade, ne da bi čutilo ravnateljstvo potrebo, prizadete o tem obvestiti. V plačilnih listah vlada po zaslugi ministrstva kaos, da si ne more nihče več izračuniti, kakšne prejemke dobi. Gospodom pri poštnem ministrstvu so veljale ogorčene in pikre besede pragmatiziranega urad-ništva, katero še sedaj, ko je pragmatizacija že devet mesecev v veljavi, ni imelo časa, da bi napravilo temu urad-ništvu, ki je stopilo s pragmatizacijo napram državi v popolnoma drugačne odnošaje, potrebne, že tolikokrat reklamirane in celo pod besedo obljubljene dekrete. Živahna debata se je razvila o vprašanju bratske hrvatske organizacije, kateri je vlada neupravičeno odvzela njene voditelje s tem, da jih je kratkomalo suspendirala. Zborovalci so pozvali Zvezo, da se zanje z vso odločnostjo zavzame. Iz vsega zborovanja ie odmeval refren: »Naših pravic, katere smo si z naporom in vestnim službovanjem izvojevali pred prevratom in po Prevratu si pod nobenim pogojem ne damo y z e t i. Zakone in odredbe, kateri so v veljavi, naj spoštuje in uvažuje v prvi vrsti vlada sama. Zakonov in uredb naj ne razumeva v Beogradu vsak po svoje v našo škodo,
j nikdar pa ne v naš prid. Šele potem sme vlada zahtevati od nas, da bomo tudi mi upoštevali vse zakone in ureabe.«
Predlogu, da se izreče predsedniku Zveze, tov. Urbančiču, zaupnica, so se vsi navzoči enodušno in z glasnim odobravanjem odzvali ter s tem dokazali, da stoje vsi ob njegovi strani ter se hočejo vsem ukazom /.veze, kateri bodo potrebni v dosego naših zahtev, brezpogojno pokoriti. —
S pozivom na Zvezo, da od naših zahtev pod nobenim pogojem ne odneha, ter napravi vse korake, kateri se ji zde potrebni v njih dosego in s pozivom na tovariše in tovarišice, da se tem trdneje oklenejo organizacije ter ostanejo složni in delavni tudi vbodoče, je zaključil tov. Kunst ob krasno uspelo zborovanje ter prosil hkrati tov. Urbančiča, da bi Maribor pogosteje obiskoval, nas tako informiral o delovanju ter nas spodbujal k še večji delavnosti. K.
Separatizem.
Pod tem naslovom je priobčil Poštni Glasnik z dne 1. februarja t. 1. članek, v katerem se ocenjuje sloga in kri tiku je nesloga. Vsakdo od nas, ki ne zaostaja za sedanjim duhom časa, se zaveda vrednosti stvarne, pravilne in disciplinirane organizacije ter ima vedno pred očmi zato najbolj primerno označbo »Sloga jači in nesloga tlači«. V toliko smo si edini in nam je trdni namen v tem zmislu nepopustljivo nadaljevati svojo pot v interesu domovine in vsakega posameznika — sotrpina — ki je dobre volje. Tudi nam je trdni namen želeti vsakemu svoje in strogo ignorirati kritiko delovanja drugih sotrpinov ali celo uporabljati neposredne denuncijacije v dosego lastnega namena. S tem nočemo očitati piscu omenjenega članka ne enega in ne drugega, marveč smo uverjeni, da tudi misli najbolje, akoravno je v svojem članku dostavil trdo opazko, da je naša organizacija glede na njeno število^ smešna. Da ni naša organizacija, katera šteje le nekaj sto članov, velika, o tem smo sami prepričani, da je pa število strokovno nao-braženih telefonskih in brzojavnih mojstrov za našo današnjo državo mnogo premajhno, to ve tudi vsakdo, ki ima na razpolago to naobrazbo ter ve primerno ceniti vrednost telefona in brzojava. Glede na neprecenljivo vrednost h teh, naši na novo urejeni državi potrebnih komunikacij, kakor tudi premajhno število strokovno-tehnično naobra-ženega osobja, katero ima operirati z dragocenim materijalom in upostaviti enotna brzojavna in telefonska omrežja po vsej državi, je nepobitno potrebna naša samostojna strokovna organizacija, katera si je nadela nalogo, da skrbi poleg svojih finacijelnih teženj tudi zato, da se za to stroko vzgoji zadostno število kvalificiranega osobja, kar bo velikega moderno - gospodarskega pomena in da s tem zadržuje tudi import inozemcev, kateri premnogo-krat odjedajo kruh domačinom.
Iz vseh gori na kratko omenjenih razlogov je naša samostojna organizacija nepobitno potrebna in se bo tudi z vso preciznostjo objektivno nadaljevala, a se navzlic temu lahko vsekdar in povsod smatra za dobro disciplinirano posestrino in pokliče v potrebi na krov reda in rada.
Brzojavni mojster v imenu svojih tovarišev.
Razne westi.
Rodbinske doklade. V zadnjem času (to pa po celih 8 mesecih) kar je uredba o zadnjih draginjskih oz. rodbinskih dokladah izšla, javljajo uslužbenci poštnemu ravnateljstvu spremembe svojih rodbinskih članov (izstop iz šole, dovršena starost 16 oz. 23 let etc.) jako neredno. In posledice tega? — Pri odjavi oziroma ustavitvi rodbinskih
V nede
doklad se predpiše uslužbencu povračilo vseh preveč prejetih doklad, včasih po 2000 kron in še več. Saj s sedanjimi prejemki komaj životari, potem pa še odtegljaj po 500 kron na mesec. Hud udarec — to pa po lastni krivdi uslužbenca. — Ker pa mora pb. ravnateljstvo po odloku kr. ministrstva štev. 41.057/21 pri, prijavi oz. n a k a z i t v i rodbinskih doklad zelo rigorozno postopati, zato se pri prepoznih prijavah nakazuje rodbinska doklada od dneva prezentacije spisa. — V prvem slučaju pride državna blagajna na svoj račun, pri drugem ima pa še dobiček. In zakaj? Zaradi netočnosti in premalo zanimanja za predpise. Izgovori ali opravičila glede prepozne prijave tu niso na mestu, ker morajo uslužbenci takoj javiti spremembe z natančnimi podatki in priložiti potrebna spričevala. Ta objava bo v prid uslužbencem in v olajšavo organom, ki imajo s tem opravilo. — I. M. evid.
Z roko v roki. Zaradi nevzdržnih življenskih razmer, ki so posledica rapidno rastoče, a neutemeljene draginje, so se na predlog koalicije železničarjev zedinile vse strokovne organizacije državnih, javnih in zasebnih nameščencev in delavcev, da skupno nastopijo in zahtevajo, da država ubere drugo pot gospodarske politike. Če se to prav kmalu ne zgodi, je propast uradništva in delavstva neizogibna. Stresla bo pa tudi državo v njenih temeljih. Glasen mementi naj bo vladi združitev uradništva z delavstvom. Vlada je pognala uradništvo med proletarijat. Šlo bo s tem proletarijatom na ulico in glasno terjalo kruha za sebe in svojce. Vse strokovne organizacije so se formirale v akcijski odbor, ki bo sklical v nedeljo dopoldne velik protestni shod proti draginji in brezbrižnosti vlade proti nji. Po shodu pojdejo zborovalci na ulico do vladne palače na Bleiweisovi cesti in pošljejo delegate k kraljevemu namestniku, da mu predajo in osebno ponove zahteve trpečega ljudstva. V četrtek ob 7. uri zvečer je sestanek akcijskega odbora, da se podrobno dogovori o shodu, obhodu po mestu in o resolucijah. Pristavljamo, da je tudi Zveza v tej akciji in pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se shoda in obhoda udeleže. Vsi na shod in na cesto, kamor so nas pahnili.
Podpora za podporo! — Ako pregledamo inseratni del našega lista, vidimo razne trgovske in obrtne tvrdke, kakor tudi denarne zavode, ki priporočajo svoja podjetja. Odveč bi bilo dokazovanje, da kažejo ta podjetja našemu stanu in organizaciji svoje simpatije in naklonjenost, ker nas s stem zares podpirajo in bi bila drugače eksistenca lista ogrožena. Naša dolžnost je, da opozorimo vse tovariše in tovarišice na te tvrdke in jih pozovemo, da jih gotovo upoštevajo pri nabavljanju svojih potrebščin, da se na ta način oddolžimo in izkažemo našo hvaležnost. — Naše geslo naj bo: svoji k svojim! To pa lahko storimo, ker smo prepričani, da bomo pri omenjenih tvrdkah najmanj tako solidno postreženi kot drugod. — Uprava lista.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
Kupite najceneje pri oz» tvrdki
I9ÜH P9KIZ
v uu.
STÄR! TRG ST.ZO.
Žepne, stelle, nihal e, huhinishe ure, budi he, zlatnino
In
srebrnino
Zahtevajte cenik
zastonj
in poštnine prosto
Ljubljana 4, <«*> Mestni trg štev. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Kdor hoče imeti dobro in času primerni ceni UČAM in OBLAZINJEN VOZ, naj se obrne na
üS Jernej Jelovšek
Ljubljana, Rimska cesta 11. (39>
EonnnnnnonooonnonnoononnH
e
e
e
n
e
B
B
B
B
B
B
B
Đ
B
B
Trgovina usnja
Anton Kunstek
Ljubljaa Ecpileijita ulite štev. V
priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini.
(3)	Cene solidne in nizke.
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a

Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
(o	Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Franc P. Stare,»*!®
LJUBLJANA, Florjanska ulica 16
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
••••••••OOOOOOOO••••••••••••••••••••••••********••••••••••••••«•
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom od sedaj naprej prodajal galanterijsko blago in pisarniške potrebščine
tudi na drobno	<«>
fl. O ZRNIČ, LJUBLJANA
Janez Trdinova ul. 2. Vogal Dunajske c.
«m»» c»»
Jožef Künstler, kovaški mojster
LJUBLJANA, Lepa pot št. 1. «3>
Strokovno preizkušeno vozno in podkovno kovaštvo.
A. & E. SKABERNE
(i2) veletrgovina manufakturnega blaga
LJUBLJANA, Mestni trg *t. 10.
■illillll JOSIP REBEK MK
(38)	stavbeno ključavničarstvo
13UBL3ÄNÄ, Csnkarlevo nabrežje 9.
mmn psMmuMJifinii
(2) poleg nunske cerkve
daje pod ugodnimi pogoji posojila na zemljišča, zaznambo na s užbene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
Hranilne vloge se obrestujejo s 4 "/e.	--
§
vrdka Josip Peteline ° Ljubljana
os)	Sv. Petra nasip št. 7
IrgT'S šivalnih strojev IX'ZSS.
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji.
m Trgovina O. BERNATOVIĆ @
Priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 5-6	(14)

j|lllllllill!IIIIIIIIII!!lli!ll!!l!!l!!!ll!!!!ll
1 Ä Bili 8 f I
j (27) Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. t.
g Priporoča svojo zalogo železnine, orodje za vse svrhe, kuhinjske g posode in drugih potrebščin po najzmernejših cenah.
TEODOR KORN
LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 8.
(23)	Telefon 14.
Stavbeni in galanterijski klepar.^
Pokrivač streh vsake vrste. — Upe java vodovodov, kopalne sobe, klosetl itd. — Sprejemajo se vsakovrstna dela in poprave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno.
Tel. St 426. StaVbSMO POdjCtjC TeLSt426.
IVAN OGRIN
(25)	Gruberjevo nabr. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba.
P. Škafar, Rimska c 11
Vulkanlziranje gumija za avtomobile, motorje in kolesa.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo
tvrdko ||!!!l|||!j!!jj|!|!lllllj|!|jil|||!jilili!in
Tone Malgaj
Pleskar in ličar l||lllffl||||lllllllll||
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
■■i
Cemraia:
Ljubljana,
Rimska cesta štev. 2.
•••»»—go——ooooooo—oooo——
Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana.
M. Kuštrin
Ljubljana
Tehniško in elektrotehniško podj tje. Trgovina z tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti ta drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo pot-nogumijastih obročev iz svetovne tovarne Walter MARTINY v Turinu Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev.
Podružnice:
Liubija&a, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[29]
••©®©©®©©@@©©®©©@@@®®©©®®©®©©
imm ihii
niL
Delniška stavnica: Din 30,000.000*— Rezerva:	. . . DinJ5,000.000*—
Podružnice:
Celje, Cavtat, [Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, ^Ljubljana, Maribor, [Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave: 3AORANSKA.
AFILIIRAN ZAVOD (24)
FRANK SAKSER STATE DANK
82 CORTLAND STREET NEW-YORK CITY.
IVAN BAHOVEC, Ljubljana
Sv. J koba trg 7 w
se priporoča pri nakupu papirja, pisarniških in šolskih potrebščin kakor tudi potrebščine za --------- krojače in šivilje. —...~
KOLARSTVO
••••••M ••••••••
Ustanovljeno leta 1865 izdeluje vsake vrste vozove.
Oigš) FRANC ZANOŠKAR
(4i) UUBUANA, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17.
PRIPOROČA SE	(13)
zaloga pohištva
IVAN ČERNE
LJUBLJANA» Dunajska cesta 28.
9
m
I Oblastveno poverjeni stavbeni Iožehef In ntEstnl stavbenik i
I Ljubljana, Meji I
v Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za be- I ® tonske, železobetonske in vodne zgradbe, ® ® arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. ®
g IZVRŠITEV! (M, PROJEKTIRANJEI g
Tovarna stolov in lesnih izdelkov m
JOS. STADLER
LJUBLJANA, Sodna ulica 11
Brzojavi: Dosta, Ljubljana. Telefon (Interurban) 461.
•	O————1
••••• ■••••••• ———O	— ————
„MERAKL“
MEDIC, DSK01C & Zi)H
tarna hemičnili in rudninsiiih barv in labov
Pottl: III Ul: ULJU
Ai i	»snsvv Arm
Ljubljana: TELEFON 64.	Brzojavi: MERAKL.
tLjubljana: PoStnl predal 12a
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko os) spadajoči predmeti.