primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA. 1Z01JS, KOPER PIRAN. POSTOJNA !N SEŽANA Koper, 14. junija 1985 št. 16 VSEBINA Občina !;ota — SKLEP o prenehanju ukrepov družbenega varstva v UP Droga TOZD Riba tzota — ODLOK o prenehanju tastninskc pravice na /emtjiščih. ki so namenjena za komp!cksno graditev na območju zazidatnega načrta "Pod vinograda v !zoh — ODLOK o prenehanju !astninskc pravice na zemtjtščth. ki so namenjena za kompteksno graditev na območju zazida!ncga načrta "Obrtno stanovanjska cona* v tzoti — ODLOK o zimski s!uibi na območju občine !/o!a — ODLOK o dopo!nitvi od!oka o razgtasitvi kutturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine tzota — ODLOK o komunatnih-dejavnostih na območju občine !/o!a Občina Piran — PRAVtLNtK za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev sotidamosti v stanovanjskem gospodarstvu Občina Postojna — ODLOK o spremembah m dopotnitvah odtoka o davkih obča nov Občina Seiana — ODLOČBA o ustanovitvi Srednje druibostovne tn ekonomske šote "Srečka Kosovcta* Sežana — ODLOK o ustanovitvi sktada stavbnih zemtjišč občine Sežana Obatna skupnost Koper — POPRAVEK navodtta o pošitjanju obvesti! o cenah zaradi spremtjanja 14. junija 1985 — Št. 16 URADNE OBJAVE 191 OBČtNA !ZOLA Na podlag) 14. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic m družbene lastnine (Uradni hst SRS, št. 32/80) in 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, Št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na seji družbenopolitičnega zbora m zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 ter na seji zbora združenega dela dne 31. maja 1985 sprejela O PRENEHANJU UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V HP DROGA TOZD RIBA IZOLA 1. Skupščina občine Izola je sprejela poročilo, ki ga je poda! začasni kolegijski organ DO DROGA Portorož TOZD RIBA Izola o izvajanju ukrepov družbenega varstva v času od 28. 6. 1984 dalje in na predlog Izvršnega sveta ugotovila, da so bistveni razlogi, ki so narekovali uved bo, prenehali. 2. Sklep Skupščine občine Izola št. 428-4/82-84 z dne 28. junija 1984 objavljen v uradnih objavah, št. 1&84 preneha veljat) dne 28. junija 1985. 3. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah. Številka: 428-4/82 Izola, 31. maja 1985 Predsednik: MARINO DOMIO Na podlagi 10. in 11. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občme Izola na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 ter na seji zbora združenega dela dne 31. maja 1985 sprejela ODLOK O PRENQ^ANJU LASTNINSKE PRAVICE NA ZEMLJIŠČU, K! SO NAMENJENA ZA KOMPLEKSNO GRADITEV NA OB MOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA »POD VINOGRADI. V IZOLI 1. člen S tem odlokom se odločijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta » Pod vinogradi, v Izoli. 2. člen Meja območja zazidalnega načrta »Pod vinogradi« poteka po zahodni in severni meji pare. št. 393^2, po severnem robu pare. št 4809/2, 4808/2, 4807/2, po severozahodnem robu pare. št. 413/5,413/4 in 414/3, mimo severozahodnega vogala pare. Št. 416/1, po zanodnem robu pare. št. 416^4, nato po severozahodnem robu pare št. 416/5, preko severozahodnega vogala pare. št. 417, nato po severozahodnem robu pare. št. 419/6, 419/2 in 419/5, nato po severnem robu pare. št. 415/13, nato po severovzhodnem robu pare. št. 465/13,465/12 in 465/10, preko poti št. 9342, po severovzhodnem robu pare. št. 478/3, nato po jugovzhodnem robu pare. št. 478/3, 4744/208, 478/4, 480016 in 4800/15, nato po vzhodnem robu pare. št. 4800/14,4800/13, nato po južnem robu pare. št. 4803/3, nato po jugovzhodnem robu pare. št. 4804/in 4803/4,4802 in 4822/1, nato po jugozahodnem robu pare. št. 4822/1 in 4821/3, nato po južnem robu pare. št. 4819/2, 4818/3, 4818/4, nato po jugozahodnem robu pare. št. 4812/3 in 4812/1. do stične točke pare. št. 393/2, 4812/1 in 4813. 3. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo naslednje parcele v zasebni last) z naslednjtmi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki vse k. o. Izola in sicer: T Zap. št. Pare. št. Kultura bn. r. Površina m* VI. št. Lastnik-uporabnik 1. 478/3 vg. (2) 208 3962 Smailagič Marija. Sončna pot 6, Izola do 1/! 2. 465/10 nj. (2) 556 3962 Smailagič Marija. Sončna pot 6. Izola, do 1/1 3. 478/4 trpv. (3) 23 379! Turk Angel od Rafaela Sončna pot 4, Izola, do 1/1 4. 465/7 nj. (2) 895 3050 Božič Laura. Plenčičeva 1, Izola do 1/2 Božič Mitja. Plenčičeva 1, Izola do 1/2 5. 465/12 paš. (1) 290 3050 Božič Elcna (um). Jagodje 6 do 1/6 Božič Mario. Cank drev. * 14. Izola do 11/30 6. 465/13 nj. (2) 1919 3050 Božič Mario. Cankarjev drevored 14, Izola do 1/1 7. 465/8 nj. (2) 669 4421 Dončič Mario, Jagodje 6 do 1/1 8. 465/14 nj. (2) 838 4446 Božič Stclio, Izola S Allendcja 5 do 1/1 9. 465/9 pot 28 Božič Elcna ro). Bradctič do 1/18 Božič Mario. Izola. Cankarjev drevored 14. do 1/18, Božič Ema. Kosovelova 18. Izola do 1/28 Dončič Mario, Jagodje 6 do 1/3 10. 419/2 nj. (5) 1214 383 Vuga Mariella. F. Marušiča 4 do 1/2 Božič Karel pok. Antona, Izola. S. Allendeja 5 do 1/2 11. 419/5 nj. (5) 482 383 Vuga Mariela do 1/2, Božič Kare! pok Antona do 1/2 12. 419/4 vg (3) 540 832 Božič Ema roj. Vascotto. Kosovelova 18 do 1/1 13. 4800/14 vg(3)^ % 170 832 Božič Ema. roj. Vascotto do 1/1 14. 4800/13 vg(3) 87 3862 Hvasti Dušan. Jamnikarjeva 19, Ljub. do 1/2 Hvasti Nives, Jamn. 19 Ljubljana do 1/2 15. 4800/15 vg(3) 93 3785 Kajfež Dušan, Sončna pot 7, Izola do 1/1 16. 1563/1 st. pare. 370 28 Dončič Mario, Jagodje 6 do 1/27 Kavčič Jana. Novo polje C. XII, št. 9 do 1/3 Božič Mario. Can. drev. 14 do ! 1/90 Božič Elcna (um.) do 1/18 17. 1563/2 st. pare. 39 4420 Dončič Mario, Jagodje 6 do 1/1 18. 1563/3 st. pare. 27 3050 Božič Ivan, p. Gregorja (um) do 1/3 Božič Mario, Can. drev. 14 do 1/3 Božič Anton. Trst do 1/3 19. 1563/4 st. pare. 27 3503 . Božič Stelio. S. Allendeja 5 Izola, do 1/! 20. 1563/5 st. pare. 190 4420 Dončič Mario. Jagodje 6 do 1/1 192 URADNE OBJAVE 14. junija 1985 — Št 16 21. 1563/6 st. pare. 63 3050 Božič Ivan pok. Gregorja (um) do 1/3 Božič Mario do 1/3 Božič Anton Trst do 1/3 22. 1563/8 st. pare. 16 3503 Božič Stelio Izola do 1/1 23. 1563/9 neplopa 16 3712 Kavčič Jana Novo polje 1/1 Božič Ivan pok. Gregorja 24. 1563/10 st. pare. 15 3050 1/3 Božič Mario !zo!a do 1/3 Božič Anion Trst do 1/3 4. člen Prejšnji lastnik oziroma uporabnik iz 3. člena tega odloka ima pravico uporabe, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči da ga mora izročiti občini, za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. 5. člen Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjat) oblike in svoj-stva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upošteva pri določitvi odškodnine. 2. člen Meja območja zazidalnega načrta »Obrtno stanovanjska cona* v Izoli poteka od stične točke poti pare. št. 9352/4, pare. št. 92Q/1 in pare. št. 920/2 po severozahodnem robu pare. št. 920/2 in 921/2, nato po severovzhodnem robu parcele št. 921/2 in 928, nato po jugovzhodnem robu pare. št. 928 in 927, nato po severovzhodnem robu pare. št. 930 in 935, nato po jugovzhodnem robu pare. št. 935, nato po severovzhodnem robu pare. št. 932/2,932/1. nato po severovzhodnem robu pare. št. 932/1, 3691/8, 3689/2, 369Q/2, 3691/1, 370C/1, 3702. nato po južnem robu pare. št. 3702 preko poti 9352/3, nato po vzhodnem robu 3771, nato po jugozahodnem robu pare. št. 3770, 3776, nato po jugovzhodnem robu pare. št. 3774/2, preko poti 9351/7, nato po jugozahodnem robu pare. št. 3784/2, preko poti 9351/7, nato po vzhodnem robu poti 9351/5 do pare. št. 3832/2, nato po jugovzhodnem robu te iste parcele, nato po jugozahodnem in severozahodnem robu pare. št. 3825/3, nato po severovzhodnem robu poti 9587, preko poti 9352/4 do stične točke pare. št. 920/1 in 920/2. 3. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo naslednje parcele v zasebni lasti z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki vse k o. Izola in sicer: 6. člen Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka postalo družbena lastnina stavba, ki po zazidalnem načrtu »Pod vinogradi« ostane tam. se ta ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe pridobi na stavbišču in funkcionalnem zemljišču pravico uporabe, dokler stavba stoji. 7. člen Če je na stavbnem zemljišču stavba, ki se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, se zanjo uvede razlastitveni postopek. 8. člen Prejšnji lastnik ima na zemljišču, ki leži na območju zazidalnega načrta prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga določa zazidalni načrt za zgraditev stanovanjske hiše in njene redne rabe. Prejšnji lastnik lahko uveljavlja v mejah lastninskega maksimuma na stavbah prednostno pravico uporabe za graditev samo na eni parceli, če površina njegovega zemljišča, ki je postalo družbena lastnina, dosega površino nbve parcele, in, če več kot polovica nove parcele leži na tem zemljišču. 9. člen , Lastninska pravica na zemljišču preneha in zemljišče postane družbena lastnina z dnem. ko začne veljati ta odlok. S tem dnem pridobi občina na zemljišču pravico upravljanja. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 464-2/84 Izola, 31. maja 1985 PREDSEDNIK: MARINO DOMIO, 1. r. Na podlagi 10. in 1 L člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 18/84) in 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnost) dne 30 maja 1985 ter na seji zbora združenega dela dne 31. maja 1985 sprejela ODLOK O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE NA ZEMLJIŠČIH, K! SO NAMENJENA ZA KOMPLEKSNO GRADITEV NA OB MOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA »OBRTNO STANOVANJ SKA CONA« !. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za kompleksno graditev na območju zaztdalnega načrta »Obrtno stanovanjska cona« v Izoli. Zap. Parc, št. št. Kultura Povr. m* VI. št. Lastnik-uporabnik 1. 3689/2 njiva 3 vinograd 2 1267 700 3119 Chelleri Marija, roj. Pregasa, Koprska 16-1/4 2. 3806 njiva 4 596 2366 Andlovcc Štefka, Sitarjenska 37. Litija do 1/! 3. 1973 st. parcela 79 4280 Andlovec Štefka. Sitarjenska 37, Litija do 1/1 4. 3807 njiva 4 457 3735 Sever Roman, Izola, Okt. revoluc., 27/b do 1/! 5. 3805 njiva 4 202! 3735 Okt. revoluc.. do 1/1 6. 3816 njiva 4 38! 3358 Zlatič Marija, r. Fičur, Livade 21, do 1/1 7. 1986 st. pare. (dvorišče) 644 60! Mejak Nada, r. Vičič Livade 21/a, do 1/1 8. 3822 njiva 4 1345 40! Rimokatoliško žup. Izola do 1/1 9. 81! njiva 3 400 40! Rimokatoliško žup. Izola do 1/! 10. 382! njiva 4 429 331! Bologna Marija, r. Božič Livade 22, do 1/! 11. 3796/2 njiva 2 786 3622 Žigante Marija, Aivadc 15 do 1/5 12. 3796/3 njiva 4 njiva 4 203 376 st. pare. 283 3376 Žigante Milan. Livade 15 do 1/5 Žigante Just, Kanada Mississiuagc Wilcor Ontario do 1/5 Perne Marija, r. Žigante Jagodje 23 do 1/5 Božič Tončka r. Žigante Kampolin 31. do 1/5 668 3622 Žigante Marija, r. Miklavčič, Livade 15-1/5 Žigante Milan, Livade 15 do 1/5 Žigante Just, Kanada do 1/5 Perne Marija, r. Žigante Jagodje 23. do 1/5 Božič Tončka, r. Žigante Kampolin 3! do 1/5 Brajnik Carmela r. Colomban p. Josipa Ljubljanska 36, Izola 1/1 Markcžič Štefan. Livade št. 14 do 1/2 Markcžič Fabio, Livade št. 14 do 1/2 14. junija 1985 —Št. 16 !5. !772 st. pare. 473 3340 Kleva Gracida, Livade 23 do !/2 K!eva Celestin do !/2 4. člen Prejšnji lastnik oziroma uporabnik iz 3. čiena tega odtoka ima pra v,c uporabe dokter občinski upravni organ, pristojen za premoženj-sko pravne zadeve, ne izda odločbe, s katero odtoči, da ga mora izročit, občim, za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. 5. č!en Prejšnji lastmk stavbnega zemljišča ne sme menjati ob!ike in svoj stva zemtj.šča. Vlaganja v tako zemljišče. ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upošteva pri določitvi odškodnine. 6. člen Če je na zemljišču, kt je po določbah tega odloka postalo družbena lastnina stavba, ki po zazidalnem načrtu »Obrtno stanovanjska cona. ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe pridobi na stavbišču in funkcionalnem zemljišču pravico uporabe, dokler stavba stoji. 7. člen (e je na stavbnem zemljišču stavba, ki se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, se zanjo uvede razlastitveni postopek. 8. Člen Prejšnji lastnik ima na zemljišču, ki leži na območju zazidalnega načrta prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga določa zazidalni načrt za zgraditev stanovanjske hiše in njene redne rabe. Prejšnji lastnik lahko uveljavlja v mejah lastninskega maksimuma na stavbah prednostno pravico uporabe za graditev samo na eni parceli, če površina njegovega zemljišča, ki je postalo družbena lastnma. dosega površino nove parcele in če več kot polovica nove parcele leži na tem zemljišču. 9. člen Lastninska pravica na zemljišču preneha in zemljišče postane družbena lastnina z dnem, ko začne veljati ta odločba. S tem dnem pridobi občina na zemljišču pravico upravljanja. ' 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 464-3/84 Izola, 31. maja 198$ Predsednik: MARINO DOMIO, l.r. Na podlagi 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82), 190. in 231. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbem samozaščiti (Uradni list 5RS, št. 35/82) 2., 7. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, Št. 8/82), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradnt list SRS, št. 25/83) je Skupščina občine Izola na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 ter na seji zbora združenega dela dne 31. maja 1985 sprejela ODLOK O ZIMSKI SLUŽB! NA OBMOČJU OBČINE IZOLA L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zimska služba se izvaja: — na ulicah, trgih in cestah v mestu in na naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, s pripadajočim! napravami in objekti s katerimi gospodari komunalno podjetje. - na javnih poteh (dovozne vaške, poljske, gozdne pot! .n druge krajevne poti), s katerimi gospodarijo krajevne skupnosti, URADNE OBJAVE __________________________193 — na drugih cestno prometnih površinah kot so: pločniki, parkirni prostori, dostopne in dovozne poti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, lastnikov stanovanjskih hiš in imetnikov pravice uporabe poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. H ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 2. člen Zimska služba obsega naslednja opravila: 1. posipavanje z ustreznimi snovmi za preprečevanje poledice in pluženje snega z ulic, trgov in cest, s katerimi gospodarijo komunalne organizacije, 2. odstranjevanje ter po potrebi odvoz snega z avtobusnih postajališč javnega mestnega in medkrajevnega avtobusnega prometa ter pločnikov ob postajališčih in z označenih prehodov za pešce, 3. odstranjevanje ter po potrebi odvoz snega z ulic, trgov in cest, s katerimi gospodarijo komune organizacije 4. odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, s katerih lahko pade sneg na javno prometno površino in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in stvari 5. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov na križiščih, označenih prehodov za pešce m avtobusnih postajališč v času odjuge 6. čiščenje objektov in naprav zgrajenih za intervencije in požarno varnost 7. čiščenje zasneženih prometnih znakov 8. pluženje snega in posipavanje proti poledici na vseh drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem oziroma lokalnemu prometu 9. pluženje snega z glavnih peš poti na zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi. 3. člen Izvajalec zimske službe za vsa opravila iz 2. člena tega odloka je Komunalno podjetje Izola (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). Izvajalec opravlja zimsko službo po načrtu zimske službe, ki ga izdela vsako leto najkasneje do 1. oktobra na podlagi 35. člena pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 17/82). Načrt sprejme skupščina komunalne interesne skupnosti občine Izola. 4. člen Izvajalec je odgovoren za ustrezno pripravljenost zimske službe, pri čemer mora: 1. skrbeti za pravočasno izdelavo načrta zimske službe in ga predlagati v sprejem, 2. redno vzdrževati vozni in strojni park, kakovostno uskladiščiti posipni materia! in sol ter skrbeti za pravočasno nabavo potrebnih materialov, 3. izvajati stanje pripravljenosti zimske službe po sprejetem načrtu glede na meteorološke napovedi, 4. organizirati stalno dežurstvo na terenu ter tekoče spremljati podatke Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije v zvezi s padavinami na obalnem območju, 5. preko radia obveščati občane o akcijah izvajanja zimske službe. 6. posipati proge javnega mestnega prometa proti poledici takoj, ko je po meteorološki napovedi pričakovati poledico, 7. odstraniti novo zapadli sneg v skladu sl., 2., 3., 5., 7., 8. in 9. točko 2. člena tega odloka vsakokrat, ko ga zapade na območju občine Izola in na izvenmestnem območju, kjer potekajo proge javnega mestnega prometa 5 cm ter na izven mestnem območju 10 cm. S pločnika se mora sneg odstraniti tako, da je prehod širok najmanj en meter s cestišča pa tako, da je prometni pas širok najmanj tri metre. Sneg mora biti odstranjen do 5,30 oziroma 24 ur po sneženju. Če sneži več dni zaporedoma je izvajalec dolžan plužiti vsakih 24 ur, 8. posipati ulice, trge in ceste (asfalt, tlak, beton) pred pričetkom sneženja in med samim sneženjem. Makadamske ceste je izvajalec dolžan posipavati po končanem pluženju. 194 URADNE OBJAVE 14. junija 1985 — št. 16 I!!. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV !N FUNKCIONALNIH POVRŠIN 5. člen Skupnost stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in prostorov v stanovanjski hiši, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolini pred svojo zgradbo: 1. odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih in javnih poti ter površin, kjer je podtalni oziroma nadtalni hidrant ne glede na to ali je na pločniku, dostopni ali dovozni poti, cesti ali ulici, 2. sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, 3. posipati pločnike tn dostopne poti ob poledici, 4. očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje, 3. očistiti svoja parkirna mesta. 6. odstranjevati odlomljene veje s svojih funkcionalnih površin, 7. odstranjevati sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost. Zavezanci iz 1. odstavka tega člena so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi, če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišče, prehodi, platoji ipd ). Za izvršitev obveznosti iz 1. odstavka tega člena morajo ob nezazidanih parcelah skrbeti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci zemljišč. 6. člen Pluženje snega in posipavanje proti poledici na površinah določenih v 6. in 8. točki 2. člena tega odloka organizira krajevna skupnost za svoje območje v primerih, ko delovni ljudje in občani sami zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti. 7. člen Zapadli sneg mora biti popolnoma odstranjen s pločnikov vsakokrat, ko zapade 5 cm in še sneži in sicer najkasneje do 6. ure oziroma dve un po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. uro. Zavezanci zimske službe iz 5. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s pločnikov tako, da je prehod širok najmanj en meter in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njene funkcionalne površine oziroma nezazidane parcele. S cestišča se mora odstraniti sneg tako. da je prometni pas širok najmanj tri metra. 8. člen Ob poledici je treba pločnike in peš poti posipati s peskom ali soljo in ju po odjugi odstraniti oziroma oprati s površine. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi, pepelom in drugim materialom. 9. člen Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imet! ustrezne in redno vzdrževane strešne žlebove in odtočne cevi. Pred ostranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč s strešnih %Iebov tn odtočnih cevi, se mora zavarovati pločnik tako kot to določa pravilnik o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ, št. 48/8l in 59/81). 10. člen Izvajalec je dolžan zagotoviti nabavo in skladiščenje soli in peska za posipavanje cest in cestnih površin tud! za potrebe skupnosti stanovalcev, stanovanjskih hiš in imetnikov pravice uporabe poslovnih prostorov in objektov in ga bo izdajal v času izvajanja zimske službe pooblaščenim predstavnikom krajevnih skupnosti. Sredstva za te namene zagotavlja Samoupravna komunalna mteresna skupnost občine Izola. 11. člen Sneg s pločnikov , streh, drevja, grmov ja, funkcionalnih in parkirnih površin ter drugih površin jc dovoljeno odstranjevati tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da ostranjeni sneg ne ovira prometa vozil in pešcev. 12. člen V času odstranjevanja snega s površm določenih s tem odlokom so zavezanci iz 5. člena tega odloka dolžni odstramti svoja vozila iz javnih površin. IV. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. ne izpolnjuje obveznosti o izvrševanju zimske službe (2., 4. in 7. člen), 2. ne organizira pluženja snega in posipavanja proti poledici na površinah določenih v 6. in 10 členu, 3. ne odstranjuje snega s pločnikov in cestišča ter ne posipava poledenelih pločnikov, kot to določa 7. člen tega odloka, 4. ne posipava pločnikov in peš poti, kot to določa 8. člen tega odloka in jih po odjugi ne očisti, 5. redno in ustrezno ne vzdržuje strešnih žlebov in odtočnih cevi ter ne odstrani snega s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi ter ne zavaruje pločnikov, kot to določa 9. člen, 6 ne zagotovi nabave in skladiščenja soli in peska (10. člen), 7. ne odstrani snega, kot to določa 11. člen tega odloka. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 dinarjev. 14. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju, kdor: 1. ne izpolni obveznosti o izvrševanju zimske službe (5. člen), 2. ne odstrani snega s pločnikov in cestišča ter ne posipava poledenelih pločnikov, kot to določa 7. člen tega odloka. 3. ne posipava pločnikov in peš poti, kot to določa 8. člen tega odloka in jih po odjugi ne očisti, 4. redno in ustrezno ne vzdržuje strešnih žlebov in odtočnih cevi ter ne odstrani snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi ter ne zavaruje pločnikov, kot to določa 19. člen tega odloka, 5. ne odstrani snega tako. kot to določa 11. člen tega odloka, 6. ne odstrani svojega vozila iz javnih prometnih površin (12. člen). Denarno kazen izterja takoj na kraju samem delavec postaje milice ali komunalni redar. 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni komunalni redar in organi za notranje zadeve v skladu s svojimi pooblastili. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Ta odlok začne* veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 352-01-3/85 Izola, 31. maja 1985 Predsednik Marino DOMIO, I r. Na podlagi 18. tn 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradm list SRS, št. 1/81) in 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. V78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 ter na seji zbora združenega dela dne 31. maja 1985 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV NA OBMOČJU OBČINE IZOLA 1 člen V 5. členu odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Izola (Uradne objave, št. 31/84) se na koncu doda besede: »Medoši — stara vas«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 63-3/84. Izola, 31. maja 1985 Predsednik: MARINO DOMIO. I. r. 14. junija 1985 —Št 16 URADNE OBJAVE 195 Na podlag! 3.. 6. in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni !ist SRS, §t. S/82), 10. č!ena zakona o cestah (Uradnt !ist SRS. št. 3&/81), 9. č!ena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradnt !ist SRS. št 33/81) in 204. člena statuta občine !zo!a (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sej! zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 in na seji zbora združenega de!a dne 31. maja 1985 sprejeta ODLOK O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH NA OBMOČJU OBČINE IZOLA 1. člen S tem odlokom se določajo dejavnosti, ki se poleg komunalnih dejavnosti navedenih v 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih (I^radni list SRS. št. 8/82) štejejo v občini Izola tudi za komunalno dejavnost. 2. člen Komunalne dejavnosti na območju občine Izola so: 1. oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, mdustnji m drugim uporabnikom. 2. odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki obsega: — zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov. . — odvajanje padavinskih voda iz naselij, 3. vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površtn. urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev 4. urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočim! napravam! m opremo 5. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti. peš poti, hodnikov m drugih poti v naseljih 6. javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju 7. opravljanje javnega mestnega prometa, kt obsega javni prevoz potnikov v mestnih in naseljih mestnega značaj ter primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi 8. urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega: — pogrebne storitve — storitve v zvezi z upepeljevanjem — oddajanje prostorov za grobove v najem 3 člen Poleg dejavnosti navedenih v 2. členu tega odloka, se na območju občine Izola določijo še naslednje dejavnosti: 1. urejanje in vzdrževanje tržnic v naseljih 2. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov m-ccst v mestih in naseljth mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne m regionalne ceste 3. oskrba naselij z toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij 4. vzdrževanje semaforov in drugih svetlobnih prometnih signalizacij 5. plakatiranje, obešanje transparentov in obešanje zastav v naseljih 6. urejanje luk in pomolov ter zgrajenih obal s pripadajočimi objekti in napravami ter njihovo vzdrževanje 7. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč in plaž 8. čiščenje obalnega morja in vzdrževanje neurejene morske obale 9. urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij 10 opremljanje naselij s požarno vodo v javni rab) 11. oskrba mestnih golobov in nadzor nad njihovim številčnim sta njem 12. urejanje in vzdrževanje javnih odlagališč. 4. člen Komunalne dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka so dejavnosti posebnega družbenega pomena. 5. člen Komunalni objekti in naprave se glede na rabo in vrsto storitev, ki sc z njimi nudijo, razvrščajo kot komunalni objekti m naprave individualne in skupne rabe. 6. člen Med komunalne objekte in naprave individualne rabe, se štejejo: — objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo — objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda — objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov — pokopališki objekti in naprave ter vrtnarije in cvetličarne — objekti in naprave za oskrbo naselij ali delov naselij s toplotno energijo in plinom — naprave za privezovanje plovil — javne tržnice in njihova oprema — naprave za obešanje plakatov. Med komunalne objekte in naprave skupne rabe, se štejejo: — objekti in naprave za nameščanje plakatov, transparentov in zastav — objekti in naprave na jav nih kopališčih in plažah, ki niso v upravljanju organizacij združenega dela — javne sanitarije v naseljih — objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo — javna odlagališča 7. člen S komunalnimi dejavnostmi iz 2. in 3. člena tega odloka gospodarijo komunalne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Na območju občine Izola gospodarijo s komunalnimi dejavnostmi naslednje komunalne organizacije združenega dela: Komunalno podjetje Izola. Rižanski vodovod Koper, , VGP Hidro Koper, Slavnik Koper, Elektro Prjmorska TOZD Elektro Koper, Energetika TOZD Butan Plin Izola. 8. člen V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola, v statutu, v planskih dokumentih in drugih samoupravnih splošnih aktih se določi razmejitev med komunalnim! dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, s ka-tenmi gospodarijo komunalne organizacije združenega dela in tistimi, s katerimi gospodarijo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnosti. 9. člen V naseljih na območju občine Izola je obvezna uporaba in plačilo naslednjih komunalnih storitev, če so le te v naselju organizirane: — oskrba s pitno vodo — odvajanje in čiščenje odpadnih voda — zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov — pokopališka in pogrebna dejavnost — oskrba naselij s toplotno energijo in plinom. 10 člen Z dnem u' eljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Izola (Uradne objave, št. 30/82). 11. člen ^ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 352-25/82 Izola, 31. maja 1985 PREDSEDNIK, MARINO DOMIO, I. r. 196 URADNE OBJAVE 14 junija 1985 — §t 16 OBČtNA PtRAN Na pod!agi 18. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list 5RS št. 3/81) 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran in 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran je zbor uporabnikov na svoji seji dne 30. 5. 1985 sprejel PRAVILNIK ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOST! V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom so določeni pogoji in merila za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj viri in nameni za katere se lahko uporabljajo sredstva solidarnosti, kategorije upravičenih prosilcev za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, stanovanjski standardi za solidarnostna stanovanja, lastna udeležba pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj splošni in posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj, merila za pridobitev solidarnostnih stanovanj (sistem točkovanja) zamenjava solidarnostnih stanovanj, postopek za sprejem prednostnih list, pristojnosti organov Samoupravne stanovanjske skupnosti pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj ter pristojnosti drugih organov in izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti. 11. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOST! 2. člen Viri sredstev solidarnosti so: — sredstva solidarnosti TOZD in delovnih skupnosti iz dohodka, — sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. — sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj, — sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sr. Sloveniji, predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov (1981-1985) prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih sk!ado\, — sredstva od plačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, — vezana sredstva borcev NOV — namenska kreditna sredstva temeljnih bank oz. posebnih poslovnih enot, — druge anuitete od danih kreditov iz sredstev solidarnosti, — sredstva pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj. — sredstva pridobljena s plačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavi novejših (novih) solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji. — druga namenska sredstva UL NAMEN! ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA SOLIDARNOST! 3. člen Sredstva solidarnosti se uporabljajo: 1. za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini terza nakup starejših stanovanj od pravnih oseb za delo\ne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: — za delovne ljudi, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih, — za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih. — za občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: delavci, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani, ter mlade družine, ki živijo v težkem gmotnem položaju. 2. za kredite za gradnjo stanovanj in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti udeležencev NOV, 3. za gradnjo domov za upokojence 4. za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, kolikor se bodo v le ta vselili upravičenci do solidarnostnih stanovanj, 5. za delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in imetnikom stanovanjske pravice do uporabe stanovanj v lasti občanov, ki izpolnjujejo pogoje določene v Pravilniku o delni nadomestitvi stanarin, 6. za vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja 7. za vračilo namenskih posojil, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oziroma njihovih poslovnih enot 8. za nadomestilo za opravljanje storitev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti (oz. skupnih strokovnih služb SIS) oz. druge organizacije, ki opravljajo določena dela in naloge za potrebe solidarnosti v višini, kt jo sprejme skupščina SSS na podlagi ovrednotenega letnega delovnega načrta 9. za pokrivanje dela stroškov za delovanje delegatskega sistema v okviru SSS. 10. za kritje drugih odhodkov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem s sredstvi solidarnosti in tudi s študijami ter raziskavami s področja solidarnosti v SSS. IV. KATEGORIJE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 4. člen Upra\ičenci do dodelitve solidarnostnih stanovanj so: 1. delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih. 2. občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih, 3. občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: delavci, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani ter mlade družine, ki živijo v težkem gmotnem položaju. 5. člen Za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let. 6. člen Za člana skupnega gospodinjstva se štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo oz. stanujejo ločeno, ker prosilec nima na območju občine stanovanjskega prostora za njih. To so: zakonec, otroci, pastorki ali posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim. Za člana skupnega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi z imetnikom stanovanjske pravice v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma dve leti. V STANOVANJSKI STANDARD! ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 7. člen Pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj se upošteva naslednje standarde, ki ne presegajo naslednjih normativov: Število družinskih članov stanovanjska površina I do 32 mi ^ do 45 mi do 58 mi 4 do 70 mi za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do za 15 mi. \ izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanja od gornjih normativov (tri generacije v družini bolezen, ki terja nego, itd ), lahko pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti dodeli večje stanovanje na predlog Centra za socialno delo občine Piran. 14. junija 1985 — št. 16 URADNE OBJAVE 197 V!. LASTNA UDELEŽBA 8. čten Vsakdo, k) pndobt stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni iastn.m, mora prispevati tastna sredstva g!ede na vrednost stanovanja v sk)adu s svojim sociatnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi 9. (!en Kdor sc preseti, ptača tastno udetežbo gtedc na raztiko v vrednosti prejšnjega m novopridobtjenega stanovanja. Kdor se prese!) iz večvrednega v manjvredno stanovanje in je ptačat tastno udetežbo je upravičen do povrnitve tastne udetežbe v razmerju z vrednostjo prejšnjega in novopridobtjenega stanovanja. 10. čten Lastne udetežbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ni dotžan prispevati: zakonec ati oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico zaradi smrti zakonca oziroma osebe, katere datj časa trajajoča živtjenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne postedice kot zakonska zveza oziroma po razvezi zakonske zveze ati prenehanju datj časa trajajoče živ-tjenjske skupnosti, — občan, ki se preseti iz večjega v manjše stanovanje, — upravičenci, ki se vsetijo v sotidarnostno stanovanje, ki je točko-vano pod 160 točk. — občan, ki mu je (oz. njegovim družinskim čtanom) družbena pomoč edini vir za preživtjanje. — upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, — občan, ki se mora na podtagi pravnomočne odtočbe izsetiti iz stanovanja, zaradi rušenja, etementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v sktadu s prostorskimi izvedbenimi akti. prenove stanovanja in v drugih podobnih primerih. 11. člen Lastno udetežbo, ki jo morajo zagotoviti upravičeni prositci, ki jim bo dodetjeno sotidarnostno stanovanje, se vptača pravitoma pred vsc-titvijo oz. presetitvijo ob prejemu odtočbe o dodetitvi stanovanja. 12. čten Izjemoma tahko ne gtede na dotočita 11. čt. tega pravitnika pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti na predtog Centra za so-ciatno deto odgodi vptačito tastne udetežbe oz. odobri obročno odpta-čevanje tastne udetežbe tistim upravičencem do sotidarnostnega stanovanja, katerih družina živi v težkem gmotnem potožaju in mtadim družinam (5. čt. tega pravitnika) pod pogojem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za tastno udetežbo za kar predtožijo administrativno prepoved na osebm dohodek. Lastno udetežbo je potrebno ptačati najkasneje v 2 tetih po vsetitvi. 13. čten Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti tahko ne gtede na dotočita prejšnjih čtenov tega pravilnika na predtog Centra za socialno deto oprosti ptačita tastne udetežbe detno ati v cetoti tiste upravičence do dodetitve solidarnostnega stanovanja, ki živijo z družino v izredno težkih sociatno-ekonomskih oz. zdravstvenih razmerah. šteje se, da živi upravičenec do sotidarnostnega stanovanja in njegova družina v izredno težkih razmerah: — če so čtani družine upravičeni do statne družbene pomoči, — če je kateri od otrok duševno in tetesno prizadet v smistu dotoči! vetjavnega samoupravnega splošnega akta, ki ureja pridobitev pravice do denarne pomoči, — če je eden ati več odraslih čtanov gospodinjstva (družine) že več tet težji botnik in zaradi tega ni zaposten oz. je že datj časa odsoten z deta zaradi botezni brez upanja, da bo v kratkem okreva! (po oceni zdravnika speciatista), — če je eden od staršev duševni botnik ati težji invatid (invalidnost se obravnava enako tudi v primeru, če gre za samskega občana), — če ima gospodinjstvo (družina) iz raztogov navedenih v zgornjih atineah oz. zaradi drugih vzrokov po oceni Centra za sooatno deto občine izjemno povečane izdatke, ki so vezani za zadovotjevanje òsnov-nih živtjenjskih pogojev. 14. čten Višina tastne udetežbe je odvisna od skupnih mesečnih dohodkov na čtana družine v tetu pred vsetitvi jo v stanovanje. 15. čten Sredstva tastne udetežbe za sotidamostna stanovanja se vptačajo v sktad združenih sredstev za sotidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in se vrnejo upravičencu v enkratnem znesku po preteku tO (deset) tet s 3% tetnimi obrestmi. Upokojenim občanom starim nad 65 tet se sredstva tastne udetežbe povrnejo po preteku 5 tet pod istimi pogoj) kot so navedeni v prvem odstavku tega čtena. Upravičencu, ki se izseti iz sotidarnostnega stanovanja pred potekom dobe za vračito sredstev tastne udetežbe, se mu te ta vrne skupno z obrestmi takoj po izsetitvi. 16. čten Lastna udetežba upravičenca do sotidarnostnega stanovanja se izračuna v odstotku od vrednosti stanovanja in znaša: (e je bi! skupni povprečni mesečni dohodek upravičenca do sotidarnostnega stanovanja na družinskega čtana v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v pretektem tetu mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja ptačati tastno udetežbo v nasted-njem odstotku od vrednosti sotidarnostnega stanovanja: družina z dvema za samske občane ati več Čtani % do 55 do 50 brez ud. nad 55 do 60 nad 50 do 55 t nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do too nad 90 do 95 9 nad too do !05 nad 95 do too to nad !05 do !!0 nad 100 do t05 ! ! nad ! !0 do !!5 nad !05 do t to !2 nad t!5 do !20 nad t !0 do !!5 !4 nad !20 do !25 nad ! !5do !20 !6 nad 125 do !30 nad !20 do !25 !8 nad !30 nad !25 20 V!!. SPLOŠN! POGOJI, K! J!H MORAJO tZPOLNJEVAT! UPRAVIČENCI ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO ZA DODELtTEV SOLtDARNOSTNtH STANOVANJ 17. čten Vse kategorije upravičencev za dodelitev sotidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati nastednje pogoje: — da upravičenec ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ati tastnik primernega vsetjivega stanovanja, prav tako pa tudi ne osebe, ki z njim stanujejo, — da upravičenec oz. kdo od čtanov njegove družine ni tastnik počitniške hiše oz. počitniškega stanovanja, ki presega stanovanjske standarde navedene v 7. čtenu tega pravitnika ter je primemo za rešitev stanovanjskega vprašanja upravičenca in njegove družine. — da ima upravičenec za stanovanje statno bivališče na območju občine Piran, — da upravičenec oz. njegova družina dostej še niso ustrezno rešiti stanovanjskega vprašanja, — da upravičenec za stanovanje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih btižnjih sorodnikih (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ati več stanovanj, — da upravičenec ati za deto sposoben čtan družine ni neupravičeno nezaposlen, — da se upošteva sodatno stanje upravičenca oz. čtanov njegove družine po merititi, ki vetja jo za vse druge obtike pomoči. 198 URADNE OBJAVE 14 junija 1985 — $!. 16 V!!! POSEBNI POGOJI. K! JIH MORAJO IZPOLNJEVAT! UPRAVIČENE! ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNE USTE ZA DODEUTEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 18. Men Za delovne ljudi ki združujejo de!o v TOZD in deiovnih skupnostih je pogoj za uvrstitev na prednostno !isto a dodelitev solidarnostnega stanovanja: — da znesek skupnih mesečnih dohodkov in prejemkov na č!ana družine ne presega 50 "ž povprečnega čistega OD v SRS v !etu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja. — da znesek skupnih mesečnih dohodkov in prejemkov na č!ana m!ade družine (tiste ki imajo ns jmanj enega otroka in sta oba starša stara do 30 leti ne presega 1 povprečnega čistega OD v SRS v !etu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja. — da samskt upravičenec s skupn m: mesečnimi dohodki in prejemki ne presega Ó3 r pov p^ečneg i čistega osebnega dohodka v SRS v !etu pred razpisom nateČ3ja za solidarnostna stanovanja. Za upokojence m invalide je pogoj za uvrstitev na prednostno !isto za dodehtev solidarnostnega stanovanja, da znesek skupnih mesečnih dohodkov m prejemkov na člana družine upokojenca ali invalida ne presega lOO^ž povprečnega čistega OD v SRSv letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja Omejitve pri višin dol cd^a za upokojence, invahde ter starejše za delo nesposobne občane ne e-ja jo \ kolikor rešujejo stanovanjski problem iz sredstev SPIZ v SRS 19. člen Med skupne dohodke m prejemke prosilca m njegove družine štejemo Johodkc iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela. vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživ nine in socialnovarstvene pomoč' Med dohodke m prejemke iz prejšnjega odstavka tega člena se ne štejejo dohodki m prejemki, ki so navedeni v drugem odstavku 7. čl. SaS o urejenju socialnovarstvenih pravic. Za udeležence NOV in kmete udeležence NOV omejitve pri višini dohodka ne veljaic — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let različnih spolov uporabljati isti spalni prostor. — stanovanje brez kuhinje. — stanovanje v primerih souporabe spalnice. 2. Kakovost stanovanja — bivanje v kletnem (nizkopritličncm) ali podstrešnem stanovanju — bivanje v vlažnem stanovanju — bivanje v mračnem (slabo sončnem) stanovanju (majhna okna. tesne ulice, ipd.) — bivanje v slabo izoliranem stanov anju — bivanje v stanovanju, ki ima dotrajano nosilno konstrukcijo (pogrezanje, slabi podovi oz. stropovi. ipd.) — bivanje v stanovanju, ki ima previsoke ali prenizke stropov e — stanovanje je nefunkcionalno (preveliko) (velja le za zelo stara stanovanja) 40 točk 70 točk 30 točk 20 točk 20 točk 13 točk 20 točk 3 . Stanovanjska površina, ki odpade na enega družine (gospodinjstva) člana d.< 4 m 100 točk od 4 ni- do 6 m 93 točk od fi m do 8 ni- 90 točk od 8 m do !0 m 80 točk od 10 m' do 12 m 70 točk od 12 m- do 14 ni- 60 točk od 14 m' do Ih m 40 točk od !h m* do 18 m* 30 točk od 18 m daljc !0 točk V primerih souporabe prostorov sc skupni prostori delijo na vse uporabnike. 4 Stanovanje brez posameznih prostorov oz. njih souporaba Stanovanjc — brez kuhinje — brez spalnice — brez WC ali \V( izven hiše — brez kopalnice 40 točk 23 točk 30 točk 20 točk IX MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH LIST 20. člen Prosila, k izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za uvrstitev na prednostno iisto. se na podlag! enotnega točkovnega sistema, v katerem se ocenjujejo: stanovanjske razmere prosilca, soaalnomatenaln: položaj prositca ter skupn: dohodek prosdea in njegove družine, razv rščajo po kategoriiah na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja. 21. člen A OCENA STANOVANJSKIH RAZMER ! Stanovanjski status a) Nima stanovanja (to je. da sam stanuje v samskem domu. oziroma z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po tanovanjskih normativih odgovarja le za potrebe -taršev ali sorodnikov ali je podn ljemnik) ! 30 točk za vsako leto bivanja v navedenih primerih se število točk poveča za lik vendar največ do 100 točk h) Stanuje v provzortiu al: barak: (1 točka drugega odstavka 4. čl. in drugi odstavek 7 čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih ) 120 točk za vsako leto bivanja v teh pogojih sč štev it,' točk poveča za 10. vendar največ do !0P : čk c) Imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju 100 točk za vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se števiiodočk poveča za 10. vendar največ do 100 točk Za neustrezno stano- : nje pod c) tega člena šteje — stanovanje v- kleti (nizkem pritličju ali podstrešju). — stanov anje brez ah s soup* -rah ) sanitani. — stanovanje brez voo, vodne napeljave. — stanovanje v katerem smn- tnj-An površina manjša od 30% stanovanjske površine določene 7 normauvi na člana družine. Souporaba — kuhinje 20 točk — spalnice 20 točk — WC ! 3 točk — \VC. če je v hiši. vendar izven stanov anja 20 točk — kopalnice 10 točk Za souporabo kuhinje. WC in kopalnice se šteje, če vsi uporabniki niso družinski člani in v prmienh dveh al: več družin (generacij) v stanovanju. Za souporabo spalnice se šteje, ko spalnico poleg zakoncev soupo-rablja katerakoli druga oseba razen njunih otrok mlajših od 7 let ter v primerih, ko morajo isti spalni prostor uporabljati otroci različnih spolov starejši od 1(1 let. 3. Ostali stanovanjski pogoji — v stavbi ni vodovoda 23 točk — v stanovanju ni vodovoda 13 točk — v stanovanju ni možno ogrevanje (ni dimnika) 10 točk — vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz hodnika. ki je v souporabi 20 točk — v hod v posamezne stanov anjske prostore je iz dvorišča 30 točk — utesnjenost v stanovanju — dv e družini v istem stanov anju 30 točk — tri družine v istem stanovanju 50 točk h. Uv rstitve na prednostne liste ter doba čakanja na stanov anje če čaka prosilec na stanovanje od vložitve vloge za dodelitev stanovanja na Samoupravno stanovanjsko skupnost oz. čaka pri TOZD. OZD. oz. drugi skupnosti (kar mora dokazati s potrdilom TOZD. OZD oz. skupnosti) 3 do 3 let 3 točk — za vsako nadaljnje leto po 3 točke vendar največ 20 točk skupaj 14. junija 1985 — §!. 16 URADNE OBJAVE 199 — prvo leto uvrstitve na prednostno tisto izdano pri službi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 20 točk — za vsako nadaljnje !eto uvrstitve po 10 točk vendar skupaj največ 60 točk B SOCIALNO MATER!ALN! POLOŽAJ 1. Zdravstveno stanje — za invalidnost !. kategorije prosilca a!i članov njegove družine (gospodinjstva) 60 točk — za invalidnost !!. ali IH. kategorije prosilca ali članov njegove družine (gospodinjstva) 40 točk — za težke neozdravljive bolezni prosilca oz. članov njegove družine (gospodinjstva) 30 točk — za ostala trajna ali ponavljajoča sc obolenja prosilca in njegove družine (gospodinjstva) (npr. bolezni dihal, 'Pd ) 20 točk Potrdilo o težki neozdravljivi bolezni ter o ostalih trajnih ali ponavljajočih se obolenjih daje zdravnik-specialist. Stopnja invalidnosti pa sc dokazuje z odločbo o stopnji invalidnosti. Točkuje se vsakega obolelega člana družine (gospodinjstva). 2. za vsakega odraslega člana družine (gospodinjstva), ki je za delo nezmožen 20 točk 3. če je prosilec edini hranilec 50 točk 4. ločeno življenje staršev in otrok (se točkuje v primerih ko Center za socialno delo potrdi, da bodo starši po preselitvi vzel otroka v domačo vzgojo in oskrbo) 30 točk 5. če prosilec prejema stalno družbeno pomoč 40 točk 6. doba trajanja zakonske zveze (se točkuje samo za mlade družine, ki izpolnjujejo ostale pogoje) od 2 do 4 let 20 točk od 4 let dalje 40 točk 7. Upravičenec je udeleženec NOV 60 točk Vdove padlih in po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, matere padlih borcev in otrod padlih in po vojni umrlih borcev NOV, se po mnenju Centra za socialno delo in ZZB NOV lahko dodatno točkuje, če so za pridobitveno delo nesposobni. 8. Stalno bivanje v občini Za vsako leto nad 2 leti stalnega bivanja na območju občine pripada prosilcu za vsako dopolnjeno leto vendar največ skupaj 180 točk 9. Skupna delovna doba prosilca Za vsako dopolnjcnb leto pridobi prosilec vendar skupaj največ 100 točk 10. Prosilec stanuje v stavbi, ki je predvidena za rušenje oz. sanacijo (točkuje se v primerih, če prosilci izpolnjujejo ostale pogoje in če je investitor de! in bodoči upravljalec SSS) 11. Posebno težki socialno materialni pogoji, ki v točkovanju pod B. niso zajeti se na predlog Centra za socialno delo točkujejo še z dodatnimi točkami, in sicer od 10 do 50 točk glede na težino teh pogojev. 8 točk 8 točk 30 točk C. SKUPNI DOHODEK PROSILCA IN NJEGOVE DRUŽINE (e znaša čisti skupni dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s povečanim mesečnim čistim dohodkom v SR Sloveniji v letu pred razpisanim natečajem se vloga prosilca točkuje nad 40—45% nad 35—40% nad 30—35% manj kot 30% Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi stanovanja prosilec, ki ima najnižji čisti skupni dohodek na elana družine^ prostlec, ki je dalj časa v neustreznem stanovanju, prosilec, kt ima večje stevdo mladoletnih otrok, edini hranilec in prosilec, ki je dalj časa zaposlen v občini. 40 točk 60 točk 80 točk 100 točk X. POSTOPEK ZA SESTAVO IN SPREJEM PREDNOSTNIH LIST 22. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran javno objavi zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj. Objava mora vsebovati naslednje: — vrsto upravičencev in pogoje, ki jih morajo le ti izpolnjevati, — način in kraj zbiranja vlog, — dokazila, ki jih mora prosilec obvezno priložiti k vlogi, — čas zbiranja vlog to je zadnji dan zbiranja vlog, — merila za sestavo prednostnih list, — druga podrobnejša navodila. Objava za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja se oprvi tako, da se objavi na oglasni deski SSSO Piran ter v Primorskih novicah. Hkrati se besedilo objave dostavi: — vsem TOZD in skupnostim na območju občine Piran — vsem krajevnim skupnostim v občini Piran — Občinskemu odboru ZZB NOV Piran — Društvu upokojencev Piran — Centru za socialno delo Piran — Združenju obrtnikov Piran 23. člen Prosilci za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili: — zaposleni v TOZD ali skupnostih, kjer združujejo Jelo, — drugi delovni ljudje in občani (nezaposleni občani, borci NOV, upokojenci, invalidi, obrtniki in delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih) v krajevni skupnosti na območju katere prebivajo. 24. člen Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, kjer delavci in drugi občani vlagajo vloge za dodelitev solidarnostnih stanovanj, so dolžne prosilcem pomagati pri zbiranju potrebnih podatkov, pregledati vpisane podatke in jih po potrebi dopolniti ali predlagati prosilcu, da jih spremeni, če menijo, da niso pravilni. Poleg tega organizacije združenega dela oz. krajevne skupnosti podajo pismeno mnenje o socialnih razmerah v družini prosilca (izpolnijo ustrezno rubriko na vlogi). OO ZZB NOV Piran za svoje člane dostavi pismeno mnenje o upravičenosti do dodelitve stanovanja. 25. člen Obvezne priloge, ki jih mora priložiti upravičenec za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev stanovanj, so: — družinski list s pripisom datuma o stalnem bivanju v občini Piran, — družine in občani, ki niso zaposleni, dostavijo mnenje o možnosti zaposlitve oz. potrdilo, da niso neupravičeno nezaposleni (potrdilo izda Skupnost za zaposlovanje), — potrdilo o čakanju na stanovanje pri delovni organizaciji oz. skupnosti — potrdilo o stanovanjskih razmerah (stanovanjsko ali podnaje-mno pogodbo) — udeleženci NOV dostavijo fotokopijo odločbe o udeležbi v NOV (dvojno štetje) — zdravniško potrd i, ki ga izda zdravnik specialist — izjavo, da prosilec ali član skupnega gospodinjstva ne poseduje primemo stanovanje, stanovanjsko hišo, počitniško hišico oz. počitniško stanovanje. 26. člen Rok za dostavo vlog je 30 dni od dneva razpisa natečaja. Vloge, ki prispevajo po natečajnem roku, se ne upošteva pri sestavi prednostnih list. Ce se dostavljene vloge nepopolne, se obvesti prosilce, da jih do določenega roka dopolnijo, sicer pa se vloge obravnava kot nepopolne in se jih pri sestavi prednostnih list ne upošteva. 200 URADNE OBJAVE 14. junija 1985 — Št. 16 27. č!en (e je prosi!ec da! neresnične podatke, pomembne /a uvrstitev na prednostno !isto, se ga iz!oči iz prednostne !iste ter sc nas!ednje !eto ne more uvrstiti na prednostno !isto. Za !eto, v katerem se iz tega raz!oga ne more uvrstiti, se ne upošteva čaka!na doba. 28. č!en Prositcu, ki se je nasitno vse!i! v družbeno stanovanje, se doba čakanja na stanovanje šteje od dneva, ko se je izse!i! iz stanovanja v katerega je bi! nasitno vsetje: 29.,č!en Upravičenec, ki je odktoni! dodetitev novega solidarnostnega stanovanja a!i adaptiranega starega stanovanja, ki je primerno za rešitev njegovega stanovanjskega prob!ema, ni upravičen do ponovne uvrstitve na prednostno tisto, razen v primeru, če se poveča število družinskih čtanov. Prositcu. ki se iz tega raztoga ponovno uvrsti na prednostno tisto, se obdobje, ko se na prednostno tisto ni moge! uvrščati, ne upošteva kot čakatna doba na stanovanje. 30. čten Za ogtede stanovanjskih in drugih razmer prositcev za dodetitev so-tidamostnih stanovanj pristojni samoupravni organ imenuje posebno komisijo oz. več komisij za ogtede stanovanjskih in drugih razmer prositcev ter za izdelavo točkovanja vtog prositcev v sestavi (v nadaljnjem beseditu Komisija). — čtan pristojnega samoupravnega organa — strokovni detavec Centra za socialno deto — predstavnik krajevne skupnost) na območju katerih se vrši ogted Pri detu komisije pa sodelujejo in so prisotni kot pomoč pri admtm- strativno-tehničnih zadevah še detavec. ki deta na področju solidarnosti in detavec gradbene stroke pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Piran. — za prosilce, ki so upokojenci, je prisoten še čtan Društva upokojencev. Odbor za družbeno pomoč pred poimenskim imenovanjem čtanov komisije pozove Center za sociatno deto Piran. Krajevno skupnost ter Društvo upokojencev, da posredujejo imena čtanov, katere naj se imenuje v komisijo. Po prejemu predtogov Odbor komisije poimensko imenuje in potrdi Predsednik komisije vedno čtan Odbora za družbeno pomoč. 31. čten Komisija sprejema klad na podlag etn? resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občnt. Program nalog, finančni načrt in zak! -učn: račun sklada potrjuje občinska skupščina H! KONSTITUIRANJE IN UPRAVLJANJE SKLADA 7. člen Sklad stavbnih zemljišč se konstituira iz\ oltt\. to upravnega odbora sklada in vzpostavitvijo notranje organ acije upra nega oigana, iz 10. člena tega odloka. 8. člen Podrobnejšo organizacijo in nač n delovanja sklada določa njegov statut. Sklad sprejme statut sklada in ga predloži v soglasje občinski skupščini v potrditev v treh mesečin od uveljavitve tega odloka 9. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sklada ima predsednika in 12 članov. Predsednika in člane upravnega odbora .mennje za debo dveh let občinska skupščina izmed delegati' za to skupščino, pri čemer mora biti najmanj polovica teh de'egatov r zbora združenega dela. 10. člen Administrativno tehnična in dtuga opravila za sklad opravlja v breme sredstev sklada komite za urbanizem, gradbene, stanovanjske, komunalne in premoženjsko pravne zadeve občine Sežana Posamezna strokovna dela, zlasti Jela tehnične narave, ki so pove zana z dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11 člen Z dnem vpisa v sodni register preneha z delom Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem pn Samoupravni interesni skupnosti za komu nalno dejavnost občine Sežana. Sredstva, pravice in obveznosti Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem se prenesejo na sklad 204 URADNE OBJAVE 14.junijal985 —§t. 16 12. člen Dosedanji način združevanja sredstev za komuna!no urejanje stavbnih zemljišč v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj, ki ga določa samoupravni sporazum o temeljih plana Enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem pri Samoupravni interesni skupnosti za komunalno dejavnost občine Sežana, za obdobje 1981—198S velja do konca leta 1985. 13. člen Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v štirih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 022—1/85—3 Sežana, dne 31. maja 1985 Predsednik: TIHOMIR KOVAČIČ, !.r. OBALNA SKUPNOST KOPER POPRAVEK NAVODILA O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA Pri objavi vsebine Uradnih objav št. 12/85 pod Obalno skupnostjo Koper je prišlo do napake, in sicer: Dopolnitev 2. točke se pravilno glasi: Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene.