Dopisi. Iz Ljubna v Savinjskej dolini. (Ccsarjeva srebrna poroka) praznovala se je pri nas 24. aprila slovesno. V jutro naznanila je strelba možnarjev nenavadno veselje. Ob 10. uri bila je slovesna 87. meša, Te Deum. E meši se je zbralo veliko ljudstva, naš obče spoštovani župau, načelnik kr. a. sveta, ob6inski odbor in kr. š. svet. Šol8ka mladina se je zbrala 7 šoli, kder so 6. g. kaplan pred S7. meao 7 kratkih in genljivih besedah na srce položili pobožno pred av. altarjem moliti, da nam božja previdnost obrani in blagoslovi presvitlega cesarja in cesarico, ter Jima da učakati še zlate poroke. Potem je bila peljana 7 proce8iji z godbo skoz pred šolo postavljeni in lepo okinčani slavolok k sv. meši, pri kateri je aolska mladež prav lepo pela. Po sv. meši so se šolarji pod vodstvom kr. š. 87eta zopet povrnili 7 šolo» kjer so vzeli veliki in lepo okincani podobi cesarja iu cesarice. Z godbo, zastavo in podobama šli so šolarji v procesiji, spremljani od kr. š. sveta in ogromne množine ljudst^a, na ,,forst", kjer je bilo 786 za 7eselico pripravljeno. Vodja slovesnosti bili so 6. g. kaplan Ivan Bohanec Postavili so otroke 7 polkrog, ter stopili na pripravljeno vzviaeno meato in začeli razlagati životopis pre8vitle cesarske rodbine. Povdarjali so Njih Veli6anstva kinčajoče kračanake čednosti in lastnosti, kakor apoato^anje atarae7, marljivost, usrailjeno8t, dobrotljivost, pobožnost, ter prav mikavno spodbujali otroke k izpolnovanju teb lepih čednosti, opisali uzrok velikega praznovanja in 7eselja v celej Avstriji. Erepek jo bil sklep njih nagovora: ,,7saka dežela, vsaka občina, vsak kraj čestita danes avojemu vladarju in prisega zvestobo. Osramoteni pa gledajo spodkopavajoči sovražniki naše mogo6ne Avstrije, kako ljubijo vsi narodi svojega 7ladarja in kako trdno 8e držijo čestitljivega Njih pre8tola. Noben narod pa še ni bolj svoje zve- stobe in ljubezni 7 djanju pokazal, kakor slo^enski. V srcči in nesreči je stal kakor skala in branil svojega vladarja in o6etnjavo. Pokazimo tudi mi danes, da našo slovensko srce kipi v radosti in veselju zarad are6e, katero je doži^ela presvitla cesarska hiaa. Bog ohrani nam cesarja, kraane Avstrije vladarja! Trikratni gromoviti burni ,,živijou zadonel je iz ust posluaajočih ljudij in šolarjev, možnarji so pokali, godci svirali ceaarsko pesem, katero je pela tudi aolska mladež. Na to so se aolarji k mizam posadili in pogostili. Ve6krat med jedjo ao jih g. kaplan poklicali od miz, da so stoje poslnšali deklamacije in prednašanja pojedinih u6encev in u6enk. Izvrstno in vsemu pri6ujočemu ljudstvu nepri6akovano lepo prednašala so tri dekleta in en fant. Prva: ,,himno", druga rBog ohrani nam cesarja" tretja: nlep izgled pobožnoati" Slednja je tako živo in k srcu segajo6e govorila, da je marsikteremu solza v očeli zaigrala ; zato pa je na ob6no željo morala ponavljati. Ploakalo je fantn malo in veliko prednašajočemu: nDečko iz planine" od Orožna, ko je izgovoril: ,,Sabljo hrabro sukal bom, branil 7ero, cara, dom! Jaz sem dečko iz planine!" Končala se je slo^esnost ob 4. uri popoldan s tem, da je neka deklica z milimi bescdami se zahvalila kr. š. svetu, in posebno g. kaplanu za nauk, trud, skrb in pripravljeno veselje, ktero bodo pomnili celo življenje. Na vecer bil je zapaljen 7elik kres na 7rhu visokega nTera". Iz Radislavec pri Mali nedelji. (Srebmo poroko cesarjevo) smo 27. apr. jako lepo in slovesuo obbajali. Že predvečer goreli so kresi po vaeh viših gri6ih, krog kterih 80 pokali možnarji, mladina pa je pela, da je bilo res veselo poslušati. Najlepši prizor pa je bil gotovo na ,,bregu" v Radislavcib, kjer so fantje napravili sknpaj 12 enovrstnih kresov, koji so s s^ojim svitom odsivalo dale6, dale6 na Ogersko. Hvala tedaj vrlim fantom! Ko se je drugi dan malo svit zaznamoval, pokali so možnarji pri farni cerkvi, da se je brum razlegal po vaeh dolinab naše lepe in prijazne okolice. Ob '/»9- prišla je zve6inom vsa šolska mladež v ucilnico, kjer je g. učitelj Raj6 imel lep in jedrnat govor, 7 kojem je razlagal ljubezen in skrb staršev do otrok napram pa tudi povdarjal ljnbezen vsakega državljana do svojega vladarja s poaebnim naglasom na našega preavitlega cesarja FrancJosipa. Potem je gosp. govornik razložil zgodovino Habsburake hiše, življenje našega cesarja Franc Jožefa in končal s tem, da ao vai u6enci mnogokrat zaklicali burno nživijo". Potem se je med pevanjem cesarske peami šlo v cerkev k sloveanej slažbi božjej. Bog nam ohrani cesarja in ceaerico še mnogo let — Omenim še velike nesre6e, ki se je zgodila 24. aprila. 06e, mati in starejai ain odidejo 7 cerke7 zapusti^ši doma 7s! leta staro deklico in 4 leta starcga fanta. Ne8re6ni de6ko iztakne žveplenko, užge v zibelki otro6jo posteljo, in tako morala je uboga deklica z zibelko vred, piej ko so priali starši, popolnoma zgoreti. Ta žalostna dogodba naj aluži vsem starsem v Bvai ilo, kako nevarno je otroke same doma puačati! B. Iz Slovenskih goric. (Lenubast organist). Moja navada je vsako leto pogledati tndi v kako bližnjo faro in obiskati cerkev o priložnosti pobožnega shoda. Erasno vreme me je letoa naJožefovo zvabilo v Svičino, kjer je ta dan cerkveno pročeš6enje. Pri poznej božjej alnžbi, ki se je slovesno služila pri stianskem altarju sv. Jožefa, je bila res cerkev jz ljudmi nabita. Vse mi je dopadlo in me budilo na pobožnost, samo na organiata pomisliti ne smem, skoro bi me iz cerkve pregnal. Odprte je imel cele orgle, in phal po njib, kakor da bi testo mesil. Pri celej Rvetej meši ni bilo slišati niti ne enega glasa petja. Bobnjal je po staiem reaetu, kakor, da bi medvedom godil. Taki organist zasluži dobiti eno po prstib, on ljudstvo v petju moti in od petja odvrača, mesto da bi ga budil na petje. Naše slovensko ljudstvo je gospod Bog bogato obdaril z dragocenim darom čistega pevskega glasa. Lenoben organiat pači ta dar. On gleda in išče za svojo slabo delo plačila, drugo ga ne skrbi, on več akoduje, kakor hasne. Pomiloval sem pri tej priložnosti 6. g. župnika. Poznal sem Jih že nekdaj kot gorečega podpornika petja, povsod, kjer so služili, 8e je po Njihovem trudu petje zbudilo in zboljsalo. To jc dokaz, da krivda ne leži na Njih, anipak na lenobi trdoglavnega organiata, ki sicer svoje delo umi in je v godbi skoz in skoz izurjen, le samo nemaren v tej zadevi od pet do glave. Peti uikoga ne uči, kakor sem zazvedil, 8 preglasnini orglanjem pa še tiste moti, ki bi peti hotli. Edo bi tiidi pel, če laatuega glasa ne sliiiV Toliko smem reči, da tako slabega cerkvenega petja nikjer na Slovenskem nisem našel, kakor je v Svičini. — Na Florijanovo je strašno celi dan lilo. Ognja patrou je menda rnislil, da zemlja gori, tako je gasil. Vsled tega 80 plazi napravili veliko kvara po vinogradib in sadunosnikih, drevesa med zijastimi, širokimi poklinami vse skriž ležijo. Tu pa tain so tudi blevi in brami podprti, ki so uapokali. Najstarejši ljudi pravijo, da kaj ednakega ne pomnijo. Iz Celja. (Romarji na sv. Visarje, no7i župan, citalnica.) V petek po vnebohodu Eristusovem se zbirajo romarji na sv. Višarje, kakor druga leta — v Pletrov6ih, kjer imajo ob 6. zjntraj peto sv. mešo. Potem se odpeljejo na Vransko, kjer bo zopet ob 11. uri sv. meša z blagoslovom. — Za župana celjskega 8 14. glaB07i izmed 23 glasov izvoljen je zopet dr. Neckermann; 7 glasov je dobil g. M. Stepišnik (brat mil. kn. šk.) 2 pa dr. Higeraperger; v županovega nameatnika pa je izbran »udi prejšnji dr. Higeisperger. Odboruiki so večidel aami stari; izmed novih naj imenujem gg. Stiger, Bobisut, Pogacnik, Julij Rakuš, lekainar Eupferschmied. Ostane tedaj vse pri starem! — Pevski 7e6er, kterega je napravil pretečeni mesenc celjski pevski 6italni6ni zbor, se je vrlo dobro obnesel. Velikanska sobana bila je vsa prenapolnjena; pogrešali smo pa gimnazijalne gg. profesorje (čisti dohodek je bil gimnazijalcem namenjen!) — le 3 gg. iz gimnazije so nas počastili! Tudi izmed gg. uradnikov ni bilo skoraj nobenega pri6njo6ega. Toliko boljše. Vsaj poznamo svojejjudi. Bili smo torej domačini med domačimi! Čitaln. pevskemu zboru pa izrekamo prav prisrčno zabvalo, da je tako izvrstno rešil svojo čast, pa tudi čast celjske čitalnice in sploh vseb celjskib Slovencev. Iz Makol. (Srebrno poroko cesarje^o) amo kolikor mogoče slovesno obhajali, ker smo združili odbor iz občin: Makolske, Deženske in st. Anske, da se potrebno priakrbi in pripravi. Svc6ano8t se je obhajala po tetn le redu: 23. apr. zve6er streljanje, godba po trgu, bakljada, razsvitljenje velikcga transparenta, umetni ogenj, na bližnjeui bribu velik kres; šola in c. k. pošta ste bili razsvetljeni, 24. m. tr. Ob 5. uri zjutraj godba po trgu, 101 strelo7 iz možnarje7. Ob 8. nri 7elika 87. meaa z zabvalno peamijo, katero so alužili veličastiti g. žnpnik. Pri sv. meii so najimenitnejše oddelke fantje na odpustu pod poveljem g. župana z navadnimi salvami naznanjali; ve6ji del fantov streleev je bil dekoriran 8 6astno vojaško svetinjo, in veliko jik je nedavno ae le iz Bosne prišlo. Tudi možnarji so med sv. mešo dobro pokali. Po 87. opravilu so šli šolarji in solarice pred solsko poslopje, kjer ste se 7sadile 2 lipi 7 vedni spomin tega dneva; pri tej priliki je g. nadu6itelj prav živo otrokom in drugim navzočim na srce govoril. Eo 80 strelci še enkrat ustrelili, se je zagodla cesarska pesem, katero ao tudi šolarji prav navdnšeao zapeli. Svečanost bo gotovo vsem Makolčauom v vednem spominu ostala. Po poldne so se zbrali strelci in veliko drngih k radovanju, katero je 7 trdo no6 trajalo. Posebna 6ast fantom strelcem, ki so 86 tako lepo in pošteno obnašali! L. E. ž. h. Iz Sladke gore. (Srebrna poroka cesarjcva) se je tudi pri nas slovesuo obbajala. Na predvečer 23. api ila se je razlegal daleč na okrog glasen pok in atrel možuarjev ter je naznanil začetek in pomen te alovesuoati. Na to znamnje 86 zbere velko atevilo domacib poaeatnikov in mladine. Pri zažigu kreaa na lepem in viaokem gri6u sr. Mihela po nagovoru uašega župana na ta apomin in zdravje Nju veličanstev zasvirajo naši godci cesarsko pesem. Potem se je vršilo 7eselo petje, zmea pa živabno klicanje „živijo" na svitlega ceaarja in ceaarico. Hvala posebno gre Andreju Rateju in Mici Veber posestuikom pri sv. Mihelu za podpororo pri tej slovesuoati. Drugi dan 24. aprila je bila ob 8. uri slovesna av. meša, nTe DeQmu in molitve za blagor cenarja iu cesaiice, streljanje itd. Iz Babinec. (Nadaljevalni kmetijski p o d u k) se je kakor prve 4 nedelje vršil 7 Lja- tomern tndi še nadalje do 11. nedelje. Vsakokrat se je go^orilo najprej o 6edno8tih kmetskema 61oveku najbolj potrebnih in potem prebajalo na razne predmete kmetijskega gospodarstva. Tako n. pr. 5. nedeljo bila je na vrsti konjereja, 6. nedeljo gnojenje, 7. nedeljo tudi gnojenje, 8. nedeljo vinoreja, 9. nedeljo aadjereja, 10. nedeljo drenaža in il. nedeljo ponavljanje. Takrat ao ae kazale tndi različne table, na katerib so se videle različne gospodarake mašine, orodja, živali itd. Eer je ministerstvo poljedelatva obljubilo takim aolam 10 fl., da se naj razdeli med najizvrstnejše u6ence; je g. učiteij imenoval 10 učencev, kteri bi omenjeni denar prejeli. U6enci so pa odgovorili, da se naj za omenjenih 10 fl. kupijo razli6ne gos|)odarske knjige in se naj učencem razdele", zato, ker se bode ve6im veselje atorilo in več gospodarskib bukvic prialo med kmete. Tako se je tndi storilo. Naročilo se je 26. razli6nib knjig. To je tedaj kratek načrt nove šole v Ljutomeru. Razlagalo se je pred božjo službo od 8—10 ure. Tako se fanti brez posebne težave in stroškov nau6ijo 7eliko lepega, ako le bočejo. Dobro bi bilo, da takih predavanj nebi manjkalo v nijednej fari. V Šoatanju, kakor je ,,Goap." poro6al, se je taka sola rodila; samo ne vemo, da li živi. Ona 7 Radgoni, kakor ae je sliaalo, le životari brez zdabtnega uspeha. Iz Središča. (Velika povodenj) je bila 7 nedeljo 4. t. m. Voda skoz naa trg tekoča je okolo '/26. ure zve6er strašno naraatla, vae je bilo 7 velikej ne^arnoati. Ali h^ala Bogu, da je bilo ae precej s^etlo. Nekteri so se uže spravili k pocitku, ko jih naenkrat zdrami aumenje vode in klic Ijudi. Vse je bilo po koncu, vai ao za6eli pospravljati, kamor je le kdo kaj mogel: živino, zrnje. pohišt^o in kaj se je le nesti dalo. V kleteb nje je bilo več, kakor za^seženj globoko, 7 nekaterib pa celo do oboka. Sodi, 7 kterih je bilo po 12 7eder7ina, je po koncu postavila. V 2 hramoma blizo 7ode je na okna notri tekla. Polje in travnike je večjidel vse poplavila, mostove razdrla ali odnesla, celo železniaki most tako poškodovala, da vlak ne more 6rez. Nekterim je tudi dosti gnoja iz njiv odnesla. Ti pa, kteri so bili od vode odaljeni, bo nevoljo dmgih marljivo gledali, namesto, da bi bitro priskočili in kaj pomagali. Take vode ni bilo uže od leta 1786. pri nas in Bog daj, da bi je ne bilo nikoli 7e6!