Leto V.
Szombathely, augustus 18. 1918.
Štev. 33.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Tretjired v Črensovcih l. 1917.
I.
Tretjired sv. Frančiška assiškoga je l. 1911. na Velikomešo vstanovljen v Črensovcih za črensovsko, törjansko i dolnjelendavsko faro. Kotrig ma 588. L. 1917. jih sprejetih 81 — 32 deklin i 49 zakonskih žen pá dovic: obljübo jih je naredno 23 eden dečko, eden moški, sedem deklin i 14 žen pá dovic, — vmrlo jih je šest, dva dečka, eden moški, dve zakonskivi ženi i edna dovica. Navuk so meli vsaki mesec do junija 15. Te den na god presladkoga Srca Jezusovogá zadnjega. Vsmiljenost toga božjega Srca me je obiskala z močnim betegom, šteri mi je zabrano nadaljno držanje mesečnih shodov. Velika črensovska cerkev je bila pri mesečnih shodah puna, še natlačena. Vdeležili so se jih tretjeredniki še z drugih far pa tüdi netretjeredniki v bogatom števili, šterim se je pri teh shodah navadno porodila misel na vstop v tretjired. Poprek so bili vsi tretjeredniki goreči, prava zaslomba pobožnoga, cerkvenoga düha, posveti, šteri so kazali pot k vrelomi česčenji B. D. Marije i h gostomi prijemanji najsvetejšega oltarskoga Svestva. Izjeme so tüdi bile, ali jako malo. Komaj do deset kotrig je trebelo dočasno zbrisati iz zapisnika, dokeč se ne pobolšajo. Slabosti vsi ljüdje mamo, tretjeredniki zato tüdi, ali hüdobije pri njih v celom leti nesem zasledo. Kakši düh jih je vodo, kaže četvera reč. 1) Naj v tom žalostnom časi dobro Srce Jezušovo pomirijo za tiste brezštevilne grehe, štere kak grozno velika i mrskogrda povoden tečejo dén za dnevom pred tabernakel, ka bi ga požrli, so vsako nedelo seratinsko čislo zmolili na čašt sedmeroj radosti B. D. Marije za mir, za pokojne vojake i naj Maticerkev dobi zadosta dobrih dühovnikov. I naj
se njim molitve poslühnejo, so je potrdili z zatajüvanjem po Jezusovom zgledi i njegovih navukah: žganice neso pili i nikomi ne dali piti zvün v potrebi betega za vrastvo, drüge opojne pijače so se tüdi ali popolnoma ogibali ali jako zmerno vživali, mladini do 16 let neso davali nikših opojnih pijač, niti kaj za kajenje. Po njihovom vrelom prizadevanji se zrezao grešen rak z tela Materecerkvi v našem kraji, namre: krmina (trobina) i odpravilo mnogo nerednosti, mnogo smrtnih grehov pri jeli i pili. Sodnji den bo že odkrio i pohvalo pred vsem svetom tisto svetlost, štera je obsevala v naših tobernaklah božjo Hostijo od strani vernih tretjerednikov te, kda je greha tema legla pregosto na ves svet v boji svetovnom. — 2) Dober Jezus je tak odredo tečaj našega zveličanja, ka to brez dühovnikov ne moremo dosegnoti. Bogate vretine milošč zveličajočih samo dühovniki majo oblast odpreti. Če nega dühovnikov, nega milošč, nega odpüščanja grehov, nega nebe. Skrbeti se zato, naj bodo dühovniki, je najsvetejše delo za zveličanje düš. I naši tretjeredniki so zarazumeli to vzišeno delo, 118 se jih je nabralo (nešteri so že pokojni) iz naših treh i beltinske fare (nešteri tüdi z drügih far) pa so darüvali vsa svoja dobra dela, posebno pa svojo popolno čistočo sv. Družini v te namen, naj po milih prošnjah Bl. D. Marije i sv. Jožefa sladko Srce Jezušovo da sveti zadosta svetih dühovnikov. V te namen so tüdi kotrige vse mirno zatrpele i pripravne bile smrt sprejeti z božje roke kdakoli.
Marc. 25. na god Ceplene Marje so slovesno opravile kotrige to svoje darüvanje. Kaj so te dobre düše pri pomogle k podigavanji božje čašti, more samo tisti presoditi, ki zna vceniti vrednost devištva i dühovniškoga stana,
ki spozna, ka je teh düš življenje ne drugo bilo, kak nasledüvanje življenja, skrbi i prizadevanja Marijinoga i sv. Jožefa, naj ohranita, zgojita Jezuša, najsvetejšega dühovnika nove zaveze. — 3) Hüdoga düha kraljestvo bi se v tom nemirnom časi potrdilo, vera bi izvmrla, če dühovnikov ne bi bilo. To dejstvo je zrok i razlaga, zakaj se dnesden tak grozovito ogrizava, graja, črni dühovniški stan tak doma kak na bojišči. Vsemi je siromak pop kriv. Hüdi düh dela te zmotnjave iz sovraštva do Kristuša proti njegovim namestnikom. Kje se zato ljübezen, poštenje do dühovnikov goji, je Kristušov düh doma. I toga so potrdil naši tretjeredniki z tem le lepim činom svoje ljübezni. Kda se me je beteg močno prijao i ne bilo mogoče po človečem več misliti na ozdravljenje, so naši tretjeredniki ne samo goreče molili den za dnevom v celom betegi za me i molijo še dnesden nego šteli so mi na lastne stroške iz daleka pripelati zdravnika, šteri bi me zvračo. Ponüdbe sem toti ne mogeo sprejeti, meo sem občine teliko, ob čem sem se mogo po siromaškom vračiti, ali ta ljübezen do mene kak dühovnika vendar glasno svedoči i kriči v té pokvarjeni svet: so še goreče düše, štere se iz srca potegüjejo za Jezušove namestnike.
Bojna.
3. aug. Nemci so bili prisiljeni svoje obrambne postojanke pri Fer en Tardenois zapüstiti i hitro nazaj iti. — Kak smo že pisali, mogoče je — vse tak kaže — da na Ruskom novi front postane i na bitje pride med ententov i nemcami. — Francuški časniki pišejo, da bodejo se bili, dokeč ne sterejo nemški militarizem i svet na veke ne rešijo od nemške nadvlade.
2
NOVINE
1918. augustus 18.
Ententa se hvali, da nadaljava proti Nemcom svojo zmagoslavno prot. 3. aug. so francozi 10 km. napredüvali, 50 občin oslobodili. V Europi je 1 milijon 500 jezer amerikancov, do slednjega oktobra jih bode 2 milijona. Vsaki den 10 jezero lüdih pošlejo v Europo, vsaki tjeden 54 jezer pušk i 5 jezer strojnih pušk. V Ameriki so 150 vrstne škeri naišli za bitje strelskih jarkov, 25 jezer letal je vu deli. Zdaj, prej, več podmorskih čunov vtopijo, kak nemci napravijo i več ladj napravijo, kak nemci vtopijo. Konec bojne se približava, pravijo v Ameriki, Nemčijo smo zbili i smrt vsakoga nemca, ki potom spadne, je zaman.
7. Aug. Čeho-slovaške čete prodirajo proti zahodi, edno mesto za drügov zasedejo. Ojačeni so s japonskimi četami. Protijo se, da či do se proti postavlali, celo Rusijo vu lakoto preženejo. Nemci so na Belgijsko 2 milijarda frankov vojne odškodnine navrgli.
8. aug. Angluši so napadali. Prišli so vu nemške postojanke. — V Sibiriji je že kakših 30 jezer nemških vlovlenih pod orožjom, ščejo napadati čeho-slovaške čete. — Angluški ministerski predsednik Lloyd George je govorio. Do zdaj smo, je pravo, 150 nemških podmorskih čunov pogrozili, polojno vu slednjem leti. Anglija je 6 milijonov vojakov naprej spravila, kolonije so dale eden milijon, Indija pa pol drügi milijon. Od nemške ofenzive je pravo, da so nemci dosta zgüli. Nevarnost je ešče ne minola, nego preveč velko vüpanje ma on, ki misli, da Nemčija dobi. Od toga ešče ne moremo gučati, da bi moč Nemčije oslabila, ar ešče itak velke rezerve majo. Nego dönok lehko pravimo, vu on polažaj, kak so bili 21. marca, več ne pridejo. Za kratek čas američka armada ne bode menša, kak nemška. Od mira je pravo, da oni, ki so bojno navužgali, ešče itak ladajo. Vsaki žele mir, nego on more biti pravičen.
9. aug. Na zahodnom bojišči so Angluši med Ancre i Avre s velkov močjov napadali. Vu velkoj megli so svojimi motorami prišli vu nemške postojanke pešakov i topničarov. Angluši pravijo, da so predoli nemško linijo. Vlovili so 10 jezero nemcov. Taljanski letalci so v Beč (Dunaj) prileteli i cedale doli metali.
Dom i svet. — Glási.
„Iz celoga srca se zahvalim B. D. Mariji, ka me je rešila iz nevarnosti na talijanskom bojišči, Pošlem 12 K. iz zahvalnosti na podporo naših dobri
listov pa srčno pozdravljam svoje domače.“ Taflik Ferenc, železničar z Črensovec.
Prehranjevalni minister Windischgrätz je govorio. Na Vogrskom je zraslo pred bojnov 130 miljonov meterskih centov, zdaj je pova samo 80—90 milijonov. Minister i na dale šče pomagati Austriji, nego za živež de mogla dati sirovo materijo i blago, to de mogla dati i za ono silje, štero damo za austrijski del armade. Ki ne majo svojega pova, do 30. septembra slobodno küpijo. Država vu kratkom vremeni na vse živež položi roko. Minister za prvo dužnost spozna, da front dobi živež, za njim pride vsaki drügi človek.
Central za küpčijo vune je nastavleni s glavnicov 2 milijona krone. Na leto 1917. je prinešo 47% dobička, to je 942 jezer kron. Na stroške je vodano 1 milijon 413 jezer kron, to so  dobili komisarinške, ki so prek jemali vuno. Ne čüdo, da je moški obleč tak dragi. — Delniško Drüštvo Vojnoga Pova ma 2424 častnikov i 12 jezer komisarijušov.
Španska bolezen. „Slovenec“ piše: Novo ime — stara bolesen. Leta 1888. je ležalo vse od bolezni, šteroj so rekli „influenta.“ Bolezen leži vu zraki, zato je težko, ar se ne maš kam ognoti. Človeki je, kak bi ga štoj narezo, glava ga boli, kühata ga mraz i vročina, vüsta ma süha, v črevah mu ne nekaj prav. Spanje pa beži, kda zapre oči, ne zaspi, pač ga mučijo slike i prikazni. Bolezen traja kak je človek menje ali bolje razpoložen za njo. Bolezen je nevarna, dönok spominajo londonski zdravniki, da naj se vleže bolnik, kda jo občuti. Na vadno se vrti betežniki tüdi v glavi. Teda je čas, da ide v postelj. Z jestvinov ga ne trbe siliti, je najboljše, da se žalodec izčisti. Dober je mrzel bezov tej. Sadni odcedki so dobri, a le malo. Bolezen se more izpotiti (vözošvicati).
Bükvi i Srastje je puno. De dugo ne bilo telko žaloda: Žalod je dober za svinje, za živino, za rece. Z bukovoga semena — zvün toga, da ga svinje pojejo, se da oli rediti. Iz pol meterskoga centa se da 5 kg. olija stisnoti.
Maximal cena svinj od 20—30 kg. po kilogramah 14 k, od 30 do 90 kg 6 k, od 91 do 120 kg. 8 k, od 121 do 150 kg 8.20 k, od 121 kg više 8.40 k na živo vago. Na pr. Svinja 60 kg žmetna do 30 kg 14 k, od 30 do 60 kg, to je 30 kg 6 k, vse vküp 600 k. Brasko meso 10 k, slanina, špeh 12 k, ocvreti zabel 14.50 k, — po kilogramah.
Minister prehrane je odredo, da onim ki so ne pripovali, od 1. okt. 1918. do 15. aug. 1919. potrebno silje občina küpi vu vesi i da semleti. Či pa vu vesi ne ga višešnjega silja, melo dobijo od države.
Do slednjega grižaja krüha. Mi smo si mislili, da bojna bode trpela do slednjega moža, — nego lüdih je dosta Angluški minister je pravo, da bojno slednje srebrne krogle odločijo, — nego penezi tüdi več ne ladajo. Lehko bajo tiskati. Kelko ščejo. Zdaj naprej stopi minister prehrane princ Windischgrätz i pravi, da bojno vu petom leti ne odloči vojaštvo, nego naše gospodarske razmere. Ne penezi, nego slednji grižaj krüha, šteroga bodemo meli, odloči, je li mi dobimo ali sovražniki.
Kelko slame i sena se niha? Od 1. okt. 1918. do 17. 1919. se na en mesec niha na vsakšo stvar 2 meterskiva centa sena ali detelca ali slame. Tak dobi 1 živinče nad 2 letoma, 1 konj na dvema letoma, 2 živinči 2 leti starivi, 2 konja dve leti stariva, 4 živinči pod ednim letom ali 4 žerbeti pod ednim letom ali 4 žerbeti pod ednim letom. Poleg toga edno žerbe ali tele, štero je ešče ne leta staro, dobi na mesec 50 kg. slame i sena.
Na podporo M. Lista i Novin so dali: Žižek Matjaš z Črensovec 5 k. Tivadar Ivan M. Nedelja 10 k, Škafar Ivan, Žižki 10 k, Stanko Martin Trije 5 k, Miolič Ivan, Türnišče 5 k, Vodstvo III. reda sv. Franciška, Sv. Trojica 10 k, Faflik Ferenc, Črensovci 12 k, Grüškovnjak Martin, Žižki 2 k, Tratnjek Štefan, vojak 3 k. 80 f, Raj Štefan i žena, G. Bistrica 14 k, Horvat S. Ignac, G. Bistrica 2 k, Balažic Jožef, G. Bistrica 2 k, Raščan Ana. V. Polana 2 k, Gerič Ferenc, M. Polana 2 k, Lebar Štefan Črensovci 2 k, Tompa Martina žena, Črensovci 2 k, Lütar Kata, D. Bistrica 2 k.
Klic k Mariji.
„Lepa si nebes Kraljica !“
Tak pozdravlo Te nebeša;
„Si brezmadežna devica !“
Zemlja tak časti Tebé vsa.
V Teb‘ si božja moč dopada, Hči, nevesta, mati božja, Zemlja, rajska vsa armada Te slavi „Kraljičo zmožja !“
K Teb hiti zemlján nesrečen Teb‘ potoži srčne boli,
Teh’ zahvali se ves srečen,
Ki pomoč si v vsak‘ nevoli.
Zdaj usliši klic tvojh sinov, Mir nam sprosi tak zaželjen, Spros odpust nam grešnih činov Srci tüd‘ naj mir bo deljen.
Živ.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.