List 13. Politiški oddelek. že tolikokrat smo pisali o češkonemški spravi, da bodo morda čitatelji že nevoljni, ko zagledajo zopet gorenji naslov. Ali vendar se je nam potrebno zdelo o tej zadevi še jedenkrat spregovoriti, ker je bas te dni prišla v spravnem odseku češkega zbora na vrsto, kjer se vsaj za nekaj časa odloži. V petek je imel odsek za spravo prvo sejo, ki je bila tako rekoč tudi odločilna. Veleposestniki so se izrekli za to, da se s spravo počaka in s tem je za letos vsa stvar tako rekoč odložena. V imenu veleposestnikov J ^ -poslanec Boquoy pojasnil, da so spravo zmatrali za ^ »ekako sporazumljenje mej češkim in nemškim narodom, ki ima narediti konec sedanjim prepirom. Za svojo nadlogo so zmatrali pa posredovanje mej obema pogodnik^ma. Ker je pa jeden pogodnikov, to je češki narod, tako rekoč odstopil od sprave, se je tudi veleposestniki sedaj več držati ne morejo. Iz povedanega se vidi, da so se veleposestniki postavili na jako pravilno in pametno stališče. Posvetovanje spravne komisije je jasno pokazalo, da Nemcem ni za spravo, temveč le za gospodstvo v jednem delu dežele. Radi bi s pomočjo razdelitve deželnega kulturnega in deželnega šolskega sveta administrativno, s pomočjo kurij pa tudi legislativno razdelili deželo v nemški in češki del. Po tem hrepene že dolgo, kajti že pod Auerspergom se je bil sklenil zakon, da se morejo na Češkem osnovati namestniške ekspoziture, kar bi tudi bilo sredstvo za razdelitev dežele. Sama po sebi bi razdelitev dežele po narodnostih še ne bilo nič tacega, ko bi se dala na Češkem zares pravično izvesti. Ali baš to ni mogoče. Na Češkem so posebne razmere. Nobenega čisto nemškega okraja ni v deželi. Povsod prebiva več ali manj Cehov, da še celo popolnoma nemško občino bi težko v dobili. Na Češkem niso razmere take kakor na Štajerskem in Koroškem, kjer so v jednem delu dežele skoro sami Nemci, v drugem pa morda razen mest sami Slovenci, če odštejemo nekatere nemškutarje, katerim pa tudi slovenščina bolj gladko teče nego nemščina. Zatorej je v narodnem oziru zahteva po zjedinjeni Sloveniji pač opravičena, nikakor pa ne razdelitev češke kraljevine. Pri konferencah na Dunaji so Čehi privolili v razdelitev okrajev po narodnostih in razdelitev nekaterih oblastev, da bi se le napravil mir v deželi. Mislili so pa, da vlada in Nemci mislijo to izvesti tako, da ne bode češki narodnosti v škodo, da Čehi v svojih narodnih pravicah ne bodo nikjer prikrajšani. Poznejši dogodki so pa prepričali Čehe, da so se jako motili. Na Dunaji se je sklenilo, da jezikovna naredba ostane v veljavi, dokler ne bodo razmere zahtevale, da se kako premeni, in tudi o šolah za narodne manjšine se je nekaj določilo. Kako so pa vlada in Nemci porabili češko prijen-Ijivost? Pravosodni minister je takoj izdal neko naredbo, da pri nastavljenji uradnikov pri nemških sodiščih ni neobhodno potrebno znanja češčine. Brez čeških uradnikov v pa Cehi gotovo ne morejo dobiti pravice v svojem jeziku. Po tej naredbi se je videlo, da se namerava narodna jednakopravnost v jednem delu dežele popolnoma uničiti, da si tudi v tem delu dežele biva mnogo Čehov. Tudi zastran čeških šol v mešanih okrajih Nemci niso prijen-Ijivejši postali, temveč so jih jeli še bolj ovirati. .Posebno v Liberci seje pokazala silna nestrpnost proti Čehom. Mestni magistrat se brani češkega uradovanja, češki šoli dela vse mogoče ovire, vlada proti njemu nič odločnega ne ukrene^ Cehi si pač lahko mislijo, kaj bi bilo zanje v Liberci in drugih tacih krajih, ko bi se sprava dognala, če že sedaj vlada nima poguma ali pa dobre volje, da bi liberški magistrat prisilila, da se ravna strogo po postavah. Pri razdelitvi okrajev se je pa tudi jako pristranski postopalo. Videlo se je očitno, da je dotična komisija pri nadsodišči v Pragi bila jako naklonjena Nemcem. Za podlago se je vzelo ljudsko številjenje 1880. leta. To ljudsko številjenje je pa jako nenatančno, ker se je vršilo ob času, ko so še vsi uradniki mislili, da kmalu pride zopet nsmško-liberalna vlada in so očitno kazali Češkonemška sprava. 102 svoje veliko navdušenje za nemštvo. Kako pristransko se je postopalo, pokazal je dobro nastopni slučaj. V neki občini so našteli le jednega samega Čeha. Ali kaj se prigodi? Kmalu potem pride na deželni šolski svet prošnja od čeških starišev za češko šolo, v kateri je bilo navedeno že 40 čeških otrok. Šola se je osnovala in danes vanjo zahaja že 300 otrok. Nemci so tudi za razdelitev okrajev začeli silno veliko agitacijo. Podkupovali so občine, da se izreko za priklopljenje nemškim okrajem. Vjednem samem okraju so za take agitacije izdali 2000, drugi celo trdijo, da celo 8000 gld. Da po tacih agitacijah uradna poizvedovanja ne morejo biti zanesljiva podlaga razdelitvi okrajev, je naravno. Dotična komisija pri nadsodišči je takoj vštela v nemški okraj vsako občino, ki se je za to izrekla. Mč ni več poizvedovala, je li res dotična občina nemška ali ne. Ko se je pa nekaj pol nemških občin izreklo, da hočejo ostati pri čeških okrajih, ker s Čehi lahko v miru žive, je pa komisija takoj zaukazala nove preiskave. Da pri tacih razmerah Čehi ne morejo biti več navdušeni za spravo, je naravno, saj se je ž njo le hotela narodno jednakopravnost narediti iluzorična. Popolnoma pravilno v je, da Cehi sedaj zahtevajo, da se poprej narodna jednakopravnost izvede, potem še le pride sprava na vrsto. To je čisto pravično, saj je ustava mnogo starejša in je že davno veljaven zakon, v tem ko so dunajske punktacije v le še samo dogovori mej strankami. Ce vlada ne skrbi za vresničenje narodne jednakopravnosti, se tudi Čehom zameriti ne more, če ne pritrdijo spravi. Ko so se na Dunaji sklepale znane punktacije, se je mislilo, da se s tem hoče narediti le začetek spravi vseh avstrijskih narodnostij. Pričakovati je bilo, da pri- v v v dejo za Češko, Moravska, Slezija, Koroška, Štajerska in Primorska na vrsto. Toda dosedaj še vlada pa tudi Nemci niso storili nobenega koraka, da bi v teh deželah napravili spravo. Ko bi bili vlada in Nemci v omenjenih deželah začeli resno pripravljati spravo, bi bili Čehi na Češkem tudi imeli v spravo več zaupanja in spravno delo bi ne bilo obtičalo. Ker se pa v teh deželah Slovani v morajo še sedaj, ko š^ sprava na Češkem ni dognana in vlada za svoje namene potrebuje čeških glasov, boriti za vsako slovansko šolo, se pač ne more od Čehov zahtevati, da bi na Češkem v vsem prijenjali vladi in v Nemcem. Saj je jasno, da bi se stanje Slovanov v Sleziji in na Moravskem le shujšalo, ko bi se na Češkem Čehi in Nemci pobotali. Slovani moramo torej le ves6li biti, da so Čehi se uprli za sedaj daljnemu izvršenju dunajskih punktacij. Krivda, da se sprava ni dognala zadeva pač v prvi vrsti le Nemce in vlado, ker njim ni bilo za v spravo, temveč le za nemško gospodstvo. Ce pa Nemci in vlada pokažejo jedenkrat zares dobro voljo za pošteno spravo in to ne le na Češkem, temveč v vsej avstrijski v državi, ne dvomimo, da se bodo na Češkem našli slovanski možje, ki jim bodo podali roko k skupnemu delovanju, da se doseže veliki smoter. Podlaga taki spravi pa more biti le popolna narodna jednakopravnost.