O O 23. IX 193? Kr,.- jniofl. Po n. četrtletna 13 Vin. Inseiatl po dogovoru Oprava: Kopliarieva uliva šl. ti/Ml Poštni čelc. račun. Cfublfrna 13.179 1 et c t on štev. 23-49 France Levstik 1831 28. | IX. 1931 Ko smo pred meseci slavili 60 letnico Franceta Finžgarja, je slavnostni govornik prot. Kob-lar označil odpoved za eno osnovnih not sJavljen-ca. Danes je sto let, odkar se je rodil slovenski človek, ki mu je bila notranja odpoved med vsemi Slovenci najbolj značilna in ki mu je ta odpoved najbolj krepila borbeno voljo. Ta mož je bil France Levstik. Odpoved, reeignacija za vse dobrine, ki se nudijo v življenju prijatelju kompromisov, je izklesala človeka Levstika v genija Slovenstva. Pri Levstikovem slučaju smo doživeli spoznanje, da genija ne ustvarjajo same umstvene zmožnosti, ne samo delo in zasluge, temveč, da ga v veliki in odločilni meri kleše značaj. Tako smo danes pred monumentalnim zgodovinskim likom Franceta Levstika, v katerem vidimo poosebljeno o-snovno črto slovenskega bistva, to je poštenje. Ker je bil Levstik Slovenec, je bil pošten, ker je bil najbolj pošten med nami vsemi, je zrastel do sedaj v največjega slovenskega borca za resnico in pravico. Ni France Levstik največji slovenski pesnik, ni največji slovenski pisatelj, ni največji naš politik, niti največji naš filolog ni, zaradi svoje poštenosti pa je postal naš največji kritik. Samo človek, ki ga trpljenje nauči pravilnih odnosov do Iažnjivih veličin in do lažnjivih narodnih idealov in ki mu ne more streti ideala resnice v njegovem srcu, samo ta človek je zmožen, da tudi spričo tako strašnega očitka, kakor je narodno izdajstvo, vztraja v svoji upravičeni borbi in v svojem pravičnem delu. Le človek s čisto vestjo in s kristalno ljubeznijo do svojega ljudstva se more povzpeti v vrsto onih veličastnih likov človeštva, ki z lastnim trpljenjem odrešujejo. Do teh vzorov, katerim večni pravzor je Kristus, se je izmed Slovencev najbolj povzpel France Levstik. Sodobniki imamo pred seboj razgrnjeno življenje Franceta Levstika. Vidimo, da je bilo to življenje velika tragedija žrtvovanja. Smo pa že med onimi, ki so pričeli doživljati zmago Levstikovih idealov. Ni še docela izpolnjen ves Levstikov program, ali pravilnost tega programa je dosegla popolno priznanje. Ideje osebne poštenosti in čistosti v borbi in delu pa so tako večne, da se bo gibalo vse skupno življenje slovenskega ljudstva pod njihovim znamenjem. Kolikor bolj se bomo Slovenci od teh idej oddaljili in s tem tudi od Levstika, toliko manj bomo Slovenci. Pravilno je, da imamo Slovenci Levstikovo podobo vedno pred očmi. Danes pred 100 leti se je Levstik rodil v vasi Spodnje Ketje pri Velikih Laščah, ki so pravo osrčje slovenske zemlje in naše klene, čiste narodne govorice. 1846 je vstopil v ljubljansko gim-nnzijo, ki jo je dovršil 1853. 1854 je stopil v semenišče v Olomucu, iz katerega pa je kmalu izstopil, ker ni hotel preklicati svojih pesmi, ki jih je 1N&4 izdal. 1861 leta je dobil službo tajnika Narodne čitalnice v Trstu, nato je bil vzgojitelj pri Mires avu Vilharju in je leta 1863 postal urednik časopisa »Naprej«. 1864 je postal tajnik Slovenske Malice, pa tudi tu so ga izpodrinili zavistniki. 18,0 se je preselil na Dunaj, kjer je ustanovil politično literarni list »Pavlitia« in 1872 je poslal skriptor v licejski knjižnici v Ljubljani. Od tedaj preneha njegovo borbeno delovanje, mnogo bolj pa se je posvetil znanstvenemu in slovstvenemu delu. Smrt ga je rešila trpljenja in razočaranj bogatega življenja 16. novembra 1887. To bi bil kratek pregled Levstikovega živ-IJenjep sa. In vendar, koliko ogromno dela, koliko »eličastne borbe vsebuje to kratko življenje enega naših mož, Franceta Levstika! Ze kot četrtošolec je objavil prvo pesem »Zelje«. Kot maturant je izdal zbirko svojih »Pesmi«, ki pa so tako nenadno odločile novo smer njegovega življenja. Kulturno politične važnosti so bili njegovi stiki z Miklošičem in Vukom KaradžiČem. Vsestranski, kakor je Levstik bil, se je zanimal za češko literaturo. Prevedel je kraljedvorski in zelenodvorski rokopis, ki ju je smatral, kakor vsa tedanja doba, za pristna. Levstik je bil, ki je proti votlemu patosu Koses-kega postavit liriko Prešerna in tako že nekaj Slov. ljudstvo za svojo dedno vero Sijajne prireditve Katoliške akcije v ljubljanski okolici Katoliška akcija je na zmagoslavnem pohodu. Ze zdaj — komaj v razvojnem Stadiju, komaj v začetku svoje poti, mere beležiti nekaj lepih uspehov. Ti prvi uspehi so kakor seme, vrženo v rodovitna tla. so kakor korenina, ki se je zasidrala globoko v osrčje grude, da ji mogočne rasti ne izruvajo več najtrši viharji sveta. Katoliška akcija, raste, uspeva, se dviga preko vseh ovir v tihem, a smelem poletu v vrhuncu svoiih ciljev. Papeževa okrožnica rodi bogat sad... Na Viču Vič, 27. septembra. Med farnni ki so to nedeljo priredile v smislu papeževe okrožnice evharistični kongres, je bila tudi viška fara. Nn dnevnem redu je bito najprej zborovanje v Društvenem domu. Dvorana se je že nred začetkom zborovanja napolnila do zadnjega k' tiftka Domači župnik e. p. Teodor Tavčar je uvodoma s kratkimi besedami pojasnil pomen in namen zborovanja in se teplo zahvalil možem in fantom za tako številno udeležbo. Kot nrvi eovornik je nastopil p. Kazimir Zakraišek Pešce' je s svojimi he-sedami globoko v osrčje družinskega življenja in polagal na tehtnico najaktualnejša vprašanja eedaniega časa. Posebno pozornost so vzbudila lre^ova i7vnianjn o t?ko zganem modernem zakonu »Moderni zakon ie pogostokrat samo plašč, ki zakriva vso grrlobjjo Hk-šnf(?f dr"?inske"a življenja Kar je Rop združil. človek ne sme razdružiti « Njegove besede so bile k'dMež in vera.« Na svoj prirejeni mu temperamentni in skrajno po'judni način je prikazal zborovalcem vso nesmiselnost, vso brezciljnost življenja moža brez vere. »Vera je nekaj najdragocenejšega v življenju. In ravno to najdragocenejše dandanes ljudem tako manjka.< Opisal je v drastičnih slik"h vso strahoto brezverskega življenja v Rusiji in preganjanje katoliške cerkve v Mehiki in drugod. »Kult posvetnega uživanja, češčenje nagote, gol sire v material izem — to je danes vera sodobne ra sveta. Sredi tega ra-rvanega sveta, sredi tega razburkanega valovja smo mi. fantje in mržje. Na eni strani sv. cerkev, na drugi strani krivi preroki sirovega mate-rializma — kam se bomo odločili?« Govornik se je nato lotil še raznih perečih življenjskih vprašanj in jih prerešetaval v duhu papeževih okrožnic na tako svojstveno poljuden in do-maCnostni način, da je na koncu žet za svoja izvajanja vihar navdušenega odobravanja. Gospod župnik p. Teodor Tavčar je nato s toplimi poslovilnimi besedami zaključit lepo uspelo zborovanje. Po zborovanju se je vršila v larni cerkvi pridiga g. priorja V a t e r i j a n a U č a k a o sv. Evharistiji. Pridigi so sledile slovesne li-tanije sv. Jožefa iu spravna molitev z blagoslovom. Veličasten je hit za zaključek pogled na rimsko procesijo, ki so se je udeležile nepregledne množice šolskih otrok, mož in žena /. godbo na čelu. Vseh udeležencev pri procesiji je bilo gotovo okoli 2000. V St. Vidu št. Vid nad Ljub., 27. sepl. V velikem številu so danes prihiteli možje, . fantje, žene in dekleta iz gorenjskega dela ljubljanske okolice v št. Vid, kjer se je vršilo lepo evharistično slavje. Št. Vid se je za ta lepi praznik, katerega namen je bil, prenoviti srca v smislu sv. Evharistije, lepo iu dostojno pripravil. Kmalu po poldnevu so začele prihajati iz okoliških vasi skupine vernikov in se pridružile domačinom pred Društvenim domom, kjer je zavladalo živahno vrvenje. Dvorana Društvenega doma je bila že polna, ko je malo pred 3 stopil na oder g. dekan Zabrel in otvoril versko zborovanje. Pojasnil je zbranim vernikom, kako je prišlo do zborovanja iu kakšen je njegov namen, nakar je dal l>esedo pisatelju Finžgarju. Pisatelj Finžgar je v svojem globoko zasnovanem govoru razvil pred poslušalci vse gorje današnjega sveta in postavil kot edino trdno zdravilno sredstvo za ozdravljenje težkih razmer, ki neizbežno streme v svoj konec, živo in neomajno vero. Na podlagi desetili božjih zapovedi, ki morajo biti za nas poslovnik življenja, je razložil glavne smernice, ki morajo vsakega katoličana voditi v življenju. Postavil je jasno zahtevo: Vero v javnost, vero povsod! Prvi korak vere v javnost je njen korak v družino kot najmanjšo celico občestva. Zakon se danes skruni, ločitve so na dnevnem redu, moderne družine nočejo otrok in jiu ubijajo, potem ko so že zadihali božje življenje. Naj vsakdo, kdor misli stopiti v sveto zakonsko zvezo, preje premisli, ali ho mogel preživl jati svojo družino; oni pa, ki tega ne hi mogel, naj raje ostane sam in naj se z vsemi svojimi silami bori in vojskuje za boljše razmere. Nadalje je govornik predstavil vernikom kugo današnjega časa: kapitalizem in iz njega izvirajoče drugo kugo: komunizem. Jedernata in mestoma tudi Segava beseda pisatelja Finžgarja je globoko vplivala na vernike. Večkrat so ga prekinili z odobra- Hudi nemiri v Kašmirju 20 mrtvih, več slo ranienih London. 27. septembra, j. V severno-iu-dijski kneževini Kašmir so izbruhnili težki in krvavi nemiri. V kraju Anantuag, ki je oddaljen 50 kilometrov od glavnega mesta kneževine Srinagar, je bilo pri spopadu med policijo in množico ubitih okrog 20 oseb, mnogo pa jih je bilo ranjenih. V Srinagarju samem pa so mohamedanske tolpe napravile barikade in se tako zavarovale pred vladnimi četami, ki so imele okrog 100 ranjencev. Nemire povzročajo mohamedanci iz sovraštva do hin- let po njegovi smrti rehabilitiral njegov sloves. Levstik je bil, ki nam je za Prešernom dal prvo klasično balado (Ubožni kralj), ki jo šele sedaj razumemo kot vizijo bodočnosti in bega Habebur-žanov, Levstik je bil, ki je dolofil program slovenskemu slovstvenemu realizmu (^Potovanje iz Lilije do Čateža;), program, ki ga ni izpolnil sam, ampak je to storil Jurčič, Levstik je postavil še do danes v splošnem veljavne norme slovenskega jezika (»Napake slovenskega pisanja«), Levstik je prvi v »Napreju« razvijal demokratične in narodnostno borbene, neoportunc nazore. Levstik je dal slovenskemu slovstvu prvo klasično novelo — j-Martin Krpan? — on je pričel sestavljati slovenski slovar, bil je prvi slovenski resni kritik tako v politiki, kakor v slovstvu, bil je prvi naš [lolitični satirik. Z občudovanjem zre naša doba na Levstikovo delo. Slovenstvo kot kulturna edinica v občestvu narodov je danes dejstvo. Levstik pa je bil, ki je s svojim delom to edinico najbolj ustvarjal. Predvsem zato smo Slovenci dolžni Levstiku hvaležnosti. Ker narodi ne umirajo, bo Levstikov spomin med nami trajen.in nam bo trajno vlival pogum in vzlrainost? c. k. duističnega prebivalstva. Med hinduističnim prebivalstvom vlada velika panika. Nemiri še niso ponehali. Zdaj pa zdaj pride iz kakšnega kraja poročilo, ki pove o krvavih nemirih, pri katerih pride redno do krvoprelitja. Nemiri v Kašmirju so v najožji zvezi z velikim mohamedanskim načrtom, po katerem naj bi se vpliv hinduizma v Severni Indiji povsem zlomil in bi na ta način postala Severna Indija povsem mohamedanska edinica, ki bi potem skupno z Afganistanom, Turčijo, Palestino in Egiptom tvorila ogromen islamski blok. Mohamedanci zahtevajo zaenkrat provincionalno avtonomijo. O vsem tem bo v teku tega tedna razpravljala konferenca za okroglo mizo, ko se bodo začele seje odbora za manjšine. Razpravljalo se ho o načrtu, da se Severna Indija prepusti vladi mohamedancev, Južna Indija, kjer imajo mohamedanci inalo interesov, pa vladi hindujcev. Šahovski turnir na Bledu Dr. Vidmar izgubil proti Flohru. Bled, 27. septembra. Danes se je odigrala včeraj prekinjena partija Vidmar : Flohr. Flohr, ki je imel kvaliteto več, je žrtvoval kvaliteto nazaj ter izsilil s tem dobljeno končnico kmetov. Dr. Vidmar se je udal ob pol 1. Družba JURIJA" Promo« Duna.ska cesta St. 46 Telefon; 2820 Drva Koks ' vanjem, na koncu pa je bil deležen burnih j otacij. Po govoru pisatelja Finžgarja je g. de-I kan Zabret zaključil lepo zborovanje in pozval vernike, naj se v velikem številu udeleže nadaljnjih svečanosti. Ob pol 5 se je slovesnost nadaljevalu v larni cerkvi, kjer je imel pridigo ribniški dekan g. Skubic o temi: F. c h ar isti ju iu moi. Po i pridigi so bile litanije presv. Srca Jezusovega ! in spravna molitev, ki jo je molilo 33 duhovnikov. Nato se je razvila veličastna procesija z Najsvetejšim, ki ga je nosil g. dekan Slcubit ol> številni asistenci gg. duhovnikov. Procesija, katere se je udeležila tudi šolska mladina, se je pomikala po državni cesti do l.urškega znamenja in nato čez polju nazaj na cesto iu v cerkev, kjer je bil blagoslov. Pri procesiji je igrala železuioarska godba Sloga . Verniki so se procesije udeležili s prižganimi svečami. Med procesijo je jtd nastopati mrak iu je bil zaradi lega pogled na dolgo vrsto migljajočih lučk, ki so se pomikalo preko šentviških polj. nekaj res lepega in nepozabnega. Pri D. M. v Polju D. M. v Polju, 27. sept. Danes ob pol 3 popoldne se je vršilo veliko zborovanje Katoliške akcije, katerega so se udeležili tudi farani Sostra, Št. Jakoba, Dola in Sv. Helene. Po napovedanem programu, ki je bil posvečen /.lasti našim krščanskim možem in fantom, so se zbrali številni udeleženci v veliki dvorani Prosvetnega doma. Okrog pol 3 je sporočil zbrani množici tamkajšnji župnik čg. Miiller, da je oblast dovolila le govore v cerkvi. Pozval je nato vse zbrane, naj se vsi udeleže zborovanja Katoliške akcije in evharistične proslave v cerkvi, kar se je tudi zgodilo. Ogromna corkev v t). M. v Polju se skoraj na mah napolnila do zadnjega kotička. S posebno veselimi občutki smo opažali, da so zlasti možje in fantje zavedajo zborovanju iu da so napolnili vso moško stran, kot še nikdar poprej. Na lečo je stopil misijonar Savelj, govoril o temi Vera in mož in izvajal med drugim: Duh časa ui več naklonjen krščanski miselnosti, zato preti zlasti nevarnost moškim, da v skrbeh za vsakdanji kruh pozabijo na večne dobrine. Nevarnost razkristjanjenja preti tudi nam Slovencem. In vendar se moramo zavedati, da Rog nc spada le v cerkev in zakristi jo, ampak v vse naše življenje. Vera je danes zlasti za moža brezpogojno potrebna. Saj edino ona ustvarja značaje iu daje temelje pravi ljubezni do domovine. Nevera pa vodi v propast posameznika, družine, narode in države. Javna veroizpoved postaja v naših časih socialna dolžnost, tembolj, ker nas mnogi pod najrazličnejšimi slepili odvajajo od nje. Zavedajmo so, da vsak, kdor dela proti veri. dela proti stebrom človeštva, proti družini, narodu in državi. Zato tudi manifestacije krščanstva niso I tre/, pomena, ker vzbujajo vest med mlačneži. Prav zaradi tega pa je naša dolžnost, zlasti nas mož in fantov, da manifestiramo svoje prepričanje vedno, kadar nastopajo sovražniki naše vere. Po govoru se je razvila veličastna procesija mož, fantov in žena. Procesija se je vila po bližnji okolici in dokazala globoko vernost in možatost našega krščanskega ljudstva. Nekako v sredi so za banderi, godbo in pevci nesli pod nebom Najsvetejše. Vse hiše, mimo katerih je šel sprevod katoliške misli, so imele na svojih oknih prižgane sveče. Sprevoda, ki je trajal tričetrt ure. se je udeležilo okrog 3000 mož, fantov in žena. Ko se je sprevod vrnil v cerkev, je bila pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom druga pridiga. Govoril je stolni vikar Alojzij Košmerlj o temi Mož in sv. Evharistija«. Omenjal je. da v današnjem času niso gospodarsko stiske najhujše, pač pa stiska duš, ki grozno vpliva na vse zasebno in javno življenje. Krivdo zato nosimo deloma sami. V prvi vrsti bi se morali zlasti možje in fantje, ki so pri vseh važnejših zadevali prvi, zavedati tega dejstva in iskati pomoči pri Bogu in sv. Evharistiji. Boljševizem grozi vsemu svetu. Napovedal je vojno Bogu. Kdo ve, če bo naša domovina varna pred tem brezbožnim valom, zlasti zato, ker se brezboštvu često tudi pri nas odpirajo vrata, mesto da bi se zapirala. Zato se moramo zavedati, da bodo v najhujših prilikah na me-stu samo tisti, ki bodo črpali svojo moč ol tabernaklju. Ce Kristusa no liomn zapustili nas tudi on ne bo, kakor tudi ne našega rodu Najboljši katoličani bodo tudi najboljši dr žavljani. Za tem so bile slovesne litanije Srca Jezu sovega in je bil podeljen blagoslov z Najave tejšim, s čemer je. bila veličastna manifestacija zaključena. Množice so Re razšle s prepričanjem in trdnim sklepom, da ne zapuste Boga, ki jim je edina tolažim, edinn moč v te-žavah življenja. Manifestacija je pokazala, da je naše ljudstvo verno Bogu in zvesto domo-vini. Laval in Briand v Berlinu Prisrčen sprejem francoskih državnikov — Odkrila izjava Lavala V Berlinu se mora sfcorah' nemško-lrancoski sporazum ~ Prvi ram Berlin, 27. septembra. U. Oh najlepšem solnčnem vremenu so francoski gostje danes dospeli v Berlin. Vse glavne ulice so bile močno zastražene s policijo. Velike množice ljudi so v hladnem jutru potrpežljivo čakale na prihod francoskih državnikov. Policija je komaj vzdrževala red in prostor za številne državne avtomobile. 2e pred 8 so prihajali številni zastopniki listov, med njimi tudi mnogo Francozov, Angležev in drugih. Kmalu po 8 so začeli prihajati avtomobili z nemškimi državniki. Državni kancler dr. Briining je prišel v spremstvu državnega tajnika. Ob 8.20 so se zbrali pred tretjim tirom državni kancler, nemški zunanji minister z državnimi tajniki in osebje francoskega poslaništva. Počasi je privozil posebni vlak s francoskimi gosti. Prvi je izstopil ministrski predsednik Laval, za njim pa zunanji minister Briand. Nato sta izstopila novi francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet in nemški poslanik v Parizu von Hochst, ki sta se oba peljala gostom naproti do meje mesta Berlina. Ko so gostje izstopili na trti pred kolodvorom, iili je pozdravila majhna deklica s šopkom rož. Številni fotografi so slikali ta trenutek, ki so ga povzeli tudi številni kino-operaterji. Med množico se je najprej začulo par plašnih klicev Hoch! , kateremu so potem sledili nekateri klici: Vive la paix! , nakar je Briand dvignil svoj klobuk in se prijazno zahvalil. Nato so sledili še močnejši klici: Vive la paix! Gostje so se odpeljali v hotel Adlon. Tudi tam so se zbirale velike množice ljudstva, tako da jc imela policija veliko truda, da je pripravila prostor za številne avtomobile, s katerimi so se vozili člani francoske kolonije in časnikarji. Sprejem časnikarjev jc bil prvotno določen šele na ponedeljek dopoldne, toda Laval je izpremenil program obiska tudi s tem, da jc smatral za primerno, da že takoj po prihodu da nemški javnosti nekatere izjave. Zato so bili tudi oh 11 sklicani časnikarji v francosko poslaništvo. Zelo številno so prišli člani francoske kolonije, da vidijo prvi obisk francoskih ministrov po več kot pol stoletja. Ker je bil s tem program izpremenjen, se jc izvršilo vse z veliko hitrico. Ministrski predsednik Laval je zastopnikom nemških listov podal izjavo, ki je bila še bolj konkretna, kakor njegova izjava v Parizu. Zopet jc moral potem pred fotografa. Ker pa se jc vse tako hitro zgodilo, sc ni nihče čudil, ko so takoj potem francoski avtomobili zopet zapustili poslaništvo in sc odpeljali na Stresemanov grob. Tudi ta obisk ni bil v oficielnem programu. \Vilhelnistrasse je popolnoma zasedena s policijo, posebno pred uradi državnega kanclerja in pred zunanjim ministrstvom stojijo goste vrste varnostne straže, ker tam se je vršil ves dan javni promet. Po obisku na Stresetnanovem grobu sc je ustavd Briandov avtomobil pred poslopjem zunanjega ministrstva. Nato so sledili formalni obiski v raznih ministrstvih in hotelih. Berlin, 27. septembra. U. Ob 11 dopoldne je bil v francoskem poslaništvu sprejem časnikarjev. Laval in Briand sta se pripeljala v spremstvu francoskega poslanika Francois Ponceta skozi Brandenburška vrata, kjer so ju viharno pozdravljali. Najprej je bil sprejem francoskih državnikov, potem pa so prišli ra vrsto zastopniki nemško-francoskc družbe. Ko je bilo to končano, je ministrski predsednik Laval podal v francoskem jeziku nastopno izjavo časnikarjem: »Naš obisk v Berlinu naj pomeni važen datum v zgodovini nemško-francoskih odnoša-jev. Da sc poživi zaupanje in vrne vera, jc neobhodno potrebno odkritosrčno sodelovanje, četudi še morda nismo tako častihlepni, la ci odstranili vse nesporazume, ki še vedno ločijo obe naši vladi. Če moramo danes biti tako modri, da sc ne dotaknemo gotovih težkih problemov, imamo pa vsaj voljo, misliti na vse mogoče, da se hitro pripravijo boljši odnošaji med obema državama. Na gospodarskem polju takoj lahko začnemo z dejanji. Mi bomo delali. V pravični želji, da čuvam interese svoje države, se bom potrudil, da to svojo dolžnost združim s spoznavanjem efektivne mednarodne solidarnosti. Razgovori v Parizu in Londonu so bili srečna predigra k razgovorom, ki morajo sedaj dobiti konkretno obliko. Nemški vladi bom predlagal gotovo metodo in gotovo pot. Skupno hočemo skovati nemško-irancoski sporazum, ki naj omogoči proučevanje vseh gospodarskih vprašanj, za katera se interesirata obe državi. Naša današnja naloga izgleda morda skromno, toda če jo rešimo in če dosežemo praktične rezu'tate, bomo najbolje služili zbližanju med obema državama. Na polju resničnega dela bomo gotovo napredovali, ravno tako na potu k idealu sloge in sporazuma, ki mora biti skupno stremljenje. Prihajam v Nemčijo kot šef francoske vlade, prihajam z g. Aristidom Briandoin. ki je dober delavec za mir. Naš prihod v Berlin in sestanek z gospodom državnim kanclerjem in g. zunanjim ministrom ter z nemškim narodom, je zavzel oblike, ki nas navdušuje. Svet je nemiren. Nad nas je prišla gospodarska kriza, kakršne šc ni bilo. Pogledi vseh so obrnjeni na nas. Naš sporazum mora vendar enkrat priti. Ker šele ta sporazum nam bo prinesel pomoč.« Govor ministrskega predsednika Lavala so prisotni" odobravali s ploskanjem. Nato je odšel ministrski predsednik Laval v delavno sobo francoskega poslanika Ponceta, kjer je po radiju v kratkih stavkih pozdravil nemški narod. Izjavil jc, da se veseli, da je skupno s svojim tovarišem g. Aristidom Briandom prišel v Berlin, da sodeluje pri utrditvi nemško-fran-;oskega sporazuma. Iz francoskega poslaništva se je ministrski predsednik Laval odpeljal na obisk k državnemu kanclerju dr, Brtiningu, dočim je sporazum — Prvi razgovori Briand v spremstvu francoskega poslanika odšel na pokopališče v Louisenstadt, kjer je po- ložil venec na grob Stresemanna, povit v francoskih barvah. Preden se je Briand odpeljal na francosko poslaništvo, je izjavil vašemu zastopniku, cla jc izredno vesel, da je prišel v Berlin in da je bila njegova prva pot v njegovi nrvi prosti minuli na grob onega nemškega ''žavnika, s katerim je tako uspešno sodelo-.1 za nemško-francoski sporazum, Pariz, 27. sept. A A. Francosko javno mnenje pripisuje veliko važnost potovanju predsednika francoske vlade Urala in zunanjega I Brianda v Berlin. Temu dogodku p-svečajo listi obširne članke ter naštevajo rezultate, ki naj jih prinese obisk. Trdijo, da je obisk francoskih državnikov v Berlinu nova etapa v odnošajih med Francijo in Nemčijo. »Le Journal piše, da je francosko javno mnenje prepričano, da za /daj ne umre pričakovati čudežev in spremeniti svot, vendar pa je to odločen korak k zagotovitvi miru, kar je glav. ni problem. Prišel pa bo tudi trenutek za de-finitivno rešitev. To bo začetek tretje in zadnje etape pri končni ureditvi francosko-nem-škega zbližan ja. Kakšen naj bo sporazum? Utrli n, 27. .sept. ž. Uvodne formalnosti francoskega obiska so trajale vse dopoldne do 2 popoldne. Ob 2 popoldne pa je bilo kosilo v .•ili di •žavnega kanclerja, po katerem so se šele začeli pravi razgovori, ki so dali povod za obisk. Šele tu so imeli ministri priliko za prve razgovore o aktualnih problemih, ki so trajali skoraj do .">, ko so potem gostje odšli v kongresno dvorano na čaj. Tega so se udeležili poleg ministrov tudi francoski poslanik v Berlinu in nemški poslanik v Parizu. Razgovori so trajali skoraj tri ure. Govorili so predvsem v problemih, ki se bodo morali v bližnjem času nadaljevati diplonmtičnim potom, če naj pride do nemško-farncoskega sporazuma. Pri leni bo treba gospodarsko in politično stran problema meU seboj ločiti, dasi je mnogo vprašanj med seboj v tesni zvezi. Predpogoj za zbližai je seveda se m ra izvršiti že v Berlinu. Koliki r gre za podrobnosti, se bo ustanovil pi.seben odbor, ki bo študiral prometna in finančna vprašanja. Med glavne naloge sporazumu pa spada seveda tudi reparacijske vprašanje, ki se tur ra vsekakor razjasniti. Ker je Laval sprejel povabilo k predsedniku Hoover u, to je k inspi-ratorju ideje o moratoriju za vojne dclgove, dočim se bosta Laval in Henderson menila o tem, kaj se ima zgoditi po poteku tega leta, to je po 1. juliju 1932, bodo ta vprašanja glavni predmet ra-prav. ftep-iracij ko vprašanje pa se tudi s strani Francije nikdar ni obravnavalo samo kot gospt darsko in finančno vprašanje, temveč v enako veliki meri tudi kot političen prohlem. Najležji problem v tem oziru so razmere na nemškem vdi~du. Pcleg tega so še mnoga druga zelo važna vprašanja o katerih do sedaj še ni prišlo do si glarja. Tako na primer vpračarje raz ro-žitve. v katerem sta do sedaj Francija in pa Nemčija bili nasprotnega mnenja. Francija jo nan reč vedno zahtevala najprej vam st in potem razorožitev, dočim Nemčija po i?' ršeni iaz -rtžitvi misli na gotovo pariteto a na izenačenje razor ženeta razmerja. Poleg tega so še tudi vprršanja na polju mednarodnega prava, tako slari spor med Neirčijo in Francijo o obsegu in značaju raz-sodiščnih pogodb, ki se imajo razširiti na vse polje mednarodnih sporov. Ta veliki kompleks političnih vprašanj se seveda ne more rešiti sedaj v Berlinu, temveč gre samo za to, da se najdejo stiki in da se obe Lahki poučita o medsebojnih naziranjih. Če se bo lo doseglo, potem se bo tudi lažje dosegel sporazum v vpraš njih trgovine in promet!' Vse to bo olajšalo diplomatično zbližanje bistveno v ugodnejši atmosferi, kakor je bila do sedaj. Zvečer se bodo razgovori pri državnem kanclerju nadaljevali. Večerje se bodo udeležili razen ministrov še nekatere osebnosti javnega življenja. Jutri pa se bodo razgovori nadaljevali z vodilnimi uradniki obeh strani, do-čim bosta francoska ministra obiskala Hinden-burga, potem pa ludi najnovejši berlinski muzej Pergamon. Jutri bodo najbrže napravili tudi izlet v berlinsko okolico, pri čemer bodo seveda nadaljevali tudi razgovore o današnjih lemali. Požar v omotic! Ce 'a Celja, 27. septembra. Davi ob pol 8 je bila a'a nn i rana pčžarna bramba v Celju, da gori v hiši št. 54 pri posestniku Zupanru Mt ksu delavcu pri Wesl u Gorela sta hlev in ,-kederj živino so ye?Vi, Na mesto nesreče so prihile'e požarne hrambe iz Celja, Gaherja in Teharjev. £k-da je krita dePma z zavarovalnino. Pežnr e naj rž nastal vsled razptk v dimniku. Okrog II -leli odnehali, uakir so orožniki posredovali s triu. Eden od pretepačev — ravno K. — pa se je zn. letel proti orožuikcni in se pri tem m>idil na orožnikov bajonet. Na tleh je obležal « prehode-ivini trrbuhcni. Z dnnr.šnjiin opoldanskim vi ■'•om je bil K. prepeljan v Ljubljano, kjer tiu je na kolodvoru prevzel reševalni avto in ga nalo prepeljal v bolnišnico. K. stanje je zelo uevam«. i. X, e t .» Ii. » » ' A " » .« • K '•V <1» / '■ t " a * ... . S Jlk £fc\. . \ •• t. it. 11 '"■ •«■ '«<•', 0 i t> V\ ' - Kita'ski vesoljni potop Rezume vseh podrobnosti — 8 mili onov mrtvih žrtev — 40 milijonov I udi strada — Kuine ho'ezni Nanking, septembra. Nesreča, ki jo to poletje zasegla najplodonos-nejše province Kitajske, je brez dvoma največja katastrofa človeštva. Strašne povodnji, ki jili je povzročila narasla reka -Tangrekiang, nas nehote spominjajo nn veliki svetopisemski vesoljni potop. Najnovejša poročila pravijo, da je število smrtnih žrtev že prekoračilo S milijonov Prav tako javljajo, da bi bilo za prvo pomoč gla-dujočomu ljudstvu potrebnih najmanj 1 milijone ion pšenice. Največja kitajska reka, ki teče skozi najbolj gosto naseljene in najplodovitejše predele Kitajske, je preplavila svoje bregove v dolžini nad 1(100 milj in se razlila na desetine milj globoko v notranjščina dežele. Pri normalnem stanju je reka široka povprečno 1 angleško miljo, danes pa sliči ogromnemu jezeru, kateremu ni mogoče videti bregov. Po mnenju strokovnjakov bi nobena dežela ne imela nn razpolago toliko sredstev, dn bi zgradila obrambne nasipe, ki naj bi zavarovali predele, ki leže ob .langeekiangu. Kako naj to stori Kitajska s svojimi razrvaninii financami? Zgraditev nasipov ob .langeekiangu bi bilo mnogo večje podjetje, kakor pn je biln graditev starodavnega kitajskega zidu. fce pred enim mesecem so sličila tri velika mesta >Viilinii ne bo pomoči, ki pa mora priti kmalu, bo število nesrečnežev, umrlih od lakote, naraslo v milijone. Da bo to imelo za posledico neubranljiv razmah najrazličnejših kužnih bolezni, kuge. tifusa in drugih, ki se že sedaj pojavljajo, je očividno. Kako bo z ljudstvom, ki je zaradi strašnih nesreč brez vsake odporne sile, si lahko vsakdo misli. Čemur so prizanesli valovi in lakota, groze uničiti nalezljive bolezni. Strašna pošast povodnji pa m zasegla samo doline Jangcekianga. Tudi Hvangho (Rumena reka) je prestopila bregove in se razlila po okolici. Številna mesta na njenih obrežjih so več metrov pod vodo, med njimi tudi Tsinanfu, glavno mesto Šan-tunga. Kaj je povzročilo katastrofo, ki je menda največja v analih človeške zgodovine? Naravno, da so povodnji posledica silnega deževja, ki je bilo v Tibetu in po visokih gorskih verigah v zapadnem Scefuanu in Kanšuju. Poleg tega pa je preteklo poletje na vsem predelu, skozi katerega se vali Jangcekiang. nepretrgoma deževalo. Kitajski narod je brez dvoma najnesrečiiejši na svetu ... Mvdarsha se pomirra Budimpešta, 27. septembra. AA. Madžarsko javno mnenje so pcniirile izjave predsednika vlade grofa Karolya in ministra zn zunanje zadeve Valkn na poslednji konferenci vladnih strank ter informacije, ki jih je dal tisku bivši madžarski finančni minister Teleczy o gospodarskem in finančnem stanju Madžarske. Izjave grofa Karolya, ministra Val kii in bivšega mini.stra 1eleczya so povzročile, da .so utihnile fantastične vesti in razni glasovi, ki so se pojavili na Madžarskem o Industrijskem in finančnem stanju v državi. Bivši minister Te-leezy trdi, dn imajo liade, ki jih polagajo v ukrepe parlamentarnega odbora triintridesetortee, pravilno osnovo in da je zato izključena vsaka nevarnost inflacije. Na podlagi enodušnega mnenja, trdi dalje releczy, se mora najti pot in izhod iz desedanje situacije in vsi tozadevni ukrepi odgovarjajo realnosti. Delo finančnega odbora Društva narodov, ki naj prouči finančno {.tanje Madžarske, spremljajo na Madžarskem s tsinipalijo, ker so vsi ukrepi uper-jeni nu to, da se v skupnem .sodelovanju sprejmejo predlogi zn ureditev madžarskih financ. Na ta način bo ustvarjena čvrsta osnova za gospodarski razvoj Madžarske. Naročajte Stov. lisi Zagreb dobi pravos avnega metrono *ta Belgrad, 27. septembra. 1. Kakor je zvedel vaš dopisnik ii merodajnih krogov, bo v najkrajšem času v Zagrebu ustanovljen sedež novega me tropolita Srbske pravoslavne cerkva. Vampir v Bi ol u Bitolj, 27. septembra. 1. Danes zjutraj so na-sh v Bitolju -t letno deklico, ki je bila ubita z že-Iczcm in obenem zadavljena. Dogodek je izzval v Bitolju, kakor tudi po vsej okolici veliko vzne. mirjenje. Za balkansko unijo Sofija, 27. sept. AA. Bolgarska agencija poroča: Dopisnik .Newyork Hcraldac in Še nekih tujth listov v Carigradu Francis Psalti u se nahaja v Sofiji, je imel predavanje o balkanski federaciji. Francis Psalti je nagla,., sil v svo„em govoru glavne činjenice ua poli-' tičnem, moralnem in gospodarskem polju, ki odlično delujejo v korist balkanske unije. Zaželel je, da pride do pravilne rešitve vseli problemov, ki preprečujejo rešitev tega velikega ideala. Predavanje je imelo velik uspeh. .Med pcslusalci je bilo opaziti zastopnike vseh balkanskih držav, poljskega poslanika v So-tiji, generalnega tajnika ministrstva za nolra-n.e zadeve Radeva ter veliko število zastopnikov sofijske elite, ki so vsi živahno pozdravili in arlavdirali Psaltijev govor. Po Jugoslaviji , v,>K® t! zagnusi življenje, popij iu umrl •»os.<; Iz Krizevcev poročajo: V .asi l.edin-ii, občina Sv. Ivan Zab"o, je oro/.ništvo pred kratkim aretiralo nekega Frinjo Dončevjfa Je kmetici ukradel 1100 Din Večino ukradenega denarja je zipravil po gostilnah, ostanek 230 Din pa je poklonil svoji prijateljici Stani Barač. Ta pa ui hotela kar tako sprejeti denarja in mu je zaradi tega dala tableto sublimata z ueseiami: :.Ko se ti za-giiusi življenje, popij in umrl boš! : Ko se ja Franjo znašel v ječi, se je spomnil Staninega darila in vzel strup. V <-Ti j.~iiiih bolečinah vjo-če^a se so prepel ali v bolnišnico, vendar skoraj ni upanja, da bi okreval. Stano pa so aretirali. Mrliča izkopali in oropali. V Dobočcu pri Bosanskem Brodu je te dni umrl seljak Miroslav Krčelič. Praznoverua rodbina mu je položila v grob nekaj 20 kronskih dukatov.Neka j dni po pogrebu pa so šli slučajno mimo grobu crezntki in opazili, da je grob odkopan iu krsta odprta. O dukatih ni bilo sledu. Mati umrla pri pogrebu svojega sina. 1/, Mitrcvice poročajo: Pred nekaj dnevi se je v elektrarni smrtno »onesrečil električni mon- ter Ivan BaLter. V se je vršil njegov . , . , I...... J^ u ^guv pogreb, ki pa se je zaključil z žalostnim dogodkom. Ko so spuščali krsto v jamo, je pokojnikovo mater zadela srčna kap in se jo mrtva zgrudila na tla. Vlak zavozil v kmečki voz. Na žele niški progi Varaždin—Ivaneo se je v soboto pri stražnici 7 pripetila težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Kmet Gjuro Sv rž n j k in njegov 14 letni sin Franjo sta se s prazr ni vozem vračala iz Čakrvca. Oba sta bila tru na in enakomerno pemikan-e voza fu je k alu zazibalo v sen. Konj pa je počasi kerakal naprej in pripeljal voz do železniške pr ge pri omenjeni stražnici prav v trenutku, ko je po pro-ji iz Ivanca pridrvel vlak. Na čuden način je konj ušel nen-eči. Vlak se je z vso silo zaletel v voz in ga stri. Gjuro je ostal na mestu mrtev, njsgcv sin Frairo pa je ^dne^-el !e lažje poškodbe in se zdravi v var-ždjnfki bolnišnici. Žele niškega etebja ne zadene zaradi nesreče nobena krivda. V Maslaju iu Jajcu 70 cm sne.^a. V petek in soboto je v ekoPci Maglaja in Jaica nadal gost sneg, ki je v Maglrju zapndel 25 cm visoko, v Jajcu in okolici pa ce'o 70 cm vis ko. V Jajcu so mora1 i celo za nedolžen ča« ukiniti ves pr met. Sneg je seveda m rol'lb -o-vzrrčil velikansko škodo. Uničeni so vsi Dosevki, koruza in sadjo NEDELJSKI ŠPORT Prlmorie t Maribor iti (I t O) Na igrišču Primorja se je včeraj odigrala najvažnejša tekma podzvezine lige. Primorje jc imelo za nasprotnika Maribor, ki je pripravljen, da si pribori prvo mesto in s tem tudi sodelovanje v drž. prvenstvu prihodnje leto. Včerajšnja lekma obeh starih tekmecev ie zaslužila boljši poset; na igrišču je bilo uekaj več kakor tisoč gledalcev in še od teh je prišlo z Mariborom okoli 100 pristašev. Po igri se je videlo, kaj prav za prav premorejo glodalci. Prvi polčas je bila igra nezanimiva in igrana v ležernem tempu. Ko pa je poseglo v drugem polčasu tudi občinstvo v igri, je postal tempo ostrejši Ta pojav je znak, da so se naši gralci naučili na bodrenje svojega občinstva. Prijatelji nogometa ne smejo pozabiti, da je treba igralce vedno bodriti. V prvem polčasu, zlasti od početka, je prevladovalo ua polju Primorje, v drugem polčasu pa Maribor, ki je pokazal več kot pa domače moštvo. Obe moštvi sta nastopili v običajnih postavah, tekmo je pa sodil zagrebški sodnik Podubsky. Primorju je ostala slabša stran igrišča, proti soln-cu. P. je izvedlo ludi prve napade in takoj stisnilo M. v obrambo. Lep predložek Uršiča je ujel Jug z glavo in poslal v mrežo čez golmana, ki je prekmalu zapustil gol. Po tem golu je P. še nekaj časa napadalo in zgrešilo par zrelih situacij (Jug, Franci), nato se je pa počasi M. znašel in pričel napadali. Igra je bila izenačena, le včasih je P., ki je igralo bolj energično, pritisnilo M. v obrambo. Izenačenje je bilo pričakovati vsak trenutek, prav tako tudi, da bo P. zabilo še drugi gol. Izostalo je pa eno in drugo. Jančigaj in Koren sta se dobro držala, vendar jc bil pa Jančigaj precej nesiguren. V drugem polčasu je M. pokazal se boljšo skupno igro in pričela se je igra, kakršno smo pričakovali od teh dveh moštev. Hitro in energično so bile izpeljive vse akcije. P. je čisto po nepotrebnem zopet skušalo držati rezultat in so prihajali napadalci predaleč nazaj v obrambo. Zaradi tega so ostale vse odbite žoge zopet plen M., ki jih je vračal v polje P. Tako je dobil M. lahno premoč, ki je pa ni znal izrabiti, fele proti koncu so zabili gol, ki so ga zaslužili. Bil je ravno tako dosežen kakor prvi — po krivdi vratarja. P. ie po izenačenju pričelo pritiskati, toda brezuspešno. S kotom proti M. je končala tekma Od igralcev bi predvsem omenili Bertonclja od M,, ki je bil najboljši inož na polju. Zal, da je dobil poškodbo na kolenu, ko je zaustavil prodor Juga. Tudi Kirbiš je kot srednji krilec precej prekašal svojega nasprotnika Sočana. Oba stranska krdca sta dobro podpirala napad. Pliberšek je bil še najboljši v napadu, ko je igral srednjega napadalca. Zgur na desnem krilu pa ni imel svojega običajnega partnerja, zaradi lega se tudi ni mogel uveljaviti. Moštvo M. je bilo pa v vsakem oziru boljše kakor pa domače. Primorju se še vedno poznaio ležke litfine tekme. Noben del moštva ni povsem zadovoljiv. Pi-šek se ie v krilski vrsti sicer trudil, ni pa mogel držati Zgura, ki mu je vedno ušel. Zemljak ni imel nevarnega moža, pa še tega ni mogel držali. Sočan je bil v prvem polčasu prav dober, v dru-«em je pa močno popustil. Slabo je bil zopet sestavljen napad. Franci je še premalo rutiniran, da bi motfel zaposlievati take igralce, kakor sla Uršlč in Jug. Edino Jug je v zvezi s svojo prodornostjo ugajal, bil je pa prema'o zaposlen. Tekma je bila igrana fair, lako da sodnik, ki ie svojo težko nalogo dobro rešil, ni imel posebnih 'ežav. Iliriia s Atletiki 3:2 (2:0) Celje, 27. septembra. Danes se je vršila tekma med Ilirijo iu celjskimi Atletiki, ki je končala t rezultatom 3 2 (2 0) Ilirija si je zmago zaslužila in bi sodeč po poteku igre, morala doseči boljši rezultat. V prvem polčasu je imela Ilirija vso igro v svojih rokah. Saj se je vršil v prvem polčasu boj lo pred vrati Atletlkov Mnogi streli pa so šli v avt, ali pa v prečko kar pa ni slo v avt. pa je ujel vratar. Ilirija je imela začetni udarec in z lepo kombinacijo prišla pred gol nasprotnika. Le veliki sreči se imajo zahvaliti celjski Atletiki, da že v prvi minuli niso dobili par golov. Ilirija je stalno napadala in šele v deveti minuti se ji je posrečilo spraviti žogo v mrežo. V nadaljnji igri je istotako napadala Ilirija ter ustva-rda silno nevarne napade, ki pa so ostali brez uspeha. V 20. minuti pade drugi gol Ilirije, nakar sledi se nekaj nevarnih napadov na obe stran1 in odžvižgan je bil polčas 2:0. V drugem polčasu so je igra spremenila. Atletiki so začeli močno priti-skati, vsled česar Ilirija ni mogla izvesti skoraj nobene akcije. Izgledalo je, kakor da jih je zapustila volja, da zmagajo. Sodil je dr. Planinšek dobro, vendar pa ne tako, kot ponavadi. Občinstva se je zbralo na igrišču okoli 000. SK. Železničar : S K. Svoboda iti (tO) Maribor, 27. septembra. Na igrišču SK Maribora se je danes popoldne odigrala prvenstvena tekma med Železničarjem in Ljubljansko Svobodo, ki je končala neodločno. Oba nasprotnika sta nastopila kompletno in sta si bi a enaka v igri. Tekma je bila vseskozi zelo ostra. Sodnik je moral v celi tekmi neprestano žvižgati radi nedovoljenih sredstev, ki sta se jih posluževala oba nasprotnika. Da je tekma zgubila ves šport, bodo potrdili tisti gledalci, ki so bili navzoči. Železničar je igral zelo slabo, rekel bi nesmiselno. Ne ena formacija ni zadovoljila. i\ajs'abša pa je bila nemogoča napadalna vrsta. Svoboda je sicer igrala jako požrtvovalno, (oda mnogo preoslro. Prvi gol je padel v 30 minu'ah iz 11 melrovke. V 3S minutah je bil izključen Janžekovič radi grdega foula nad vratarjem Železničarja, V 38 mi 'utah je bil sodnik primoran izključiti šc Makovca, v 39 minutah pa se je Konrad spozabil in je svojemu nasprotniku prisolil zaušnico. Bil je seveda izključen. Polčas 1 : 0 za Železničarja. V drugem polčasu jc bil Železničar seveda v premoči, toda radi nemogoče igre napadalne vrste jc izostal vsak uspeh. Proti koncu igre ie dosegla Svoboda v 43 minutah izenačenje 1 : 1, Sodil je g. \Vestenauer. Dopoldne se jc vršila na igrišču SK Rapida prvenstvena tekma med prvim moštvom SK Rapida in rezervo SSK Maribora, ki je končala z zaslužen zmago Rapida v razmerju •) : 0 (5 : 0). Sodil je g. Nemec. Kolesarska dirka Peruna Maribor, 27. septembra. Danes dopoldne je priredil kolesarski klub Perun medkluhsko kolesarsko dirko na progi Maribor—Hajdina—Rafe—Maribor (448 km). Tekmovanja so sc udeležili T6i mariborski kol-sarski klubi. SUrlaio je 10 juniorjev in 5 seniorjev. Od mniorjev je bil pivi FlorjanMč Jos. Poštela) v času 1 : 31: 50, drugi jc bil Ramstl Franc iPoStclal t : 31 : 51, Irctii Košir Anton (Perun) 1 : 35 : 32. Seniorji ao vozili v krogu 2 krat in 6icer 38 km in je prišel prvi na cilj dirkač Rozman Štefan (Perun) v času 3 : 12 : 36. Drugi jc bil Ledine Franc (Edelvvcis) 3 t 33 : 47, Organizacija je bila brezhibna ter je bilo videli, da je bila v izkušenih rokah Hlebša, Kvaha in Lešnika. Pokalne tekme v odboji V nedeljo so sc vršile tekme v odbojki za pokal. Precejšnje število posetnikov, seveda dijakov, je s .silnim zanimanjem sledilo boju mladih moštev in s močnimi medklici bodrilo svoje mi-ljence. Kot prva sla se postavili II. drž. gimnazija iu Srednja tehnična. Njun boj je pokazal precej lepili momentov, vendar pa se je t-kozi celo igro čutila lahna premoč druge državne, katera je tudi zmagala /. rezultatom 10:11. Pri t-lednji smo opazili nekoliko več poznanja konibinacijske igre. Re-vanš tekma Je končala z istim rezultatom za II. drž. gimn. Bila po jo veliko borbenejša, ker je Srednja tehn. že z 14:7 vodila. Drugi par: realka (I. drž realna) proti III. drž. real. ginin. V precej ležernem stilu igrana tekma se jc z rezultatom 15:11 (za realko) končala. Pri moštvu i. drž. realne g. izstopa s prav lepimi udarci center drugega tria. Tretji par: li. drž. realna proti klasični giai. I'o zelo zanimivi igri, kjer je druga drž. realna izborno igrala, se je postavil rezultat 15:11 za II. drž. realno. V revonšni tekmi so humanisti izrazilo pritisnili in zmagali s 10:14. Za odločitveno pojavitev rezultatu 15:13 pa je zaigrala II. drž. realna s takim tempom, da mu iiumanisli niso bili kr« in so kapitulirali. Pri drugi drž. je prvi trio (Kraigher, Slanina, Fakin) domin>ral. Ki! četrti par rta nWopii motivi Srednje tehnične proti I. drž. realni gimivziji Srednja tehnična je razočarala. Dočim je z M. drž. lepo zaigrala, je Iu popolnoma popustili iu izgubila ■< 5:15. Ta igra je pravzaprav pokazala, kako se n • sme igrati in da jo borbenost potrebna pri vsakem nastopu. i opoldne ob 2 sta so predstavili občinst' u II. drž. in III. drž. g. Moštvo II. drž g. ni zaigralo kot dopoldne. Igra v celoti ni ugajala. Rezultat 16:14 zn II. drž. glina. Revanšna tekma je končala z rezultatom 17:15 za isto. III. drž. gimnazija jo pokazala več ambicije iu truda, kar je imelo kol uspeh, dn so v prvi igri vodili z 0:14, vendar pn t=o kasneje stopili v defenzivo. Brez igre je III. drž. g. moštvo dobilo proli klasični gimnaziji 13:0 in 15:0. Ker so se humanisti pritožili pri sodniku, češ, da so bile nepravilnosti, je le ta odredil, naj se odigra tekma med 11. drž. in njimi še enkrat. Pri tej igri so humanisti zelo dobro začeli, vendar niso vzdržali in izgubili proli II. drž. z rezultatom 13:15. Moštvo II. državne gimn. v postavi: Kraigher, Fakin. S'anina, Blagajna. Cieržinič iu Sket si je csvojilo krasen pokal. Izmed te šestorice bi imenovali kot najboljše Slanino in Fakina in Kraigherja. Vendar pu s tem ni rečeno, da eo bili ostali slabi. • Split, 27. scplembra ž. Hajduk : Sašk 3 : 1 (1 : 0). Be'grad, 27. septembra, ž. BSK : Coneordija 2 : 1 (1 : 1). Z?greb, 27. septembra, ž. Gradjanski : Mačva 1 : 0 (1 : 0). Zag eb, 27. septembra, ž. V drugem kolu pod-saveznega prvenstva so odigrane sledeče tekme. Viktorija : Sokol 4 : 0 (1 : 0), Jugoslavija : Grafi ar 2 -. 0 (0 : 0), Feraria : Šparta 2 : 0 (1 : t) in Železničar : Slavija 6 : 1 (3 : 1). H z na ATENA : ILIRIJA 9 ; 5 (6 : 0). S tekmo Atena : Ilirija se je pričela v Ljubljeni prvenstvena sezona v hazeni. V včerajšnji tekmi je zmagala družina, ki ie znala spretneje izrabiti slabost vratarice. r* apad Atene je dosegel skoro vse gole z nizkimi streli, medtem ko je Ilirija dosledno pošiljala visoke žoge na gol. Način igre je bil pri obeh družinah enak samo s to razliko da je Atena igrala ostreje in bolje startala. Samo to je pomagalo do zmage, katero bi po igri ravno tako tudi Ilirija za s užila. V polju je bila igra izenačena, pred go'om je b:la pa Atena veliko bolj orlločna. Veliko je k zmagi Atene pomagala izvrstna vrata-rica. ki je bila zooet enkrat v dobri (ormi. Branila je dobro dobljenih golov pa ni mogla braniti z izjemo zadnjega, katerega si je sama na-iravila. V napadu ie bila dobra Mirličeva ki je brez dvoma na*a najboljša napadalka. Bernikova je sicer precej pomagala s svojo ru'ino igra pa preveč oslro. Hazena je pa ženski 6porl, to se ne sme prez e li. Družino Ilirije tvorijo same m ade moči, od katerih je treba predvsem omeniti vratarico in krilko Rcni. Napad je premalo odločen in izgublja v najbolj zrelih situacijah orientacijo V lepi luči se je pokazal Doberlet kot sodnik. Itfro je vodil dobro in energično in ni pustil nesenih ugovorov. Tekmi je radi pičle reklame prisostovalo komai 100 gledalcev. Jesenske konjske dirke na Teznem pri Mariboru Maribor, 27. septembra. Mariborsko kasaško društvo je priredilo v soboto in nedeljo na dirkališču na Teznu pri Mariboru koniske dirke, ki so v vsakem oziru prav lepo uspele. V soboto so končale dirke sledeče: I. Dirka Karlu Pachnerja: amaterska heat vožnja za 4 letne in starejše konje vseli krajev. Proga 1600 m. Nagrade 2500, 1250, 750, iu 500 Din. 1. Saladin (Franc Filipič, Maribor) 1:32; 2. .Ion (Franc Reibenschuh, Maribor) 1:29.5; 3. Finiš (Fr. Sagaj) 1:34.7; -1. Posilili (Ivan Krušič) 1:32.2. II. Dirka Rudolfa Warron-Lippitta. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2200 m. Nagrade 2000, 1000, 600 in 400 Din in državna nagrada centrale jugoslovanskih kasaških društev. 1. Uskica (Franc Kardinar) 1:43.3; 2. Turista (Fr. Filipič) 1:45; 3. Nina (Alojz Slavič) 1:45.5; 4. Psina (Jožef Slavič) 1:12.2. III. Dirka Karla Pai-hnerja: drugi heat: 1. Uskok (Josip Sobelič) 1:31.5: 2. Saladin 1:32; 3. Fosilni 1:30; 4. Finiš 1:36.2. IV. Dirka Plnnger jun. Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Nagrade 1500, 750, 450 in 300 Din in državna nagrada centrale jugoslovanskih kasaških društev. 1. Turista (Franc Filipič) 1:41.2; 2. Samers (Kari \Veitzl) 1:46.7; 3. Ko-keta (Ivan Bunderl) 1:10.2; I. Otero (kobilarna Tu m išče) 1:40.2. V. Dirku Karla Paelinorja: tretji heat: 1. Danka (kobilarna Turnišče) 1:31.5; 2. Saladin 1:32; 3. Jon 1:29; 4. Uskok 1:30.5. VI. Spominska dirka dr. Alfreda Kossmani'a. Dvoprezna amaterska vožn ja za 3 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Nagrade 2000, 1000, 600 in 100 Din in državno nagrada central« jugoslovanskih kasaških društev ter Častna nagrada zmagovalcu od Mariborskega kasaškega društva. 1. La Fliche-Turisla (Franc Filipič) 1:52.7; 2. FiniS-Borira (Vekoslav Razlag) lt44; 3. Nina-Uskicu (Alojz Slavič) 1:56.5; I. Bandl-Doncetlo (Gvldo Hogenvvarth) 2:05. VII. Dirka Karla Pachnerja: četrti heat: končni zmagovalec Danka (kobilarna Turnišče); 2. Saladin (Franc Filipič); 3. Uskok (Josip SebellČ). Danes so se dirke nadaljevale. VIII. Dirka dravske banovine. Za 3 do 1'-letne jugoslovansko konje. Proga 1600 m. Nagrado 2000, 1000, 600 in 400 Din. 1. Samor (Kari \Veitzl) 1:49.5: 2. Amerikunskn (Mutija Vrečko) 1:17. IX. Dirka mesta Maribor. Amaterska vožnja za I letne in starejšo kouje iz vseh krajev. Proga ni. Nagrade 20OO, 1000, 600 iu IOO Din. 1. (Josip Sebenič) 1:34.5; 2. Posilni (Ivan Kru- J4O0 m. Uskok šiČ) 1:3o.7. X. Dirku Dravske hauiiviuc. Druga vožnja. 1. Samer (Wp|tzl), 2. (Mero (kobilarna Turnišče) 1:4(1. XI. Ttiliiiilni luindirap. Za 3 do 12 Irllio jugoslovanske konje, kateri so ze pred razglasitvijo proge v tekmovalne mitingu, najmanj enkrat dirkali Proga 2100 m. Nagrade 1500, 750, 450 in 300 Diu 1. .lutro (l-iic Skoberne) 1:41.2; 2. Amerikanskl (Matiju Vrečko) 1:10. XII. Dirka Tiirnišča. Dvovprežna amaterska vožnja za 3lotne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2H00 ni. Naurado '2000, K100. 600 in 400 Din 1. Doucette-Dandolo (kobilarna Turnišče) 5:0.6 2. Nina-1'skicu (Alojz Slavič) 5:11. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 27. septembra. V znamenju kače je bila današnja ljubljanska nedelja. V znamenju takšne kače, ki Jo najbolj človek občuti, če ga grize v žepu. Kar naenkrat so se Ljubljančani, ti veseli slovenski Fejaki. spomnili in spoznuli, kaj se pravi imeti kačo v žepu. Da, da, proti zadnjemu gremo in še celo prvi bo tako, lako. Poznala se je la kača povsod, saj šc celo pri najemineutnejšem kulturnem dogodku, lo je pre-mijeri Cankarjevega Kralja na Betujnovl , ki je bila snoči v drami, ni bilo mnogo obiskovalcev. To pn ne zaradi že skoraj tradicionalnega odpora našega meščanstva proti Cankarju, temveč mnogo bolj — zaradi kačo v žepih. Ljudje so pričeli naenkrat varčevati. Javna zabavišča so bila danes mnogo manj obiskana, kakor navadno, skoraj nn ničlo pa je padel promet nedeljskih izletnikov, skoraj na psa jc danes prišel avtobusni pronu-t, resnično, prava mrtva sezona je nastopila, kar m-tiče denarja, izdatkov in zaslužka. Ljudje so tolažijo, da bo kmalu boljše. Upajmo, da ho' Dogodkov v LJubljani ni bilo. Na policiji so prenočevali le štirje pijanci, kur je daleč pod nedeljsko normalu. Pa recite, če nima splošna kriza tudi svoje dobre strani? Nesreč tudi ni bilo, to v bolnišnico so pripeljali 4 letno Dragico Kberjevo z Opekarske ceste 12. Otročiček je padel po stopnicah in se močno pretresel. Dobil je tudi manjše poškodbe. Razs^va Bo:War;n Jahca Slikar Božidar Jakac je med slovenskimi slikarji tisti, ki ga odlikuje svetovljanstvo. Ze poprej, še preden je potoval po Afriki in Ameriki, so imeli prijatelji njegovih umetnin vtis, du Je v njem velika ljubezen dn odkrivanja neznanih in šc neupodob-ljenih pokrajin iu ludi tipov. Prav za prav je Jakac, ta večno optimistično razpoloženi dolenjski fant, hodil po zemlji tako, kakor da se mu z vsakim korakom mora odkriti nova lepota in nov zanimiv motiv. Svet mu je dal teli lepot v izobilju in Jakac jo priredil danes razstavo, da pokaže š<- drugim, kaj je videl in kakšnih lepot se je obogatil. Otvoritev Jakčove razstavo je bila danes oh II flopoldne. Udeležilo se Je je mnogo občinstva —• okoli 150. Med temi so bili prosvetni šef Mazi, predsednik Narodne galerijo dr. Windischer, predsednik Slovenske Matice dr. Lončar, mnogo znanih umetnost ljubečih osebnosti, dalje so bili odlično zastopani slovenski umetniki, med njimi Jakopič, Vavpotič in drugi. Razstavo je otvoril Jakac saiu, ki je s primarnim nagovorom pozdravil goste, nato pn razložil namen razstave. HazMavn hoče pokazati Ameriko, deželo, kjer živi toliko naših ljudi in ki jo poznamo kvečjemu le po njenih dolarjih, ki pu je v resnici tako raznolika, da je vredna, dn bi si-seznanili z njo tudi z. druge strani. Po otvoritvi si je zbrano občinstvo ogledalo razstavo. Božidar Jakac je razstavil skupno 21" del. Ta dela so po veliki večini plod njegov ga potovanja po Ameriki, kakor v kontrast pa je .lakac razstavil ludi nekaj lepih pejsaiov i r Novega mesta. Prav v teh novomeških motivih je Jakac niilmofnejšl. Naš človek ne more zatajili svoje ljubezni do do muSnosti in tak je tudi Jakac. Sijajna rutina, ki jc tako zelo značilna za Jnkaca, je kumovahi vseiu ameriškim motivom in marsikje se obiskovalcu zazdi, da je slikarska rutina pri .lakncu prevladala subjektivno dojemanje narave in motivov. Skor^ vsa razstavljena dela so sami pasteli, če i/.vzamemu nekaj lesorezov, en linorez in nekaj risb r iglo. Ali tudi na tej razstavi se je pokazalo, da je .lakac predvsem mojster grafike. Notranji ton Jakličevih del pa je dosledno isti, namreč tih lirizem. ki jc toliko bolj očiten, ker Je Jakac tipičen potomec mi presi jonistov. Razstava je res primerno aranžirana. Zelenje, indijanski totemi, azteška varn, mehikanske preproge jo krasijo, tiramofon pa igra stare indijan ske napove, črnske ameriške melodije iu moderno ameriško glasbo. Naše ienstvo ho zanimalo, da je na razstavi tudi portret filmske igralke Dolores de Rio z njenim posvetilom Jakacu, prav tako tudi portret slovenske ameriške igralke Zale Zarrnne. ki si- je tudi podpisala na svoj portret, .lakac ji razstavil obenem reprodukcijo ameriških portretov ki jih je pustil tam. Vsa razstava je kakor bogato opremljen in zanimivo ilustriran potopis. Občinstva jc bilo dnne-ubilno in tudi prodanih Je bilo že nekaj del. Občinstvu obisk toplo priporočumo. Mariborska nedelja Novo društvo zasebnih nameščencev — Morilec Štefan Faleš t sodnih zaporih — Gasilskih rogov glas Maribor, 27. septembra. V mali dvorani Narodnega doma je bil včeraj ustanovni občni zbor novega društva zasebnih nameščencev. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora Lojze Doležal, ki je v .svojih uvodnih pozdravnih besedah podal smernice delovanja novega društva. Po sprejetju društvenih pravil in predloga, da pristopi novo društvo k Zvezi zasebnih nameščencev v Ljubljani, so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen odbor s predsednikom Lojzetom Doležalom na čelu. Občni zbor sta pozdravila v imenu tukajšnje podružnice društva odvetnikih in notarskih nameščencev g. Gičvert, v imenu društva bančnih uradnikov pa g. Skaza, nadalje v imenu društva trboveljskih rudniških nameščencev g. Marošič, v imenu nameščencev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah pa g. Sušnik. Na dnevnem redu so bili tudi referati zveznega predsednika Žemljica, podpredsednika Pokojninska-'a zavoda Lovšina, ravnatelja Pokojninskega zavoda dr. Vrančiča, ravnatelja Trgovskega bolniškega in podpornega društva Podgorška in zveznega tajnika Sketa. Po izčrpanem dnevnem redu jc predsednik Doležal zaključil občni zbor. Po Mariboru je šla danes vest: morilec Juli-jane Heričeve v Gačniku Štefan Falež je bil včeraj izročen tukajSnjcmu okrožnemu sodišču. Zamolklo in težko so se za njim zaprla vrala hotela >-Hohnjec«. Sicer posebnih težkih prestopkov javne varnosti danes ni bilo: tri aretacije in sicer so se znašli v grofovskih celicah Lojze K. radi pijanstva, Martin W. radi razgrajanja in ravnolako Ru- dolf B. radi razgrajanja. In potem se 22 prijav in sicer ena radi prevare, štiri radi nedostojnega vedenja, dve radi prekoračenja policijske ure, ostale pa radi navadnih prestopkov cestno-policijskoga reda. Bilo je polnoč, ko je raztegnil po mariborskih ulicah mariborskih gasilcev gasilski rog: šli so v smeri proti Slivnici, kjer je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Antona Faleža. Prihiteli so razen tega gasilci iz Orehove vasi, Ra-zvanja, Frama, Radvanja in Pobre/.ja. Posrečilo se je ogenj omejiti, da niso plameni prešli na druga poslopja. Gospodarsko poslopje jc zgorelo. Kako ji ogenj nastal, ni znano. Proti večeiu jc naše uredništvo razobesilo na hišni tabli pred upravo na Koroški cesti izid tekme Primorja in SSK Maribora, za katero je bilo v Mariboru razumljivo veliko zanimanje. Pred upravo se je zbralo do 300 ljudi, ki so razglašeni rezultat sprejeli z glasnimi vzkliki: Živci Maribor!« Danes proti večeru je prišlo na Tržaški cesli do težke nesreče, ki bi v danem slučaju mogla zahtevati človeško žrtev. Pasanti so bili priča razburljivemu prizoru. Osebni avlo je povozil malega dečka, ki je bil ravno na tem, da prekorači cesto. V trenutku je bilo na licu mesla vse polno ljudstva. Lastnik avta, ki jc povozil dečka, gu je naložil na avto in odpeljal v mariborsko splošno bolnišnico. Dečkove poškodbe so precej občulne. vendar je zaenkrat izven nevarnosti. Ob času poročila sc dečkova identiteta, ki najbrže stanuj« v bližini Tržaške ceste, še ni mogla ugotoviti. Velik« tekma z motornimi kolesu V nedeljo, dne 27. septembra so r« vršile v Berlinu mednarodne, tekme z motornimi kolesi. K tekmam so je priglnsilo 232 tekmovalcev. Na levi nntfleSk* vor«č» Davenoort in Bullus, ki imata največ šans za zrango, V moskovskem mrtvem domu Kako varajo sovjeti inozemske obiskovalce Leta 1924 »o trije nemški študentje, Kinder-mann, Wolscbt in Ditmar po imenu, nastopili po Rusiji potovanje z namenom, da prouče gospodarske in politične razmere nove Rusije. Toda £ez nekaj dni jih je v Moskvi aretirala GPU in proti njim se j« vršila razprava radi »poskušenih terorističnih napadov n« sovjetske osebnosti«. Ta aretacija je bila odgovor na aretacijo skupine ruskih komunistov, ki so poskušali v Berlinu in Porurju prirejati atentate. Kljub vsem naporom in urgencam nemške vlade so ostali študentje dve leti zaprti v moskovskih ječah in po preteku te dobe se je vršil proti njim monstre-proces, ki je svojeiasno zbudil po vsem svetn toliko zanimanja. Fantje so bili obsojeni na smrt, vendar 60 jih pozneic po zamenjavi z ruskimi komunisti, ki so bili obsojeni v Nemčiji, spustili na svobodo. Eden teh študentov, Kari Kindermann, je sedaj v posebni knjigi zbral svoje doživljaje in spomine. Knjiga je eden najzanimivejših in najnazornejših dokumentov o delovni metodi boljševiške Čeke (GPO). Bivanje v ječi je bila ena sama nepretrgana veriga najbolj r&fimranih mučenj, telesnih in duševnih, z namenom, da se jetnika prisili k priznanju. V naslednjem podajamo iz omenjene knjige odstavek, ki pripoveduje, kako varajo čekisti inozemske goste. Žrtev pripoveduje ... Znano je, da sovjeti silno radi razkazujejo Inozemskim obiskovalcem »napredek« dežele in prebivalstva v kulturnem in gospodarskem oziru. Ravno tako je tudi znano, da sovjeti pokažejo tujcem samo to, kar smejo videti. Številni odtenki resničnega življenja in nehanja ruskega naroda, stiska vseh slojev prebivalstva kakor tudi brezmejni rdeči teror se tujcem kokkor mogoče prikrivajo. Včasih sc sicer tudi pri belem dnevu v Moskvi ali v Leningradu opazi na cesti truma aretirancev v spremstvu močnih policijskih oddelkov, toda ta slika spada k redkostim, zakaj navadno se vsi taki transporti izvrše ponoči, kakor tudi vsi pogromi in streljanja. Tisoči tujcev radovedno ogledujejo mrko poslopje na trgu Ljubianka, toda le malokaterim izmed njih je dovoljeno vstopiti vanj. V času, ko sem bil jaz v ječi, so si znotraj ogledale ječe samo tri ali štiri skupine. Seveda so bili to sami zvesti komunisti, na čijih prepričanje •e je bilo zanesti, ali pa vsaj komunistično navdahnjeni intelektualci, ki že zategadelj ne bodo izdali ali napisali kaj hudega, ker si hočejo še za bodoče zagotoviti brezplačen obisk v sovjetski Rusiji. Skupina inozemskih komunistov si ogleduje ječe V marcu 1925 me je obiskala skupina nem-Akih komunistov. Kmalu za tem sem izvedel vse podrobnosti o tem obisku, za kar se imam zahvaliti celi vrsti ugodnih okolnosti. Leta 1926 je prišlo nekaj udeležencev druge nemške delavske delegacije na kratek ogled jetnišnice GPU. Julija 192S pa se je udeležil takega ogleda voditelj prve nemške delavske delegacije Arnold Dobbert, doma nekje v bližini Berlina — ki ga je pozneje GPU ustrelila, in sicer s skupino inozemskih komunistov. Dobbert mi je nekaj tednov pred svojo smrtjo povedal mnogo zanimivega o načinu, kako se taki obiski in ogledi organizirajo n inscenirajo. Obiske organizira PGU Vsa povabila, oglede, obiske in vodstva teh organizira po vsej Rusiji GPU. GPU sprejema inozemske goste potom svojih tajnih sodelavcev, ki so nameščeni po vseh krajih ob meji. Taki inozemski skupini, ki si Hoče od blizu ogledati novo Rusijo, dado takoj na razpolago tolmača in pa dobrega vodnika, ki pa je seveda pTeje napravil vodniški tečaj GPU. Ti vodniki so ves čas ekskurzije pod strogim nadzorstvom tajnih članov GPU, da ja ne bi zapadli skušnjavi in začeli zaupno kramljati z gosti o stvareh, ki morajo ostati prikrite. čc «e vodnik kaj pregreši, ga aretirajo seveda šele po odhodu inozemskih gostov .,. Ko hodi taka delegacija po lepi ruski zem- lji, poskrbi nekega dne GPU, da se med njo pojavi predlog, naj bi si člani delegacije ogledali tudi zlo-glssne ječe GPU, o katerih v buržujskem tisku toliko pišejo. Seveda so sodrugi takoj za to, da si ogledajo ustanovo, o kateri se pripovedujejo take strašne stvari. V duhu se že vesele, da bodo doma lahko pripovedovali take zanimivosti. Kaj se godi v ječah nekaj dni pred obiskom Toda ko bi vrli sodrugi le vedeli, kako skrbno in natančno se ti ogledi pripravljajo nekaj dnil Na vse kriplje snažijo, pomivajo, belijo, nekatere celice nekoliko zbolj.lajo, raztrgane slamfja^e zamenjajo z novimi, zarjavele skodelice za čaj poli-rajo belo, po hodnikh namestijo preproge, da celo prostore za umivale, kolikor jih sploh je, morda prvič desinficirajo. Pazniki prejmejo stroga navodila, naj ne puste med obiskom nobenega kaznien-ce iz celice in nai skrbe za popoln red in mir v poslopju. Vsako prekoračenje teh izrednih p-edpi-sov se najstrožje kaznuje. Navadno se vrže laki obiski ob praznikih, ko so prostori, v katerih zaslišuje GPU jetnike, zaprli in sc torej ni bati da bi radovedni inozemski gostje opazili raztrgane in preplašene jetnike. Kaj vse razkazujejo Neumno bi bilo mis'iti, da GPU svojim dragim gostom pokaže vse ceiice. Predvsem napravi radovedna inozemska delegacija olrho-d po vseh hodnikih, si ogleduje mrke stražarje in temna, zamrežena okna. Takrat, ko sem bil jaz zaprt, je take obiske navadno vodil stari vodja inozemskega oddelka GPU, sodrug Trilisscr, Lelonec po rodu. Obiskovalci lahko stavijo vprašanja. Triiisser odgovarja vljudno in teši željo inozemskih obiskovalcev po senzacionalncstih, ne da bi kaj preveč bleknil. Mnogokrat mora dobro pazili, zakaj njegove besede pridejo včasih tudi v inozemske liste. »Sodrug,« pravi neki delavec iz Saksonske, »čemu so tamle vsa okna tako temna?« Triiisser takoj odgovori: »Ta okna spadajo k celicam za jetnike, ki besne in razgrajajo. Imamo v tem poslopju mnogo ljudi, ki se jih često polasti živčna kriza. Nato začno kričati in rjoveli ter s tem vznemirjajo ostale jetnike. Take jetnike takoj prepeljemo v temne celice, kjer temačnost ugodno vpliva na njihovo razpoloženje. Kmalu se pomirijo, nakar jih zopet vtaknemo tja, kjer so bili preie. Mi seveda nismo nobena norišnica ali lazaret, vendar kljub temu skrbimo za državljane, ki so podvrženi našemu varstvu...« Triiisser zamolči pri svoji razlagi le to, da so vse celicc tako temne, zlasti v notranjih zajjorih. Pri vhodu v notranje zapore se skupina ustavi. Ves promet je tam med 10 in 12 uro zaprt. Toda Triiisser je še iz stare garde Čeke in ve, kaj mu je storiti. Intermezzo »Prosim, sodrugi, napravite si kako beležkol Povedal vam bom nekaj iz zgodovine GPU. — Vseruska izredna komisija za borbo napram proti-revoluciji in roparjem je bila ustanovljena po zma-govitem oktoberskem prevratu na osebno povelje Vladimirja Iliča (Lenina). Takoj je morala započeti težak boi s številnimi sovražniki prve delavsko-kmetske vlade na svetu. Mnogo odličnih sodrugov se je že prvi dan stavilo nam na razpolago. Vzdrževali so revolucionarno stražo in varovali komaj pridobljene interese osvobojenega proletariata. Buržujsko inozemsko časopisje še vedno naglaša, da vadimo boj proti našim sovražnikom z nemoralnimi in nečloveškimi sredstvi. To je nesramna žalitev! Takoj boste imeli priliko govoriti z jetniki. Ogledali si bomo posamezne in skupne celice, tako da boste imeli pred seboj objektivno sliko našega dela.« Ogled celic s političnimi jetniki Med tem je že prispel na lice mesta poveljnik notranjih zaporov in skupno s Trilisserjem prevzameta vodstvo. Najprej gredo skozi zamrežena vrata na dolg hodnik, na čigar obeh straneh so številna vrata. Nekateri sodrugi začno ogle- dovati tla. Res je, Ua so parketirana in se svetijo. Kaj takega ni v nemških jetnišnicah. In kakšna preproga! In kako vljudni so pazniki! Klobu-čevinaste podplate noeijo in tiho hodijo po preprogah. Ne vedo seveda ti naivni inozemski sodrugi, čemu so preproge in klobučevinasti podplati, Če bi imeli priliko, da bi enkrat takole čez dan pogledali na hodnik, bi videli, da imajo pazniki zato klobučcvinasle podolate, da lahko ne-sliS no pris!u,kuiejo pred ce iir/mi vrati Paznik odpre celico št, 14. Je precej velika in prostorna, njena okna so sicer zamrežena vendar prodre skozi precej svetlobe, iia se svetijo, ker so jih etniki pred dvema urama namazali z voskom. Vsi jetniki so seveda oj poveljnika dobro »instruirani«. Naročeno jim je kako morajo odgovarjati na vpra.anja in kako se mora o vesti. V nasprotnem slučaju jim je seveda zagroženo s strogimi kaznimi, l judje si seve'a no.Vjo poslabšat! svoj.ga položaja in sc zalo vdano po-kore vsem loža 'cv.i'm od ej bam. Ve lin orna so sami »proti evc'ucior>arji , za rai socialistov ne pokažejo nikdar, ker bi ti ta':oj protestirali. Pogovor z jetnjki TrihVser obstane pred durm:. Inozemski so drugi radovedno gledajo v prostor. Nekaj jetnikov sedi pri mizi in čita, nekaj se ih je zleknilo na piičnah, eden pa pravkar vadi gimnastične vaje. »No, kako se vam godi, državljani?« zakliče Triiisser. »Nič hudega, hvala lepa, zadovoljni ■smo«, soglasno v zboru zaiioni v odgovor. Vodnik brž razlolmači inozemskim sodrugom, kako so urejene celice: »Tu vidite parketna tla, tam pri oknu vidite bel kruh in klobaso, ljudje prejemajo vsak teden lepe knj ge iz jetniške knjižnice, celica je 6vetla, skratka, prav dobro se jim godi.« Tuji sodrugi molče prikimajo. Res, jetnikom se čisto dobro godi. Častnik, ki se je v zaporu spreobrnil Ogled in pogovor v skupni celici je s lem končan. Naprej v posamično celico. Komedija se začne znova. Inozemski sodrugi vidijo Mvšcga častnika, ki je radi vohunstva v korist neke lu.c veletile ob. sojen na smrt. i oda ob jubii so mu pomdoščenj«, čc se bo spodobno obna'al. Vpra:ajo ga po vzroku njegove aretacije. Mož je nedolžen, toda tega seve:Ia ne sme povodati. »Bil sem član neke protircvolucionar ie skupine,« pravi previdno. »Medtem pa fem se prepiual o svoji zmoti in spoznal veliki pomen sovjetske države. Vi v dite, kako dob. o se mi godi. Pod carji ni bilo tako.« Pove! nik notranjih zaporov Du!:is mu milostno piikima. Na la rarln si ogle !u>'o tu'i go.;'je življenje v zapoiih GPU. Na'o si gosije še ogledajo svc:e os a/cm klo. el, kuhi jo itd. Pcviod nalet« na samo vljudnost ii po pravici sc čudi o. Ne vidijo pa tajnih prostorov v kleti, kier se ra debelo st e'Vo žrtve, ne vidijo številih jetnikov, ki so p. ik 1 e *" i e n i z verigami na svoie prične in samo čakajo krojie ali vrvi, Triiisser se po odhodu delrRacije zadovoljno smehlja T "hko je za'avoljen. Obiskovalci bod» že n.vcavili p opalando. (. ;z 14 dni ob av' o i-«zi"n'ki listi topla in ravJu'.ena po o- la o k a- ih razmerah v soviet-skih ic ah. Po p.eV.ru "e e'" 'a tc'ra p idejo v pisarno »odru'i irii1 .'e;ja celi kuni inozemskih listov. Vodrja 7uran'cga od 'cl' a G.'U čita v njih svoie las 'ne besede, ka e e *e govoril obiskova'cem. Mar/\k'e e do5'av"era "e kaka topla beseda, ki ie on ni zp.egovoril. Toia to ne škoduje, amsak nas irotno ... š" ecer sio.n ho onitolno bsatfo. mim:a gnoma. cement itd. Itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfnbllanl izdeijujejose najnovejši mofle! fotrr škili vozičkov, razna nainovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki Iranko. Tribuna' F.B L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljabljana. Karlorska cesta št. 4. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANE (Miklošičeva 10) BRZOMVtR HAJIOV: GOSPOBANKA Vlcge nad Din 500.000.000- TflffON ŠTEV.: 2057. 2470, 2979 PODRUŽNICE: Bled, Nori Sad. Kranj, Sibenik, Kanltal in re'erV8 nad Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Qln 13,000 000'_ Izvršuje vse bančne posle najlcuSantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tižItC.h v tuzemstvu ln inozems.vu E dni slovenski zaood brez tn*ega kapitala fe Uzafemna zavarovalnica o Unblianl, v lastni pa!a£i ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom sradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in tarah. li Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. o4 Deseto poglavje. Izginula celina. 29. februarja zjutraj je stopil Kanadec v mojo sobo. Na to sem bil pripravljen. Ned Land je bil zelo pobit. »Kaj pravite, gospod profesor?« je začel. »Kaj naj rečem, Ned? Usoda je bila proti nam « »Da, prokleti kapitan je svojo ladjo potopil ravno v trenutku, ko smo se pripravljali, da zbežimo.« »Dragi moj, imel je opravka pri svojem bankirju.« »Pri svojem bankirju?« »Da, pri svojem bankirju ali prav za prav v svoji banki. Maslim namreč Ocean, kjer so bogastva boljše spravljena, nego v najbolj trdni kasi kateregakoli finančnega ministra na kopnem.« Nato sem pripovedoval Kanadcu dogodke, ki so se bili odigrali prejšnji večer, nadejajoč se, da ga bom s tem odvrnil od njegovih misli na pobeg. Toda zaman, kajti Ned me je sicer z zanimanjem poslušal, je pa preklinjal naprej kapitana in pa usodo, ki nas Je privedla na bivše bojišče med špansko-francoskim in angleškim brodovjem ravno tedaj, ko smo mislili •bežati. »Sicer pa stvar s tem nikakor ni končana«, je rekel. »Smo imeli pač smolo. Drugič bomo imeli več 3reče in od današnjega večera bomo še bolj,..« V kakši »meri plcrve .Nautilus'?« sem vprašal, »Ne vem«, je odgovoril Ned. »Opoldne bomo videli.« Kanadec se je vrnil v svojo kabino h Konzu-lentu. Ko sem se odel, sem se podal v salon. Kompas je kazal, da plovemo v smeri jug-jugo-zapad. Obračali smo torej Evropi hrbet. To je bilo slabo znamenje. Nestrpno sem čakal, kdaj bo častnik določil lego ladje. Okoli pol 1 ure so se shrambe za vodo izpraznile in naša podmornica je zopet vzplavala na površje. Hitel sem na ploščad. Neda tam ni bilo. Nikjer ni bilo več videti kopne zemlje. Povsod se je razgrinjalo samo neskončno morje. Na obzorju je bilo samo nekaj jader, ki so najbrže hitela proti rtu. Nebo je bilo pokrito z oblaki. Častnik je določil lego, ko pa je morje postajalo viharno, smo se podali v svoje kabine, okna so se pa zaprla. Ko sem uro pozneje pogledal na karto, sem videl, da smo se nahajali najmanj 100 milj daleč od obali. Zato na pobeg ni bilo niti misliti, naj je bil Kanadec zaradi tega še tako divji. Ob 11 ponoči me je nenadoma obiskal kapitan. »Predlagam Vam zanimiv izlet,« je dejal. »Kam pa?« »Doslej ste obiskali podmorsko ozemlje samo podnevi in ob solnčni luči. Ali ne bi bilo imenitno, če bi napravili sedaj izprehod ponoči?« »Popolnoma soglašam.« »Toda izprehod bo zelo naporen, to Vam povem. Veste, da pod morsko gladino ni cest.« »Nič ne de. Jaz sem pripravljen.« »Torej kar pojdimo. Takoj bomo nadeli potapljaško obleko.« V garderobi sem videl, da nas ne bo nihče spremljal, niti moji tovariši, niti kdo od posadke, Na- deli so nama shrambi za zrak, žarnic pa nismo vzeli s seboj, ker je kapetan dejal, da nam ne bodo ničesar koristile. Nad tem sem se jako začudil, nisem pa mogel ničesar odgovoriti, kajti glava kapetanova je bila že izginila v kovinskem šlemu. Približala se je polnoč. V morju je vladala črna tema, toda kapetan Nemo je pokazal v daljini rdečo piko, ki je svetila nekako dve milji daleč od «Nau-tilusa». Nisem si mogel razlagati, kakšen ogenj naj bi gorel pod morjem. Sicer je dajal le slabo svetlobo, vendar pa toliko, da res nisem rabil Ruhnkorffovih aparatov. Krepko sva podvizala korake, pa sva le počasi prodirala, kajti često se nam je noga udirala v kotnje. Nad seboj sem začul šum, katerega si nisem mogel razlagati. Toda kmalu sem opazil, da nad morjem dežuje. Zazdelo se mi je, kakor da sem premočen. To je bilo seveda jako smešno, je pa popolnoma razumljivo, če pomislimo, da se v potapljaški obleki mokrota obdajajočega morja ne čuti in človek misli, da se nahaja v atmosferi, ki je bolj gosta nego atmosfera zemlje. Po poldrugournem maršu so tla postajala kame-nita. Meduze so tla lahno razsvetljevale. Rdeča svetloba, ki nam je bila za vodnico, pa je čedalje bolj naraščala, kakor da bi bilo vse v plamenih. Bil sem seveda silno radoveden, kaj naj to pomeni. Pot je postajala čedalje bolj svetla. Naenkrat sem zapazil, da je svetloba prihajala z vrha gore, ki je bila nekako 800 čevljev visoko. To^a, kar sem videl, je bil samo odsvit, ki so ga odbijale kristalne plasti vode. Ognjenik sam se je moral nahajati na nasprotnem pobočju. Kapitan je skozi labirint kamnov stopal popolnoma sigurno. Bilo je jasno, da je bil to pot premeril že večkrat Sledil sem mu z neomajnim zaupanjem. I 58 1 C co3 'g < ti ft <2 E3 5i i. • 2 I £ C -—T d ' ~ — a. I D C s* - ft* r < c: ° ^ Sa ; S c; K; i p- a ■ S' ' £ g? e, r ™ a" X = < I V p 1 ' T N « ! 1 M . N tO ■ C , Č 03 S ic sr -t — C: ji , ti 55 I X v> S £ — t c? x so n .11 T ' a ■ ^ < t t,- S 3- T ši®: - ■ t f H - < 9. W F' % — 3 c- * B; J. 4 C; c? ts r- a -s 2 T* N S,3 =r "3 -t rs-j5"