Svobodna šola — svobodni učitelji. iii. šl|^raški ,,Cas" končuje svoj v zadnji številki prioboeni «!pf?" olanek tako-le: t^ Kaj pa s politiškimi nazori? Koliko učiteljev je bilo že mučenikom svojega politiškega prepričanja sarao zato, ker so jih duhovniki sovražili zaradi drugačnega mišljenja. Gotovo je, da se vodijo pri nas v župniščih podobni osobni izkazi, kakršni so zapovedani duhovnikora na južnem Štajerskem. Drugače se tudi ne rnore nikakor razumeti, kako natanko poznajo učitelja v farovžu v kraju, kamor šele delovati prihaja. Še prej, nego je učitelju dostavljen dekret, je njegova tajna kvalifikacija na rnizi gospoda župnika ali pa kaplana. Tam je gotovo že od momenta, v katerem je začel prositi za dotično raesto. Nekemu učitelju, ki se je prišel predstavit, je gospod župnik začel pridigovati, da se ta (katerega nota bene še nikdar videl ni!) slabo prekrižuje, da ne daje otrokom znaka k poklekovanju, da je naročnik ,,ateistiških" časopisov »Cas" in ,,Naša doba", da ne trpi v šoli kolportaže časopisov ,,Križa" in ,,Marije% da ne hodi k izpovedi, da iraa znanje z neko gospodično itd. Ubogi učitelj! V koliko izkazih so zaznamenovane svetle in senčne strani njegove duše! Inšpektorji, žandarmi, duhovniki, zložite osobne izkaze teh treh skupaj — oh, koliko učiteljev bi se spoznalo v njih. Gotovo tudi, da dragoceni osobni izkazi, katere mnogi gospod kaplan vestnejše vodi nego tnatrike, neleže-samo v farovžu, teraveč da romajo od dobe do dobe drugam, k višjim inštancam. To mi prizna vsak učitelj, kateri je le v svojera življenju karn prosil. Učitelji slovenski naj bodo potolaženi, da žive njihovi češki kolegi v podobnih razm erah. Važno je vprašanje, kakšna je notranjost učitelja, ki si je svest, da se na vsak njegov korak pozorno pazi, kako je to v šoli, ko se raora učitelj bati izreči odkrito besedo iz strahu, da bo preganjan, gonobljen in žrtva hujskanja? — Kakšni ljudje postanejo nerazumni otroci, ki vrše službo vohunov? . . . To vse je za reverendissime postranska stvar, ali javnost mora o vsern tem razmišljati, mora se truditi, da iztrga učitelje temu nedostojnemu nadzorstvu, hoče-li, da bodo i šola i učitelji izpolnjevali popolnoma svojo nalogo, katera jim je od naroda odkazana. Sedaj je temu tako, kar bi narod mislil, da je vst*? to le privatna stvar učiteljstva. Na koncu je potreba uvaževati i vzroke zla, o katerem smo govorili. Prvi, glavni vzrok je stara bolest klerikalizrna nad izgubo šole in želja, dobiti jo, ali pa vsaj držati učitelje v gotovi, ako že ne popolni odvisnosti. Drugič imajo veliko krivdo ranogi učitelji s svojim nedostojnim vedenjem, s klečeplastvom in z željo, priti v milost pri gospodih, kateri najhitrejše priporaorejo kboljši službi. Da je v teh slučajih premnogokrat vzrok raaterialna beda učiteljstva, to je treba tudi priznati. Tretjič so vzrok vsega zla šolski inspektorji, ki duhovnike takorekoč k njihovi policajski delavnosti silijo in naganjajo, ustavljajoč se pri vsaki inspekciji najprvo v farovžu in prinašajoč od tam teraeljite inforraacije o šoli in učiteljstvu k inšpekcijski konferenci, četrtič pa so vzrok merodajni krogi, katere srao že ornenili, in ki prostovoljno klerikalce na vplivna mesta puščajo." — — Svobodnašola, kjesi? Svobodniučitelj, kje si? „81. N."