Na Celjskem dobili zastopnico pacientovih pravic Primer Kajtna: končno sodna preiskava mamicain otroka Dva Velenjčana sta na srečo slišala klice na pomoč in iz ledeno mrzle vode rešila mamico in njeno dveletno hčerko. IBBBSiH Kultura na sejmu V dneh pred kulturnim praznikom smo zasuti z najrazličnejšimi prireditvami in dogodki. Samo v Celju so v okviru Dnevov kulture pripravili 84 dogodkov, med drugim sejem v Celjskem domu (na sliki). Mojstra za smučke na specialni olimpijadi Sandi Boršič in Aljaž Podjed bosta v predstavnika s Celjskega v slovenski ekipi na igrah zimske specialne olimpijade v ZDA. Foto: GORDANA POSSNIG Mercator ©sooGc Opekarniška 9, Celje. tel. št: 03/426 80 00 'sobota, 14. februar 2003, ob 10. uri VALENTINOVA ZABAVA PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 031428 55 30 in 031428 55 32 PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 031428 55 32 in 031428 55 36 ŠT. 10 - LETO 64 - CELJE, 6.2. 2009 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim ABITURA .o Pod|et|e za izobraževale_ PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli) -EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) s Vpis bo 10. februarja 2009, ob 16. uri www.abitura.si H /*/ ^ 0d d"*"1'"'* nne-kaj narobe<. To seveda ni res. Slovenija je v letu 2007 zabeležila presežek, ne glede metodologijo izračunavanja. Računsko sodišče je zgolj opozorilo na prenos deleža Telekoma na SOD, ni pa zahtevalo nobenih popravkov oziroma odzivnega poročila. Naj poudarim, da s prekinitvijo seje DZ niso bile povzročene nobene posledice glede ratifikacije sprorazu-mov o pristopu Hrvaške in Albanije k Natu, saj postopki ratifikacij v državah, članicah Nata, še tečejo. Tudi zato prekinitev seje DZ v tujini skorajda ni odmevala. Napovedana in še neizvede-na obstrukcija glasovanj v DZ s strani SDS seveda ni izsiljevanje - SD je v prejšnjem mandatu več desetkrat izvedla obstrukcijo, a s strani SDS to nikoli ni bilo označeno za izsiljevanje. Ljudje v mojem okolju me v zvezi s tem ne sprašujejo. Verjetno jih ta tema ne zanima, zato pa dnevno dobivam na desetine sporočil v zvezi s t. i. »izbrisanimi«. Pričakujem, da bo koalicija, zlasti pa SD, v ponedeljek z glasovanjem v DZ svojo očitno napako popravila in priznala, da je dva in dva štiri in ne tri. Zmotljivi smo vsi, le da v SD to težko priznajo. Tokrat verjamem, da bodo.« US Št. 6 - 10. februar 2009 Nagrado menedžerski izziv, ki jo vsako leto podeljuje revija Manager, je letos prejel direktor in ustanovitelj mladega podjetja Bisol iz Latkove vasi dr. Uroš Mere. Glavni razlog, ki je pretehtal odločitev v korist mladega doktorja znanosti iz Velenja, so minuli uspehi ter drzni načrti. Bisol je začel delati šele v letu 2006, že leta 2007 pa je ustvaril 10 milijonov evrov prihodkov. Le- tos bodo prodajo modulov za sončne elektrarne podvojili, znašala bo od 45 do 50 milijonov evrov. Leta 2010 naj bi Bisol dosegel že 200 milijonov evrov prihodkov in imel 200 zaposlenih. Trenutno jih je 63. Mere razmišlja tudi o odprtju podružnic v Belgiji in Italiji, srednjeročno želi odpreti tudi obrat v ZDA. Pripravlja pa že projekte za gradnjo sončnih elektrarn na ključ. RP Uroš Mere je star komaj 32 let. Je ustanovitelj in solastnik podjetja Bisol. 4 AKTUALNO C cetis Sodelujoči na ponedeljkovem pogovoru v Žalcu so omenjali, da je treba razvojno os zastaviti v resnici kot os, ne pa kot bližnjico od Velenja do Ljubljane. Arja vas ali Šentrupert, to je zdaj vprašanje Žalec in Celje podpirata novo vrednotenje tras za hitro cesto s priključkom v Arji vasi - Velenjčani pravijo, da je to smrtni priključek »Ponedeljkov način dogovarjanja ni bil dober, ni podprl našega zaupanja. In ob smrtnem priključku v Arji vasi ne morem verjeti, da gre za kaj drugega kot politiko čili za to, da bi kdo postal večji, kot mu gre,« je srečanje predstavnikov celjske in žalske občine, ki so v ponedeljek izrekli podporo zahtevi Civilne iniciative Braslovče po reviziji vladnega sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za traso F2 (gre za traso od Šen-truperta do Velenja), ocenil velenjski župan Srečko Meh. Mimogrede, Velenjčani na srečanje niso bili povabljeni. Kot so poudarjali na ponedeljkovem srečanju, ki sta ga sklicala poslanca Andreja Rihter in Lojze Posedel, želijo le, da se še enkrat opravi vrednotenje tras. Bistvo je v Laščani brez soglasja glede trase Čeprav je bila na dnevnem redu sredine seje občinskega sveta v Laškem točka, ki je predvidela zgolj seznanitev svetnikov z informacijo o optimizirani trasi tretje razvojne osi, je sprožila burno razpravo. Simbolična pa je bila tudi nema prisotnost članov Civilne iniciative krajanov Laškega ter odbora s Strmce. Besede v razpravi niso imeli, so pa ponovno predložili spisek svojih pripomb. Mnenja in interesi so sodeč po izjavah svetnikov, ki so se seznanili z decembra objavljeno optimizirano traso, povsem deljena. »Pripombe krajanov so v novi trasi sicer upoštevane, ampak še zdaleč ne v zadostni meri, prav tako ne stališča regionalne gospodarske zbornice,« je prepričana Silva Brod (SD). »V Rimskih Toplicah bomo ostali brez priključka in del krajevne skupnosti bo tako še vedno odrezan od glavnih prometnih povezav. V Gračnici bi priključek potrebovali,« pravi njen strankarski kolega Franc Lesničar. Čeprav so se svetniki strinjali glede tega, da razumejo krajane, ki nasprotujejo hitri cesti v svoji neposredni bližini, pa je Drago Zupan opozoril na nekaj temeljnih vprašanj. »Glede hitre ceste v laškem občinskem svetu ne vlada soglasje. V občini nimamo enotnega stališča! Pa tudi, če bi ga imeli, velja se vprašati, kaj glas Laškega sploh pomeni na državni ravni. Saj gre vendar za državni projekt, pri katerem naše mnenje za izvajalca sploh ni zavezujoče,« je opozoril Zupan, ki ga optimizirana trasa ne prepriča. »Ne vem, kako se lahko tako slepimo. Po mojih seštevkih je na razdalji 12 kilome-trovpredvidenih več kot pet kilometrov predorov. Noben projektant ne bo gradil na ta način. Kdo bi vse to plačal?« ToneHirnšek (LDS) pajeskep-tičen glede poenotenja mnenj: »Ne vidim izhoda. V občini v tem trenutku nismo sposobni najti konsenza, ker ne bomo nikoli našli trase, ki bi vsem ustrezala. Speljali jo bodo pač po svoje, saj ne moremo pričakovati, da jo bodo vkopali pri Tremerjah sto metrov pod zemljo do Strmce.« Kozolec in - kapelica ne bosta ustavila hitre trase Župana Franca Zdolška vse skupaj že utruja: »Vse pripombe sprejemamo, sestal sem se tudi z odborom s Strmce. Včasih imam že občutek, kot da jaz rišem to traso. Če se želite trasi odreči, se ji bomo pač odrekli. Ampak s tem se odrečemo tudi razvoju. Kaj pa imamo v Laškem razen enega močnega podjetja? Občina je brez sredstev, vsi pa bi imeli novo infrastrukturo. S pomočjo trase bi se na račun državnih sredstev rešila marsikatera povezava.« Žogico je poskušala umiriti Andreja Križnik (LDS), ki se je zavzela za umiritev strasti in »trezno presojo o razvojni viziji občine. Bomo uspešno razvijali turizem s hitro cesto, 100 metrov oddaljeno od zdravilišča, ali je naša vizija industrijski razvoj? Najprej se odločimo, ali cesto sploh potrebujemo, potem šele razpravljajmo, kam bi jo umestili.« Kar je povzel Roman Matek: »Dajmo se vendarle dogovoriti o sklepu občinskega sveta. Občina naj začne voditi igro, ne pa da posreduje na državno raven parcelirane pripombe.« Splošen vtis pa je, da tudi, če se občinski svet in vodstvo občine dogovorita o enotnem stališču, poenotenja in kompromisov ni pričakovati s strani krajanov. Članom civilne iniciative ni bilo treba o tem govoriti, bralo se je z njihovih izrazov. Ali kot je poenostavil Zupan: »Povsemrazumemvaše nasprotovanje, ampak lepo vas prosim, zaščitena kapelica in kozolec toplar tretje razvojne osi res ne bosta ustavila.« Še vedno pa krajani pričakujejo javno razgrnitev optimizirane trase, ki naj bi jo pripravili nekje do konca meseca. »Rezervirajte dvorano Tri lilije, že zadnjič je bilo premalo prostora za vse,« je namignila Brodova. POLONA MASTNAK Prostorski vidik Funkcionalni vidik (gradbeno tehnični) Varstveni vidik Varianta Ocena primernosti Vrstni red Ocena primernosti Vrstni red Ocena primernosti Vrstni red F2 bolj primerna, zelo sprejemljiva 1-2 primerna, sprejemljiva 3 primerna, sprejemljiva 2-5 F6 bolj primerna, zelo sprejemljiva 1-2 primerna, sprejemljiva 4 primerna, sprejemljiva 1 Ocene primernosti variant glede na prostorski, funkcionalni in okoljski vidik vrednotenja (povzeli smo le trasi F2 in F6) tem, da sta trasi F2 s priključkom v Šentrupertu in trasa F6 s priključkom v Arji vasi skoraj enako ocenjeni. Po mnenju CIB je trasa F6 prometno veliko bolj učinkovita, povezuje dva regionalna centra, Celje in Velenje, in je najmanj za 144 milijonov evrov cenejša od sedaj predlagane trase, ki poleg tega poteka še po najboljših kmetijskih zemljiščih. Soglasja brez odgovorov ne Kot je poleg Urbana Jeri- he, ki je predstavil pomisleke CIB, poudarjal dr. Borut Vrščaj, predlagana varianta izrazito posega v tla in s tem v kmetijstvo, ki je tradicionalno zasidrano v Savinjski dolini. »Pri kriterijih, na podlagi katerih so se odločili za F2, so bila tla izrazito podcenjena, kar je v nasprotju z direktivami EU,« je poudaril Vrščaj. Braslovški župan Marko Balant je opozoril, da je optimizirana varianta trase F2, ki preko Šaleške doline, Šmartnega ob Paki in Polzele pride na braslovško polje pri Preserjah, še slabša od prvotne. »Dokler ne bo odgovorov na vsa vprašanja, soglasja v Braslovčah ne bo,« je zatrdil Balant. Kot je omenil celjski podžupan Marko Zi-danšek, je navezava Koroške in Velenja na centralni avtocestni križ izjemnega pomena, v tem kontekstu pa podprl traso do Arje vasi. Ta priključek podpirajo tudi celjski gospodarstveniki, je povedal direktor Regionalne gospodarske zbornice Jože Pušnik, saj menijo, da mora biti politika dovzetna za interese gospodarstva, pri čemer je cestna infrastruktura posebnega pomena. Nov vidik, in sicer, da so prostorski dokumenti Občine Žalec usklajeni s priključkom v Arji vasi, je izpostavila direktorica Razvojne agencija Savinja Danica Jezovšek Ko-rent, podobno pa so priključek kot dejstvo že sprejeli kmetje v okolici. Podporo zahtevi CIB so izrazih vsi ostali prisotni, predvsem predstavniki kmetijstva, ki so prepričani, da predlagana rešitev, trasa F2, preveč posega na kmetijska zemljišča. »Nesprejemljivo je, da država na tako krut način posega v prostor in uničuje najboljša zemljišča v imenu napredka, ki ga mi ne vidimo, saj uničuje možnosti za naš obstoj,« je v imenu savinjskih hmeljarjev poudaril Domen Marovt. Kot smo zapisali že v torkovi številki, sta se poslanca Rihterjeva in Posedel zavezala, da bosta zahtevo z vsemi izrečenimi argumenti prenesla na vlado, od katere pričakujejo čimprejšnjo novo presojo, hkrati pa naj bi se o najboljši rešitvi dogovarjali tudi z Velenjem. Šaleška noče priključka smrti Velenjski župan Srečko Meh ni skrival razočaranja, da na srečanje v ŽalcU niso bih povabljeni (uradno menda zato, ker da je pobudo sprožila civilna iniciativa v lokalnem okolju, zato je prav, da najprej prisluhnejo njim). »To že kaže na odnos Celja do Velenja oziroma politike do Velenja. Nisem pristaš zakulisnih iger in dejanj, ki ne sodijo med normalna človeška in občinska gibanja. Lahko bi vrnil z enako mero: Žalec je enkrat že >zamo-čil< avtocesto, ki ga je obšla, in s tem zamudil razvoj. Celje se je dobro odločilo: ob svojih treh normalnih priključkih na avtocesto je našega v Arji vasi naredilo kot diamantni, smrtni priključek. Takrat se niso spraševali, kako bomo Šalečani in Korošci prihajali v Celje.« Diamantni priključek pomeni odcep ceste v ravni liniji na cesto nižjega reda, velja za bistveno bolj nevarnega od t. i. deteljice, kjer pogleda ne zastira varovalna ograja, manjša pa je tudi hitrost. Ena izmed pomislekov proti trasi F2 je, da naj ne bi povezovala mestnih središč. »Samo sprašujem: ali skozi diamantni priključek v Arji vasi? Ali tisti, ki so pripravili srečanje v Žalcu, mislijo, da skozi priključek v Šentrupertu ni povezave s Celjem? Vrsto let vodimo strokovne in legitimne razprave, da je cesta Arja vas-Ve-lenje cesta smrti. In sedaj-nam nekdo pravi, naj to cesto povozimo s hitro cesto in tako rešimo problem Velenja. Seveda to pravijo drugi, ki se ne vozijo po njej. Žal mi je, toda o hitri cesti bomo odločali tisti, ki jo potrebujemo. Mi smo se odločili - strokovno in politično.« Temu župan Meh dodaja, da so argumenti braslovške CI popolnoma legitimni, seveda pa so drugačni od velenjskih. »Hitro cesto potrebuje gospodarstvo v Šaleški dolini in na Koroškem, tudi prebivalci nimajo povezave z osrednjo Slovenijo. Hitro cesto potrebujemo zaradi številnih smrtnih žrtev, gostega prometa in želje, da se bodo lahko ljudje človeško vozili. V nasprotnem bo naše gospodarstvo umrlo. Zagotavljam, da bomo s Celjem povezani, kot je potrebno in kot bodo med seboj povezani ljudje, razumljivo pa se želimo povezati tudi z Ljubljano. Zaradi tistih nekaj kilometrov od Šentruperta do Arje vasi s Celjem ne bomo nič bolj ali manj povezani.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Povzetek iz »uradnega gradiva« Študije variant, kjer kot najustreznejšo variantno rešitve predlagajo traso F2: Prednosti: - učinkovito povezuje Šaleško in Savinjsko dolino, zato je ocenjena kot zelo pri merna oz. zelo sprejemljiva; - najbolj učinkovito priključevanje; 3 priključki; - zelo primerna z vidika geoloških razmer; - časovno najmanj zahtevna varianta; - dobra navezava naselij, poveže veliko občinskih središč; - neposredna navezava industrijskega območja v Velenju; - nekatere kombinacije s F2 so prometno zelo učinkovite in ekonomsko upravičene. Slabosti: - dolžina; - najmanj primerna glede na izgubljene višine; - del trase poteka po soteski Hudega potoka, ki predstavlja območje velike naravovarstvene vrednosti, drugod so tuneli, viadukti in potek po kmetijski krajini. m St. 10 - 6. februar 2009 parim i najboljšim okusom ARSTVO Občina s tempirano socialno bombo Bo steklarno reševala država? - Minister o tem ne ve nič Steklarna v Rogaški Slatini med 930 zaposlenimi daje kruh kar 560 občanom te občine. Zaradi zaskrbljujočih razmer v steklarski industriji v Evropi in gospodarstvu nasploh se v reševanje tega podjetja aktivno vključuje tudi občinska uprava. »Ne more in ne sme nam biti vseeno, kaj bo s steklarno,« je na zadnji seji občinskega sveta dejal župan mag. Branko Kidrič. Dejstvo je, da se steklarske težave za Slatinčane niso začele z recesijo v zadnjem letu. Z njimi pa si tako ali drugače breme nalaga tudi občina. Nasproti j im, prihaja z različnimi oblikami pomoči od zagotavljanja potrebnih zemljišč do odpisa določenih dajatev. »Večkrat smo se obrnili tudi na različna ministrstva. Poleg mnogih razgovorov z direktorjem Šeni-jo sem govoril tudi z enim od lastnikov,« je poročal Kidrič. Menda imajo slednji željo in vizijo podjetje doka-pitalizirati in dolgove prekvalificirati v lastniške deleže. Za vse to pa bi potrebovali kredite pri bankah, ki pa jih bodo glede na razmere težko dobili. Prav na dan seje občinskega sveta sta se sestala minister za gospodarstvo dr. Matej La-hovnik in direktor steklarne Davorin Šenija. Ugibanja, ali si bo država pripravljena naložiti kakršne koli garancije ali druge oblike pomoči, so bila velika. Bistveno vprašanje, ki je viselo v zraku, pa je bilo, koliko in kaj je steklarna iz tega sestanka iztržila. Kot pa so nam naslednji dan sporočili iz kabineta ministra Lahov-nika, o čem podobnem sploh niso govorili. »Sestanek je bil zgolj vljudnostne narave. Takšnih ima minister na začetku mandata veliko.« Steklarna je svoje recepte za državna zdravila že izkoristila. Zdaj deset let do njih ni več upravičena. Stališče Steklarne Rogaška bomo morda izvedeli že danes na napovedani novinarski konferenci. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA (Arhiv NT) Pri reševanju zasebnega podjetja realno občina nima veliko vzvodov pomoči, kljub temu da je podjetje tempirana socialna bomba. Je pa ob tem zanimiv komentar svetnika Cvetka Sedminka, ki je prepričan, da je vsak cent pomoči steklarni brez smisla vržen v jamo brez dna. Kot je dejal, v podjetju že leta nimajo prave vizije. Odpuščajo delavce, ki so obvladali ročno delo in ugašajo temu namenjene peči. Namesto visoko cenjenih ročnih izdelkov, se usmerjajo v strojne. Ti pa zaradi veliko dodatnega ročnega dela enostavno niso konkurenčni. Ob tem, da resnim težavam ni ušel noben evropski steklarski gigant. V Sloveniji je sicer v štirih steklarnah zaposlenih kar 2.300 ljudi. GKN Driveline ostaja v Zrečah S skrajšanjem delovnega časa bo delo obdržalo 35 delavcev Podobno usodo kot žalski Novem in preboldski Odelo trenutno doživljajo tudi v zreškem GKN Driveline. Tudi oni so stoodstotno vpeti v avtomobilsko industrijo, ki je trenutno v precej negotovi situaciji. Kljub vsemu ne držijo govorice o zaprtju obrata, ki so se v teh dneh razširile po Zrečah. »Težko je govoriti o globini in končanju takšnega stanja, vendar je samo čakanje in upanje premalo za uspešno preživetje nastale situacije,« pravi direktor podjetja Andrej Poklič. »Trenutno je stanje naročil v našem podjetju v primerjavi z enakim obdobjem lani v povprečju nižje za 40 odstotkov. Zadnja ocena celotne svetovne proizvodnje avtomobilov kaže, da naj bi se proizvedlo približno 56 milijonov novih vozil, kar je za dobrih 20 odstotkov manj kot lani. V podjetju so sprejeli že več ukrepov, s katerimi želijo ohraniti čim več zaposlenih ter se izogniti rdečim številkam. »Med prvimi ukrepi je gotovo bilo nepodaljševanje pogodb zaposlenim za določen čas, sledila sta čakanje na delo in prerazporeditev delovnega časa za vse zaposlene. Že novembra lani smo na ta način zmanjšali število delovnih dni. Posebej izrazit je bil ta ukrep v decembru, kjer smo v večini končali delo po prvem tednu. Z manjšim številom delovnih dni, kot je planirano, smo nadaljevali tudi v januarju in bomo tudi v februarju. Kljub manjšemu številu delovnih dni zaenkrat še ne moremo zagotavljati dela za vse zaposlene,« odkrito pove Poklič. Zavajanje delavcev Z marcem bodo vsi prešli na 36-urni delovni čas. »S tem ukrepom bomo ohranili približno 35 delavcev, ki bi jim »Zavajanje delavcev brez argumentov, brez predloga, kaj bi bilo bolje, in iskanje lastne promocije na račun delavcev ne vodita v izboljšanje poslovanja, ampak ga lahko samo še poslabšata,« na očitke Milana Mesariča iz Sindikata KNSS Neodvisnost pravi Andrej Poklic. sicer dodatno morali odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zave- damo se, da so ukrepi nepriljubljeni in se dotaknejo vsakega od nas, zato delamo vse, da izberemo tiste, ki imajo najmanjši negativen vpliv za naše delavce. Vsi se tudi moramo zavedati, da zavajanje delavcev brez argumentov, brez predloga, kaj bi bilo bolje, in iskanje lastne promocije na račun delavcev ne vodita v izboljšanje poslovanja, ampak ga lahko samo še poslabšata,« je še dodal Poklič ter s tem okrcal sindikat KNSS Neodvisnost. Ta je minuli teden očrnil več podjetij, ki so prešla na 36-urni teden. Poklič tudi jasno in glasno poudarja, da ne držijo govorice, da se bo obrat v Zrečah zaprl. »Obisk predstavnikov GKN v prejšnjem tednu je potrdil naše dobro delo in povsem ovrgel namige in govorice v okolici o zaprtju, selitvi dela proizvodnje in podobno, ki so vznemirjali predvsem zaposlene.« ROZMARI PETEK Mesaric bi Mikelna kazensko ovadil Predsednik sindikata mariborske regije KNSS Neodvisnost Milan Mesarič je včeraj medijem sporočil, da bo zoper direktorja Cometa Aleša Mikelna vložil kazensko ovadbo, če ne bo umaknil zahtevanih aneksov k pogodbi o zaposlitvi nekaterih delavcev. Mikeln včeraj o tem ni prav nič vedel. »Kakšna ovadba bo sledila, ne vem, težko sodim, dokler je ne bom dobil v roke. Kakršna koli bo že, težko, da bo uspel, saj se doslej še noben od njegovih očitkov ni izkazal za resničnega,« je komentiral Mikeln. Kot trdi Mesarič, je Mikeln 13 delavcem Cometa, ki še niso podpisali aneksov za krajši delovni teden, dal možnost nove pogodbe, od 10 delavcev pa zahteva podpis aneksa, sicer bodo odpuščeni. Vse to se mu zdi diskriminatorno. Mikeln je povedal drugačno zgodbo. V podjetju je že januarja okoli 650 delavcev podpisalo anekse za krajši delovni teden, le nekaj jih tega ni storilo. »Za 14 delavcev, ki niso podpisali aneksa, smo morali ubrati drugačen postopek. To je odpovedati obstoječe in ponuditi nove s krajšim delovnim časom. Ali jih bodo podpisali ali ne, težko rečem. Gre za odločitev vsakega posameznika. Če jo, pomeni, da se strinja s takšnim delovnim časom kot velja za vse zaposlene v Cometu, v kolikor je ne, pomeni da ne želi več delati pri nas,« je komentiral Mikeln. V Cometu so januarja zaradi poslovnih razlogov z 10 delavci prekinili delovno razmerje. Po neuradnih podatkih so izbirali med »nepodpisniki«. Na koga so lahko ti delavci bolj jezni, na Mikelna, ki je zaradi upada prodaje moral znižati število zaposlenih, ah na Mesariča? Dejstvo je, da je bila v Cometu januarska prodaja 30 odstotkov pod planirano, nič kaj obetavne pa niso napovedi za februar. Zato so se v podjetju načeloma odločili, da bodo zaradi pomanjkanja dela v tretjem tednu februarja delavci doma. RP NA KRATKO Bo Juteks zaradi upada naročil prisiljen odpuščati? V podjetju Juteks iz Žalca so že konec lanskega leta ugotovili, da načrti za letos ne bodo preveč optimistični. Predvidevajo, da bodo največji padec prodaje utrpeli v prvi polovici leta, v drugi polovici pa naj bi izpad nadoknadili. Ob predpostavki, da bo recesije do poletja že konec, vseeno načrtujejo, da bodo v tem letu prodali 15,3 milijona kvadratnih metrov talnih oblog. Kljub vsemu se očitno ne bodo mogli izogniti odpuščanju. Kot je slišati, naj bi bilo v podjetju trenutno 27 delavcev preveč. Po podatkih sindikatov naj bi 15, zaposlenim za določen čas, že predčasno prekinili pogodbe, šest se jih bo predčasno upokojilo. Zato sploh v Sindikatu KNSS Neodvisnost ne razumejo, zakaj bi morali kljub vsemu odpustiti še 15 ljudi. Gradiš le na 36 ur Celjsko podjetje Gradiš, v katerem ima pomemben delež velenjski poslovni sistem Fori, vendarle ne bo prešel na 32-urni teden, temveč le na 36-urnega. S sindikati so se dogovorili, da nihče kljub 10-odstotnemu znižanju plač ne bo prejel manj, kot znaša zajamčena minimalna plača. Obenem bo podjetje v celoti poravnalo vse prispevke, Id so jih po prvi različici prav tako želeli znižati za desetino. Če kljub sprejetemu ukrepu ne bo dovolj dela za 176 delavcev ter bodo zato prisiljeni odpuščati, bodo osnova za izračun odpravnine plače pred 10-odstotnim znižanjem, so si še uspeli izboriti sindikalisti. Staniču v LTH ne gre prav dobro Loški tovarni hladilnikov, ki je v večinski lasti upokojenega predsednika uprave Gorenja Jožeta Staniča in njegovega sina, že dolgo primanjkuje obratnega kapitala, s čimer bi financirala proizvodnjo. Lani je tako proizvodnja dostikrat stala, ker ni bilo denarja za nakup materialov. Zdaj ji po pisanju časnika Finance grozi stečaj. Stanič je lani poleti za dokapitalizacijo podjetja zastavil osebno premoženje, zato, kot pravi, dela vse, da bi podjetje le izvlekel iz težav. Zaposlenim, teh je 325, še vedno dolguje decembrsko plačo, ki naj bi bila izplačana 18. januarja. Brantuša še v Maribor Največje mariborsko nakupovalno središče Europark je s 1. februarjem dobilo novo vodstvo. Kot so sporočili, je njihovo lastniško podjetje Spar European Shopping Centers na mesto direktorja, kjer bo nasledil Vlada Vedlina, postavilo Boštjana Brantušo, ki že od leta 2004 vodi tudi nakupovalno središče Citycenter v Celju. Brantuša obenem ostaja tudi v Celju. RP EMO ORODjnRnni894 Bežigrajska 10, Celje St. 11 - 253. februar 2009 m 6 INTERVJU NOVI TEDNIK Tanja Roženbergar Šega dojema muzej kot živo tvorbo, ki se odziva na aktualna dogajanja »Etnološke zbirke v muzejih še vedno >tava-jo< med ralom, grablja-mi in domačijskimi zbirkami.« Tanja Roženbergar Šega je diplomirana etnologinja in sociologinja, magistra s področja muzeologije. Svojo študijsko in službeno pot je zapisala kulturi, etnologiji in muzejem. »Študij sem končala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Doslej moj največji uspeh je to, da sem našla študij in poklic, ki je hkrati moj hobi,« pravi. To pa ni bilo lahko za dekle z dežele, iz Stranske vasi blizu Novega mesta. Tam kulturne vsebine, ki so v urbanih okoljih bolj prisotne, niso bile v navadi. »Kljub temu sem našla pot do študija, ki me je prevzel in če si v srcu z njim, ti lahko veliko vrača.« Pišete se Roženbergar. Od kod ta nenavaden »a« v vašem priimku? Nekaj malega smo to raziskovali, a pravega časa za to še ni. Če ne prej, se bom v raziskavo, našega rodovnega debla podala, ko se upokojim. V Sloveniji je Rožen-bergarjev malo, le na Dolenjskem in Gorenjskem. Gre za židovske prednike. Priimek namiguje, da je bil to nek lastnik rožnega griča, kaj več pa še ne vem. Zapisali ste se etnologiji in Slovenija je etnološko zelo bogata. Se ukvarjate s kakšno posebnostjo? Etnologija je široka znanstvena veda. Tudi definicija etnologije se spreminja skozi obdobja, prepleta se z etnografijo, antroplogijo, sociologijo ... Ko sem študirala,' smo rekli, da je to veda o načinu življenja. Takrat smo začeli poudarjati sodoben način življenja. Torej etno- logija ne gleda zgolj nazaj, ampak deluje tudi na polju sodobnosti. Od poklica je potem odvisno, na katerem drobcu te širine se najdeš. Ste kustosinja treh zbirk, Obrt, Tehtnice in fond Alme Karlin... Ko sem začela delati v celjskem muzeju, takrat je bil to še Muzej revolucije, sem se vprašala, kakšna je vloga kustosa etnologa v takem muzeju. To ni klasičen muzej pokrajinskega tipa s klasičnim naborom zbirk in kjer se dela na terenu. Že takoj sem si zadala za cilj, da vzpostavim oddelek za urbano etnologijo. To je edini tak oddelek v Sloveniji. Etnologija pač ni zgolj na podeželju, ampak se sooča z aktualnimi temami. Je pa res, da se ti pogledi še niso prelili v muzejsko prakso. Muzeji še vedno ostajajo na neki točki med ralom, grabljami in podeželjem. Prav z oddelkom za urbano etnologijo skušam v muzej vnesti neke nove poglede. Je zbirka Živeti s Celjem in vse, kar se z rednimi demonstracijami starih obrti v njej dogaja, to, kar naj bi muzej ponujal zanamcem? Gre za čudovit projekt, ki je rezultat timskega dela, preplet različnih strok in različnih muzeoloških pristopov. Moj bolj avtorski del je ulica obrti, ki je del razstave. Odločila sem se za am-bientalno postavitev, za rekonstrukcijo izmišljene ulice, v kateri je niz obrtnih lokalov in v katerih obrtniki demonstrirajo svoje znanje. Želela sem več od zgolj razstave predmetov. Vzpostavila sem zgodbo, v kateri obiskovalci vidijo te obrti v funkciji, kar omogočajo prikazi naših sodelavcev, mojih ljubih prijateljev, informatorjev, s katerimi delam že več kot deset let. Poudarek je na »Srečna sem, da sem izbrala študij in poklic, ki je hkrati moj hobi.« urbanih obrteh. Celje je že od nekdaj mesto in v mestu so vselej živele obrti, drugačne kot na podeželju. Najbrž mojstrov, ki prikazujejo te obrti, ni bilo preprosto najti, saj gre večinoma za obrtne poklice, ki počasi izumirajo ... Zato poudarjam, da so ti demonstratorji naši prijatelji in dolgoletni sodelavci. Nismo jih našli po naključju. Vezi so se spletle že pri raziskavi, s katero sem začela leta 1995, praktično iz ničle. Z dokaj spretno mrežo sodelavcev sem prišla do zanimivega gradiva in svojih informatorjev, ki so mi pomagali pri zbiranju predmetov, v svojih pričevanjih pa orisali različne plati svojega dela in življenja. Muzej dojemate drugače, kot velja v predstavah. Ne zgolj kot zbirko predmetov, bolj kot živo tvorbo. Imam prav? Usmeritev muzeja je, da rušimo stereotip o zaprašeni ustanovi, kjer se ničesar ne dotikaš in se nič ne sme. To je tudi trend v muzeolo-giji, a to ni lahko doseči. Zato je dobro, če se »pregrizeš« skozi določeno literaturo, se udeležuješ kakšnih izobraževanj v tujini in podobno. Prav zato sem leta 2000 tudi začela z malo šolo muzeologije, ki je sčasoma prerasla v pravo šolo muzeolo-gije. Zdi se, da je ob vaši hčerki prav ta šola vaš otrok. Je tako? Lahko bi tako rekli. Gre za noviteto, ki je izšla iz potrebe po novih znanjih, brez katerih ni razvoja in napredka. V tej šoli po vseh teh letih ponujamo že kar šest, sedem programov za različne ciljne skupine - za dijake, študente, priprave na strokovni izpit za kustosa, za vzgojiteljice v vrtcih in podobno. Možnosti je veliko. A težko je izpeljati vse ideje, ki te preganjajo s tako majhno ekipo in še ob rednem delu. Veliko se ukvarjate tudi s filmom. Vse, kar delate, dokumentirate na filmski trak oziroma na video. Kje je ta dela mogoče videti? Z vizualno komunikacijo sem se srečala že med študijem in želela sem jo uvesti v prakso. Naneslo je, da se moj soprog ukvarja s tem področjem in s skupnimi močmi sva lahko ustvarila kar nekaj etnoloških zapisov, pa tudi dokumentarnih filmov. Najbolj znan je o flosar-jih, ki ga je predvajala tudi televizija ... Dolgo sem obravnavala to temo, na Ljubnem sem postavila tudi manjšo flosarsko zbirko, ki je na ogled od leta 2002. Za ta film sem zatem napisala scenarij. Pa ni šlo zato, da bi gledali le nazaj. V današnjem času smo posneli ekipo, ki se je na flo-su peljala od Ljubnega do Zagreba. Na ulici obrtnikov pa se vrtijo trije dokumentarni filmi o teh urbanih obrteh. Želela sem sicer dokumentirati vse, a to za zdaj ostaja le cilj, saj so to zelo kompleksni in dragi projekti. Ob vsem tem skušam skozi leto narediti čim več av-diovizualnih zapisov, kajti gre za krasno orodje za ohranjanje nematerialne kulturne dediščine, ki je najbolj izmuzljiva in minljiva. Kamera in zvok sta najboljši »Kultura je nepogrešljiv del vsake civilizacije, promotor in srce, ki vse žene naprej, na zavedni ali na nezavedni ravni.« orodji za dokumentiranje dragocenih pričevanj. Kakšno je, etnološko gledano, celjsko območje? Revno, izvirno? To veliko območje med dvema mejama ima kar nekaj specifik in pravih izvirnih posebnosti. Naprimer ljubenske potice, ki so povsem izviren ljubenski pojav. O tem pripravljamo posebno razstavo, ki bo na ogled pred cvetno nedeljo 25. marca. Predstavili jih bomo v muzeju, z ustrezno analizo. Prav tako so posebnost flosarji. Povsem drugače je na Kozanskem, v Rogatcu, kjer muzej na prostem kaže določene etnološke značilnosti tega območja, posebnost tam pa je kamnarska obrt. Tam so bili namreč kamnolomi brusnega kamna, ki jih je žal čas že odplaknil, a smo jih uspeli še dokumentirati, tudi s pričevanji kam-narjev. Postali ste vršilka dolžnosti direktorice muzeja, ste kdaj pomislili na to, da boste vodili tako ugledno institucijo? Ves čas mi je bilo pomembno strokovno delo. Ob tem sem spoznala marsikaj, spoznala bele lise tako v etnologiji kot v muzeologiji, sproti se izobražujem in v 20 letih se je nabralo veliko znanj in izkušenj, tudi spoznanj, ki oblikujejo dovolj čvrst pogled na to, kaj bi se dalo narediti in na kakšen način. Zdaj sem na točki, ko sem dovolj zrela in odgovorna, da se ponudim tudi za tako pomembno delo, kot je vodenje muzeja. Ne postavljam pa tega na prvo mesto v svojem življenju. Kje so vizije za razvoj muzeja, kakšen pečat mu boste vtisnili? Muzej vidim kot dinamično ustanovo, ki je sogovornik mesta. Gre za tip mu- zeja, ki je vključen v družbo in ki mora komunicirati z aktualnim dogajanjem, zato nas naši zidovi ne smejo omejevati. Del dejavnosti moramo premakniti na druge lokacije, da imamo razstave tudi »in situ«, da smo prisotni v mestu. Želim tudi nadaljevati usmeritev, da se v muzeju pojavljajo nove vsebine, ki jih dandanes Evropa prepoznava kot ključne. Mislim na kulturno raznolikost, lokalne identitete in tako naprej. Kakšno pa je mesto skozi vaše oči, kakšno je stanje duha, kakšna kulturna ponudba? Kultura je nepogrešljiv del vsake civilizacije, promotor in srce, ki vse žene naprej, na zavedni ali na nezavedni ravni. Na žalost pa je precej posameznikov, ki se tega ne zavedajo. V Celju je veliko kulturnih utripov. Z veseljem prepoznavam program, ki ga vodijo na likovnem področju. Velik izziv je tudi pred pokrajinskim muzejem z urejanjem arheološke zbirke v kleti Knežjega dvorca. Celje ima veliko potencialov, čeprav rezultat le še ni tako dober. Morda pa družba še ni pripravljena na to in je zato odzivni čas tako šibek. Veliko bolje bi bilo, če bi se točke celjske kulture med sabo bolj povezale. Manjka skupnih projektov. Nisem pesimist, cenim potenciale mesta, a veliko je treba na različnih nivojih še postoriti in potrebna je še večja podpora na lokalni ravni, tudi pri financah. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA »Želim rušiti stereotip o muzeju kot zaprašeni ustanovi, kjer se ničesar ne dotikaš in kjer se nič ne sme.« Št. 10 - 6. februar 2009 V muzeju ni prostora za prah NOVI TEDNIK DNEVI KULTURE Kultura na sejmu Kulturno umetniško društvo Alma Karlin iz Celja pripravlja v soboto ob 20. uri v gostišču Špital za pr*jatle zanimiv dogodek - pesniški slam oziroma tekmovanje v govorjeni poeziji. Kot je povedal organizator dogodka Gregor Stamejčič, gre pri slamu za obliko pesniškega tekmovanja, kjer vsak tekmovalec v treh minutah pove nekaj svojih pesmi, ki jih oceni petčlanska komisija, izbrana iz publike. Ocenjuje se od 1 do 10, najvišja in najnižja ocena se brišeta, seštevek ostalih pa da številčno oceno predstavljene poezije. Tekmovanje je odprto za vse, ki želijo predstaviti svoje dosedanje pesniško ustvarjanje, seveda pa tudi za vse ljubitelje poezije. Edini pogoji za nastop so, da je poezija avtorska, da jo predstavi avtor sam ter da je napisana v avtorjevem matemem jeziku. Format pesniškega slama prihaja iz ZDA, kjer se je sredi osemdesetih let razvil v Chica-gu, v devetdesetih zajel vso deželo, danes pa je oblika priljubljena v mnogih deželah po svetu. V Evropi so denimo slami najmočnejši v Nemčiji, Franciji in na Švedskem, zelo priljubljeni pa so tudi v vseh državah bivše Jugoslavije. Dogodek bo povezoval Marijan Pušavec. BS -:- Št. 10-6.1 Med nominiranci tudi sedem umetnikov s Celjskega Upravni odbor Prešernovega sklada je objavil seznam predlogov za letošnje Prešernove nagrade. Na državni proslavi Prešernovega dne, ki bo v soboto v Ljubljani, bodo podelili največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad sklada. Nagrajence je upravni odbor izbral med 68 predlogi, razglasili pa jih bodo šele na proslavi sami. Med nominiranci za nagrade je tudi sedem umetnikov s Celjskega. S področja književnosti je med nominiranci pesnica Bina Štampe Žmavc. Na področju likovne umetnosti Jožef Muhovič, na glasbenem področju Nenad Firšt. Med igralci SLG Celje pa so nominirani Minca Lorenci, Barbara Medvešček, Miro Podjed in Renato Jenček. BS ibruar 2009 - NW Pesniški slam Veliko zanimanja je na sejmu požel robot Žicar, ki zbira prispevke za socialno ogrožene skupine. V teh dneh ga bodo selili po različnih lokacijah, kjer se odvijajo prireditve Dnevov kulture. Pridobitev za Celje formacij, ki naj bi bile tudi generator bodočih skupnih projektov kulturnih zavodov. Osnovni namen sejma pa je predstavitev ponudbe in odprtost vseh kulturnih zavodov. Osrednja knjižnica tako predstavlja svoje spletne storitve, zgodovinski arhiv dokumentarni film o svojih zbirkah in pečatenje na star način, kar je med mladimi obiskovalci poželo veliko zanimanja. Zavod za varstvo kulturne dediščine razstavlja svoje publikacije, predvsem pa si želi razbiti mit o tem, da je ta institucija bav-bav pri vseh načrtovanih obnovah stavb, ki so spomeniš- Oznako na Narodnem domu sta simbolično odprla župan mesta Bojan Šrot in član zgodovinskega društva Bojan Cvelfar, ki je tudi avtor besedil na označbah in v knjižnem vodniku. Premiera Potoplesa V Plesnem forumu Celje bodo v nedeljo ob 18. uri pre-mierno uprizorili novo plesno predstavo Potoples. Predstava je nekakšen plesni potopis skozi čas, v katerem izvajalci »potujejo« v zgodovino in v bistvo plesa. Skozi različne gibe, zvoke, besede, glasbo, kostume in rekvizite odkrivajo skrivnosti plesa posameznih obdobij: od prvinskih plesov v prazgodovini, plesov antičnih boginj in muz, prefinje- nih dvorskih plesov, romantičnega baleta, pa do osebnosti in številnih smeri, ki so vplivale ter zaznamovale razvoj sodobnega plesa v 20. stoletju. »V želji, da mladim gledalcem na preprost, a izviren način približamo številno paleto različnih plesnih zvrsti in izrazov, ki so se razvijali skozi zgodovinska obdobja, smo ustvarili mladosten, privlačen, dinamičen, hudomušen znanstveno fantastični projekt o plesu,« je povedala Goga Stefanovič Erjavec, ki je dala idejne zasnovo za predstavo. Za besedilo koreografijo in kostume je poskrbela Gea Erjavc, za glasbeno in video podobo Nadja Škataro. Plešejo in igrajo: Jasmina Ajdnik, Hana Cimperman, Sabina Čufer, Lia Hofman, Lea Jan, Ajda Pristovšek - Podergajs, Jaka Rehar, Alja Roškar, Sara Seš-lar - Naraks, Nika Vanovšek in Zala Verdel. BRST Ob stojnici Zgodovinskega arhiva Celje se lahko otroci preizkusijo v pečatenju po starem. Danes pripravljajo tudi kratek tečaj kaligrafije. Dneve kulture v Celju so včeraj slavnostno odprli z namestitvijo označevalne table na celjski Narodni dom. S temi tablami je zgodovinsko društvo označilo 31 celjskih mestnih kulturnih znamenitosti, ki so del kulturne dediščine, v drugi fazi načrtujejo podobne označbe še za vsaj toliko mestnih znamenitosti. Kot je ob otvoritvi povedal župan Bojan Šrot, je to za mesto pomemben dogodek, saj je Celje znano po svoji bogati stavbni kulturni dediščini. »Toda, tudi prebivalci mesta sami ne vemo, kaj se je dogajalo v teh stavbah in takšna označitev bo prispevala k boljšemu poznavanju zgodovine mesta.« Ob tem dogodku je izšel tudi ličen knjižni vodnik Sprehod po starem mestnem jedru, z nekoliko obširnejšimi opisi označenih stavb v slovenskem in angleškem jeziku, zemljevidom in fotografijami stavb. Dostopen je brezplačno v turistično informacijskem centru. BS, foto: SHERPA V dneh pred nedeljskim kulturnim praznikom smo naravnost zasuti z najrazličnejšimi prireditvami in dogodki. Samo v Celju so v okviru Dnevov kulture, ki so se začeli včeraj, pripravili kar 84 dogodkov. Dnevi kulture so se začeli z odprtjem osrednje prireditve - Sejma kultura 2009. Na njem v Celjskem domu kulturni zavodi predstavljajo svojo ponudbo. Urša Dom iz Zavoda Celeia Celje, ki je glavni organizator in koordinator vseh prireditev Dnevov kulture, pravi, da si od sejma obetajo koristno izmenjavo in- ko zaščitene. SLG predstavlja svoje programske knjižice in razstavlja nekaj kostumov. Zavod Celeia predstavlja svojo dejavnost, kot jo tudi Mohorjeva družba, oba muzeja in drugi. Omeniti velja, da so Dneve kulture v vseh javnih zavodih pospremili tudi z dnevi odprtih vrat in vodenjem po zbirkah in razstavah. Organiziran obisk zlasti mladih šolarjev in dijakov obeta, da bo trud, ki so ga zavodi vložili v sejemsko predstavitev svojih dejavnosti, padel na plodna tla. BRST Foto: SHERPA CELJE j ŠTORE j novi tednik Še blažimo stisko ... Številni odzivi na tragično zgodbo treh sester, ki so čez noč ostale brez matere in s kupom dolgov Gotovo se še spominjate tragične zgodbe, ki smo jo tik pred prazniki spremljali v Novem tedniku. Velike stiske treh deklic iz Celja, ki so ob številnih finančnih dolgovih po pokojnem očetu, grožnjah z rubeži ter kupi neplačanih položnic obupano iskale pomoč, ko je hudo zbolela njihova mati. Ta je žal tudi preminila, pokopale so jo zadnjo decembrsko soboto. Zgodba sestric medtem dobiva nove razsežnosti, razmere so zanje še zmeraj negotove, vendar je zaradi vašega odziva posijal tudi nov žarek upanja. Zgodba Nine in Nene ter njune mlajše sestrice, za katero še urejata stalno skrbništvo, nikogar ne pušča ravnodušnega. Je dokaz, kakšna nesreča se lahko v trenutno zgrne nad človeka, namesto rešitve pa postreže le še s hujšimi udarci. Dekleti sta že po očetovi smrti podedovali dolgove, ki jih še nista mogli sešteti, saj vedno znova prihajajo nove terjatve. Stanovanje, v katerem živijo, še ni bilo odplačano, saj se je tudi mati, sicer samostojna podjetnica, utapljala v dolgovih, kot sta kasneje zgroženi ugotovili Nina in Nena. »Poskušala nama je prihraniti skrbi in sama poskrbeti za vse, vendar finančno ni zmogla,« pravita sestri. Prošnje naletele na vaš posluh Na njuno stisko še je odzval center za socialno delo z vsemi razpoložljivimi oblikami pomoči, vendar kaj, ko sta sestri po materini smrti začeli seštevati še neplačane položnice in zamudne obresti. Ob tem se Nina in Nena zahvaljujeta vsem našim bralcem, ki ste jima priskočili na pomoč v okviru svojih finančnih zmožnosti. Tudi glede glavnih življenjskih stroškov se je nekaj vendarle premaknilo; dekleti se zahvaljujeta tudi podjetjem Energetika Celje, Simbio, Vodovod kanalizacije ter zavodu RTV Slovenija, ki so odpisali zapadle obresti. Podjetje Plantrade pa je odpisalo zamudne obresti. V tem tednu so se oglasili še iz Mercatorja in nam sporočili, da so sestram namenili donacijo v višini tisoč evrov. Sestri sta ob tem hvaležni tudi sostanovalcem iz stanovanjskega bloka za denarno pomoč in vsem, ki so njuno mater pospremili na zadnjo pot. -----i-S——-—- Denarno pomoč sestram v stiski še zmeraj lahko nakažete na bančni račun, odprt pri Banki Celje, sklic Nina Pann, SI56 0642 0618 0564 027. Za tiste, ki bi želeli ponuditi tudi druge oblike pomoči, hranimo podatke o družini v uredništvu. Evro na evro, pa je vendarle nekoliko lažje, čeprav ... »Skupno dolgov še nisva sešteli, kot kaže, pa jih bo naneslo za okoli 30 tisoč evrov,« pravita Nina in Nena. Poleg tega se bosta verjetno morah sprijazniti z izgubo stanovanja. »Na pomoč nama je z brezplačnim svetovanjem priskočil pravnik in ugotovili smo, da stanovanja ne bova mogli obdržati oziroma raje ne bova podpisali sklepa o dedovanju. Dolgov je preprosto preveč in ko se bodo na stanovanje vknjižili vsi upniki, bi ga izgubili. Tako se bova rešili vsaj dela dolgov,« razmišljata sestri. Pred njima pa je že nova ovira. Najemnine si dijakinja in študentka s šoloobvezno sestrico ne bosta mogli privoščiti. »Sicer se še ne ve, kdaj bomo dejansko brez strehe nad glavo, vendar že razmišljava o tem. Upava, da se bo našel kdo, ki bi nam bil pripravljen nuditi namestitev in zamrzniti stroške najemnine za nekaj časa,« razmišljata o enem od možnih izhodov iz nove stiske. Že zaradi odziva vseh, ki vas zgodba ni pustila ravnodušne, imata nekaj upanja. Z vašo pomočjo jima morda vendarle uspe najti dolgoročno rešitev. POLONA MASTNAK www.novitednik.com Rešene skoraj vse denacionalizacije Protestanti bodo dobili odškodnino - Zadovoljni uporabniki Upravne enote Celje Upravna enota (UE) Celje je v lanskem letu poslovala brez upravnih zaostankov. Zaključili so tudi skoraj vse denacionaliza-cijske postopke, med večjimi nerešenimi ostaja denacionalizacijski postopek premoženja družine Westen. Popolnoma zaključen pa je postopek bivšega protestantskega župnišča, v katerem je zdaj javni vrtec. Protestanti bodo dobili odškodnino. Na prvi stopnji je UE Celje lani rešila 98,7 odstotka vseh zadev, odprtih je ostalo še devet. V teh primerih gre za postopke, ki so se ponovno začeli po tem, ko je sodišče odločilo o kakšnem predhodnem vprašanju, recimo državljanstvu. Prav to je tudi v primeru Westnov, kjer še čakajo na odločitev sodišča o državljanstvu enega od upravičencev. Zadeva s protestantskim župniščem pa je že končana. Protestanti bodo dobili odškodnino, odločitvi celjske UE glede denacionalizacije pa naj bi pritrdilo tudi vrhovno sodišče. Poleg omenjenih zadev imajo odprtih še osem denacio-nalizacijskih zadev iz drugih upravnih enot. UE Celje je namreč prevzela 45 zadev iz upravnih enot Maribor, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Ptuj in Koper. Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko So pa na novinarski konferenci zavrnili namigovanja, da objekti propadajo zaradi dolgotrajnih denacionalizacij skih postopkov. Lastnik mora namreč kljub temu izvajati nujna vzdrževalna dela. Prav tako so zavrnili odgovornost UE pri tem. »Po zakonu o graditvi objektov, ki velja od 15. aprila lani, je dana velika pristojnost občini, da lahko po predhodnem spre- jetju odloka odredi sanacijo takega zapuščenega objekta v breme stroškov posameznega lastnika oziroma v skrajnem primeru odredi rušitev,« je pojasnil načelnik UE Celje Damjan Vrečko. Glede gradnje novih objektov, ki marsikdaj kvarijo izgled mesta, je Vrečko pojasnil, da je tudi to v pristojnosti občine. Četudi je upravna enota tista, ki izda grad- beno dovoljenje: »Občina je tista, ki sprejema različne vrste prostorskih aktov. Ona je tista, ki določa, kaj se bo gradilo, kako se bo gradilo na posameznem območju. UE samo preverja skozi izdano gradbeno dovoljenje, ali je posamezen poseg skladen s takšnim aktom ali ne.« V UE Celje se je lani spet rodilo več otrok kot leto prej. Lani se je tako rodilo 2.242 otrok, leta 2007 pa 2.003. Število rojstev sicer narašča že od leta 200S, ko se je v UE Celje rodilo 1.725 otrok. Medtem pa število porok ostaja približno enako. Lani je usodni da dahnilo 142 parov, leta 2007 pa 146. Sicer pa so v UE Celje tako kot prejšnja leta izvedli precej anketiranj. Ta so pokazala precejšnje zadovoljstvo z delom upravne enote. Uporabniki so jih namreč ocenili z oceno 4,72, kar je precej višja ocena od slovenskega povprečja in še višja kot lani. Manj so zadovoljni zaposleni, ki so upravno enoto ocenili le s 3,6. Vrečko pojasnjuje, da je razlog v novi plačni zakonodaji, ki je razburila veliko zaposlenih. ŠPELA KURALT Foto: MARKO MAZEJ V Celju bodo kulturni praznik počastili z Dnevi kulture, kar štiridnevno prireditvijo, in z osrednjo proslavo, ki bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu. Na osrednji proslavi bo slavnostna govornica direktorica zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik, podobo kulturnega sporeda pa bodo ukrojili MePZ Orfej Celje pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča in Tolkalni ansambel Glasbene šole Celje, ki ga vodi prof. Damir Korošec. Kot je znano, Celjani ob kulturnem prazniku ne podeljujejo posebnih priznanj. Je pa za kulturne delavce vsako leto »rezerviran« vsaj kakšen od celjskih grbov. Slovesnosti ob kulturnem prazniku bodo tudi v nekaterih drugih krajih občine Celje. Na Teharjah bodo praznik počastili v dvorani KS v soboto ob 18. uri z recitalom ljubiteljskega gledališča Teharje Trubarjevih 500 let. V Šmartnem v Rožni dolini pa bo osrednja slovesnost v nedeljo ob 16. uri v kulturnem domu, kjer se bodo predstavile vse sekcije prosvetnega društva Dominik Hriberščk. V kulturnem domu Štore pripravljajo v počastitev kulturnega praznika danes, v petek, ob 19. uri koncert celjskega plesnega orkestra Žabe z dirigentom Davidom Jar-hom. Z njimi bodo nastopili vokalni solisti Nuša Deren-da, Anžej Dežan, Maja Slatinšek, Sandra Feketija in Gypsy swing trio iz Zagreba. Koncert pripravljata ŠKD Rudar Pečovje ter občina. V Štorah pripravljajo v počastitev kulturnega praznika prav tako jubilejni koncert Avseniko-vega abonmaja polk in valčkov, s številnimi nastopajočimi, ki bo v kulturnem domu v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri. BS, BJ Predstavitev zbornika Srednja ekonomska šola Celje letos praznuje 100-letnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti skozi celo'šolsko leto pripravljajo vrsto prireditev. Tako je izšel tudi obsežen zbornik z naslovom 100 let od trgovske do srednje ekonomske šole. Širši javnosti ga bodo predstavili v torek, 10. februarja, ob 16. uri v predavalnici šole. Ob ravnatelju šole Janku Pokliču, županu Bojanu Šrotu in podžupanu Stanetu Rozmanu, ki je kot bivši profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli sodeloval v uredniškem odboru publikacije, bodo na prireditvi spregovorili še Štefka Kučan in Zvone Dragan. Oba sta šolo obiskovala in z njo do danes tesno sodelujeta. Po krajšem kulturnem programu bo čas za neformalno druženje in klepet. GJ , d.o.o. simbio V simbiozi z okoljem Simbio, d.o.o. Teftarska 49 3000 Celje Tel.:+38613| 425 M 00 Fax:+386 (3! 425 64 12 infoßsimbio.si www.simbfo.si r NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije O dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) mM St. 10 - 6. februar 2009 i Celjani pionirji glede primerne rabe tal Celjski župan Bojan Šrot in direktor Kmetijskega inštituta Slovenije sta v sredo podpisala pismo o nameri o sodelovanju pri evropskem projektu Urban SMS. Gre za projekt, pri katerem bodo v sedmih evropskih mestih raziskali tla in razvili strategije, ki bodo omogočile vzdržen prostorski razvoj mest. S tem projektom bodo natančno opredelili, za kakšno rabo so primerna določena tla. JAVNI RAZPIS Za najem prostorov za potrebe Centra za socialno delo Celje 1. Lokacija mora biti na področju UE Celje, vključena v okolje, v -bližini postajališča javnih prevoznih sredstev, banke, zdravstvenega doma, pošte, poslovnih prostorov upravne enote, v centru oz. v bližini centra Celje. 2. Prostori morajo biti prilagojeni izvajanju socialno varstvenih storitev in v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev, Ur. I. RS, št. 67/2006. 3. Dostop do objekta mora biti brez arhitekturnih ovir in v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov brez arhitekturnih ovir. Ur. I. RS št. 92/99. 4. Velikost predvidenega objekta 1000 m2 5. Vse podrobne informacije lahko zainteresirane stranke dobijo na sedežu zavoda, po e-pošti na naslov: gpcsd.celie-@qov.si ali po tel.: 03 425 63 00. 6. Informativne ponudbe sprejemamo do 1. 3. 2009. - Direktorica Centra za socialno delo Celje mag. Olga Bezenšek Lalič Vodja projekta pri kmetijskem inštitutu dr. Borut Vrš-čaj je pojasnil, da se v preteklosti s problemom tal države niso ukvarjale. Poudarek je bil na onesnaženosti zraka in vode, ne pa tudi tal. »Celje je imelo to nesrečo, da je v preteklosti, ko se o tem še ni govorilo, založilo tla s težkimi kovinami. To je zelo pogost primer tako pri nas kot tudi v Evropi. Zato je tak projekt pomemben. Da se ustvarijo strategije, načini, kako izboljšati tla, kako ravnati s tlemi v mestih in v prostorskem planiranju,« razlaga Vrščaj. Mestna občina Celje, ki je edino slovensko mesto vtem projektu, si bo z rezultati lahko pomagala, pri načrtovanju, kako ravnati s üemi, kakšne ukrepe izvesti, da bo življenje meščanovmanj ogroženo in kako širiti mesto. Projekt ni pomemben le za neposredno zaščito meščanov, ampak tudi za ohranitev dobrih kmetijskih zem- V projektu bodo obravnavah tla v Stuttgartu, na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Pu-lawyju, Milanu in Celju. ljišč. Kot je pojasnil direktor kmetijskega inštituta dr. Andrej Simončič, v Sloveniji dnevno izgubimo deset hektarov kmetijskih zemljišč. Slovenija je tako na repu lestvice površine kmetijskih zemljišč na prebivalca v Evropski uniji. Ker bo ta projekt dal natančne rezultate, za kaj je kakšno zemljišče uporabno in dobro, bodo lahko s tem zaščitili tudi dobra kmetijska zemljišča, da se na njih ne bi nič gradilo. Župan Bojan Šrot je pojasnil, da bo projekt dobra podlaga za pripravo prostorskega plana, ki ga sicer že nekaj časa pripravljajo na občini. »Okoljske probleme imamo urejene, se pa ukvarjamo z občine Celje Bojan Šrot St. 10 - 6. februar 2009 Vsak ima razkola v stavili vsak svojo plat zgodbe o razkolu. Izstop svetnikov za Požežnika ni presenečenje, saj naj bi omenjenih pet članov že nekaj let izražalo različne poglede na delo mestnega odbora in program stranke. Končni razkol v odboru naj bi povzročila Padjanova kršitev statuta in posledično izključitev iz stranke pred nekaj dnevi. »Reakcija na izključitev je bil njegov in izstop ostalih treh svetnikov,« pravi Požežnik. Začetek nesoglasij sega v obdobje po lokalnih volitvah leta 2006, ko je odstopil prejšnji predsednik odbora Stanislav Hren. Nadaljevala so se pred lanskimi držav-nozborskimi volitvami z odstopom Požežnika. Strasti naj bi pomiril sklic izredne konference oktobra lani. »Nedemokratična in v nasprotju s statutom sklicana in izvedena volilna konferenca je bila velika farsa,« pojasnjuje Denis Padjan. Nezadovoljni svetniki so konferenco zapustili in se nanjo pritožili, ostali člani pa so za predsednika ponovno izvolili Požežnika. Slednji naj bi onemogočal delo svetnikov in nanje izvajal politični mobing ter s pritiski in Po besedah Janka Požežnika naj bi končni razkol v odboru povzročila Padjanova kršitev statuta in posledično izključitev iz stranke pred nekaj dnevi. šikaniranjem eni od kandidatk onemogočil kandidaturo za državnozborske volitve. »Manja Korez Škorc je bila resda izvoljena, vendar je od kandidature iz osebnih razlogov kasneje odstopila,« na očitek odgovarja Požežnik. V zadnjem hipu jim je na pomoč priskočila Romana Jordan Cizelj, ki naj ne bi izpolnila pričakovanj stranke. Da so si izjave svetnikov in mestnega odbora nasprotujoče, povedo tudi številke o članih stranke. Slednji trdijo, da imajo 808 članov, medtem ko je po besedah svetnikov stranko zapustilo 15 članov in ta sedaj razpolaga z okoli 400 člani. Vsaksebi si stojijo tudi glede od- ločitve odstopljenih svetnikov, da ustanovijo svetniško skupino in se povežejo v civilno združenje. »V izogib zapletom smo pri notarju preklicali bianko izjavo o odstopu s funkcije svetnika,« pravi Lukaščik; izjavo so podpisali ob kandidaturi leta 2006. Preklic po besedah Požežnika nima veljave, saj je izjava sestavni del pogodbe, od katere ni mogoče enostransko odstopiti. Poleg tega naj bi svetniki stranki povrnili delež stroškov volilne kampanje. Vodstvo SDS celjskih zapletov ne komentira. Razkol naj bi celjski odbor stranke celo poenotil. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA svojo inačico mestni SDS Sedaj že nekdanji svetniki mestnega odbora stranke SDS in njen predsednik so v torek predstavili vsak svoja stališča za izstop štirih svetnikov in strokovnega svetovalca iz stranke. Različni pogledi na delo odbora naj bi vrhunec dosegli po lokalnih volitvah leta 2006 in se poglobili po lanskih državnozborskih volitvah. Odstopljeni svetniki so ustanovili samostojno svetniško skupino, medtem ko stranko v mestnem svetu odslej zastopata dva svetnika. Na ločeno sklicanih novinarskih konferencah so svetniki Alenka Pustinek, Denis Padjan, Zlatko Lukaščik, Lidia Majerič in njihov strokovni sodelavec Tomaž Marijan Jeglič ter predsednik mestnega odbora stranke Janko Požežnik pred- bremeni industrializacije v preteklosti in želimo natančno vedeti, kakšna je obremenjenost tal in za kakšne namene jih je najbolj smotrno izkoristiti,« je še dodal župan Šrot. Projekt je vreden 2,2 milijona evrov, od tega bosta kmetijski inštitut in celjska občina dala skupaj 317 tisoč evrov. Rezultati projekta, ki se je začel 1. oktobra lani, bodo znani do konca marca 2012. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Štirje mestni svetniki s strokovnim sodelavcem so po izstopu iz stranke SDS ustanovili samostojno svetniško skupino.Od leve: Lidia Majerič, Denis Padjan, Zlatko Lukaščik, Alenka Pustinek in strokovni sodelavec Tomaž Marijan Jeglič Zadovoljni uporabniki manj zaposleni Tudi zadovoljstvo Savinj-čanov, ki uporabljajo storitve Upravne enote Žalec, v zadnjih letih narašča, so poudarili na novinarski konferenci, na kateri je načelnik UE Marjan Žohar s sodelavci predstavil lansko delo ter nakazal nekatere smernice za letošnje prednostne naloge. Kot ugotavljajo v žalski UE, je število upravnih zadev lani naraslo za 8 odstotkov, ob tem pa so prejeli več kot 5 tisoč elektronskih vlog, med katere ne štejejo tistih po uradnih dolžnosti. »S tem se uresničujejo napovedi, da bodo državljani počasi nehali pešačiti po opravkih v državnih organih,« je omenil načelnik Žohar. Trend bodo poskušali nadaljevati letos, predvsem bi radi k poslovanju preko elektronskih medijev »prisilili« poslovne subjekte. Dobro delo oziroma odziv so zabeležili tudi pri registraciji s.p.-jev in gospodarskih družb. Malce manj zadovoljni so na področju okolja, kjer sicer lanska zgodba z zvezi s t. i. uporabnimi dovoljenji ni prinesla nepotrebnih obremenitev, se je pa začelo pojavljati vprašanje odgovornosti projektantov. Ti so namreč odgovorni, da svoje delo opravijo v skladu z vsemi pravili, v nasprotnem pa jih lahko pristojni og-lobijo ali jim celo odvzamejo licenco. V želji, da bi imeli manj težav pri prepričevanju, kdo ima prav, bodo tudi v Žalcu, po vzgledu drugih UE, izpostavili enega ali več projektantov, ki se ne držijo pravil. Za žalsko UE zaenkrat še velja, da bodo zaposleni delali tudi ob sobotah, saj sodijo med večje upravne enote, prav tako pa kljub 10-od-stotnemu zmanjšanju pripada zadev ne razmišljajo o ukinitvi katerega od petih krajevnih uradov. Ob zadovoljstvu uporabnikov pa so manj zadovoljni zaposleni, za katere so sicer korektno izpeljali odpravljanje plačnih nesorazmerij (avgusta so predvsem za izboljšanje položaja nižje razvrščenih uradnikov porabili 9 tisoč evrov). »Potem ko so zaposleni videli dogajanje v drugih delih javnega sektorja, je nezadovoljstvo, ki ga bodo verjetno tudi glasno izrazih, čedalje večje,« je napovedal žalski načelnik. Prostori žalske UE se nahajajo v prizidku poleg občinske zgradbe, vrednost naložbe pa ocenjujejo na 340 tisoč evrov. Potreben je še vpis etažne lastnine, kar je pogoj za priključek na lasten vir električne energije, načelnik žalske UE pa še vedno upa, da se bo našla tudi tehnična rešitev za dograditev dvigala za invalide. US, foto: TT Zgledno in drago odvažanje odpadkov V občinah Braslovče, Vransko in Tabor so koncesijo za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave odpadkov podelili celjskemu podjetju Simbio. Sprejeti odlok ni spremenil načina dela, prinesel pa je višje cene ravnanja z odpadki. V najmanjši občini Tabor so višje za okoli 30 odstotkov, to je od 5 do 7 evrov, pri čemer največji strošek predstavlja odvoz odpadkov v Bukovžlak. Podjetje Simbio, nekdanje Javne naprave, že desetletje na območju občin Spodnje Savinjske doline opravlja dejavnost ravnanja z odpadki. S sprejetim odlokom so v Braslovčah, Vranskem in Taboru način dela le uzakonili v skladu zakonom o varstvu okolja in na ta način dolgoročno rešili problem z odpadki. Župan Tabora Vilko Jazbinšek je zadovoljen, da so na ta način uzakonili dejavnost za nadaljnjih 30 let in postali del širšega sistema urejanja in ravnanja z odpadki. »Gre za vzor v evropskem merilu, zato je tudi stroškovnik delovanja nekoliko večji. Ureditev vseh faz skladiščenja, reciklaže in sežiganja v toplarni zahteva veliko sredstev,« pravi Jazbinšek. MJ Lani 48 posredovanj PGD Žalec je kot osrednje gasilsko društvo v občini Žalec tudi lani opravljalo aktivnosti na področju operative in preventive. Kot je bilo povedano na občnem zboru, so bili lani na 48 posredovanjih na območju občine Žalec ter dva dni v avgustovski ujmi na območju Ptuja in Trnovske vasi. Pregledali so hidrante v mestu Žalec, hmelj ske sušilnice, organizirali pet večjih vaj, pripravili so dneve odprtih vrat za vse generacije od najmlajših v vrtcih, za osnovnošolce in odrasle. Bili so organizatorji pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije za starejše člane in članice ter veterane. Skratka, kot je povedal predsednik PGD Žalec Franci Na-raks, so naloge v celoti uresničili. Vse usmeritve so načrtovane k obnovi gasilske tehnike, zamenjavi gasilskega vozila za prevoz moštva in ob- Taborski vrtec z izgubo Podružnična Osnovna šola Tabor in tamkajšnji vrtec sta v zadnjih devetih mesecih lanskega leta poslovala z izgubo. Ta znaša slabih 13 tisoč evrov. Eden izmed ukrepov za pokritje stroškov je dvig cene vrtca, in sicer za 9,3 odstotka, kolikor znaša rast življenjskih stroškov. Celodnevni program za otroke prvega starostnega obdobja znaša 413 in drugega starostnega obdobja 361 evrov. Poldnevni program za otroke prvega in drugega starostnega obdobja znaša 343, cena za kombinirani oddelek pa je 387 evrov. K pokritju nastale izgube bo prispevala tudi občina s pomočjo proračunskih sredstev. MJ Franci Naraks, predsednik PGD Žalec novi gasilskega doma, s čimer bodo obeležili 130-let-nico društva v letu 2011. Na zboru so podelili tudi več priznanj za dolgoletno službovanje v tej humani organizaciji in 26 članom napredovanje v višje čine. TT KONCERT OB KULTURNEM PRAZNIKU celjski plesni orkester Dirigent: David Jarh Vokalni solisti: Nuša Derenda, Anžej Dezan. Maja Slatinšek, Sandra Feketija. Gypsy swing trio - Zagr.ob v [petek, 6. 2. 2009, ob 19. uri v kulturnem domu Štore (Cena: 13 CUR Prodaja vstopnic: občina Štore 03/.7-S0-38-4Ö. •bistro O p oka 'Štore,ikegljišce Lipa. TilC (Celje Nakup vstopnic/je 'možen (tudi feno (uro pred predstavo. .novitednik.com St. 10 - 6. februar 2009 TABOR j BRASLOVČE j VRANSKO I V Žalcu bodo letošnji kulturni praznik obeležili na enega najlepših možnih načinov, s premiera domačega dela. Gre za opero »domačega« skladatelja Rista Savina Poslednja straža, ki jo bodo uprizorili večinoma »domači« umetniki. Današnje, torej petkovo dogajanje z občinsko proslavo ob kulturnem prazniku, namenjeno učencem osnovnih šol občine Žalec, se bo začelo že ob 11. uri v Domu II. slovenskega tabora. Osrednje dogajanje, premierna uprizoritev Savino-ve opere in podelitev Sa vinovih odličij, se bo v žalskem hramu kulture začela ob 19. uri, slavnostna govornica pa bo doktorica muzikologije Suzana Ograjenšek. US V Kulturnem domu na Polzeli bodo kulturni praznik počastili danes s proslavo ob 17. uri. Častni gost bo upokojeni gledališki igralec SLG Celje Borut Alujevič in slavnostni govornik profesor in pisatelj Vinko Šmajs. V Kulturnem domü Vransko bo kot slavnostna govornica spregovorila ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki. Proslava se bo začela jutri ob 18. uri, sledila bo otvoritev razstave Grad Žovnek v Občinski knjižnici Vransko. Uporabniki so delo Upravne enote Žalec ocenili z oceno 4,67, povprečna ocena v državi pa je 4,51, je povedal načelnik Marjan Žohar (na desni). MJ ŽALEC 1 SGMZEBEC: VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX:05/911 81 50 NOVI TEDNIK VELENJE j ŠOŠTANJ | ŠMARTNO 0. P.j Iz ledenega jezera rešila mamico in hčer Torkov popoldanski sprehod ob Velenjskem jezeru bi se lahko kaj kmalu tragično končal za dve Velenjčanki Idilična podoba s tankim ledom pokritega Velenjskega jezera in njegove okolice, ki je prekrita s snežno odejo, je v sredo skrivala torkovo popoldansko dramo, ki se je zaradi prisebnosti dveh pogumnih Velenjčanov, 29-letnega Gorana Bračiča in 45-letriega Izudina Smajlovi-ča, na srečo končala brez posledic za 29-letno mamico in njeno dveletno hčer. Ko sta se okoli 16. ure sprehajali v bližini tamkajšnje čolnarne, se je začela drama, ki se je po nekaj minutah srečno končala. Deklici, ki je hodila z mamico ob robu lesenega pomola, je spodrsnilo in je padla v ledeno mrzlo jezero, ki je na tistem mestu globoko okoli tri metre. Mamica je seveda hčerkici nemudoma skočila na pomoč, vendar je led pod njuno težo popustil, tako da sta se obe začeli utapljati. Na srečo je bil v tistem trenutku v bližini Goran Bračič, ki je na pomoč poklical še bližnjega Izudina Smajloviča. S skupnimi močmi sta nato nesrečni-ci potegnila iz ledeno hladnega jezera. Ob obupnih krikih na pomoč nista niti za hip razmišljala, da ne bi priskočila na pomoč. Oba rešitelja, ki smo ju obiskali dan po dogodku, se ne počutita kot junaka. Še Goran Bračič ni prvič reševal iz Velenjskega jezera. več. Obema se je zdelo ravnanje samo po sebi umevno in bi ga tudi v podobnih primerih brez pomislekov ponovila. Kriki na pomoč 45-letni Izudin Smajlovič zadnjih 15 let dela kot varnostnik velenjskega podjetja HTZ. »V torek sem začel službo ob 13. uri, okoli 16. ure pa sem odšel na enega od svojih vsakodnevnih obhodov. V bližini vratarnice sem opazoval mlajšega moškega, ki je na bližnjem hribčku svojega sina učil smučanja. Nenadoma se je zaslišalo vpitje na pomoč. Pogledala sva okoli sebe, a nisva videla nič. Vseeno sva odhitela proti bližnjemu pomolu in šele ko sva bila tik ob njem, sva zagledala v vodi mlado žensko z otrokom, ki je kričala na pomoč in prosila, naj pomagava otroku. Goran Bračič je najprej iz vode potegnil jokajočo in premraženo deklico, nato sva s skupnimi močmi rešila še njeno mamico. Nemudoma smo odšli v prostore naše vratarnice, kjer smo otroka slekli ter pokrili in začeli ogrevati s toplimi odejami. Izredno hiter je bil tudi odziv velenjskih reševalcev, ki so ju nemudoma odpeljali na pregled v velenjski zdravstveni dom in ju po opravljenem .PR0S10M0UM> „„ut UMROVMUt Izudin Smajlovič na pomolu ob Velenjskem jezeru in udrta ledena površina, kamor sta v torek popoldne padli mlada mamica in njena dveletna hči. zdravniškem pregledu odpustili domov,« je pripovedoval Izudin Smajlovič in ob tem dodal, da je prepričan, da je njegova dolžnost pomagati človeku, ki se znajde v težavah. Ni prvič reševal Drugi velenjski rešitelj je voznik avtobusa Goran Bračič iz Šaleka pri Velenju. »S petletnim sinom sem po službi odšel v okolico jezera, kjer sem ga postavil na smuči in ga skušal naučiti prvih smučarskih korakov. Nenadoma sva od daleč zaslišala klice na pomoč. Pogledala sva okoli sebe, a nisva nič videla. Toda kriki so se ponovili. Tik ob pomolu sem nenadoma zagledal dlan roke, ki je obupano mahala iz vode. Zažvižgal sem varnostniku, ki je stal blizu mene in skupaj sva stekla proti pomolu. Vmes sem po mobitelu poklical na številko 113 in povedal, da potrebujemo-pomoč. Skočil sem na pomol in šele v tistem trenutku v vodi zagledal mamico, ki je držala ob sebi in nad gladino otroka ter obupano prosila za pomoč. Hitro sem stopil do lesenega roba pomola, dvignil najprej otroka, nato pa sva skupaj z varnostnikom iz ledeno mrzle vode potegnila še mamico,« je svojo plat reševalne zgodbe predstavil Goran Bračič, ki je ob tem dejal, da se sploh ne spomni, kako sta mamica in punčka izgledali, in da ju verjetno na cesti, če bi ju srečal, ne bi spoznal. Sicer pa ima pogumni Goran že izkušnje z reševanjem iz Velenjskega jezera. Ko je bil še najstnik, je v poletnih mesecih iz jezera rešil svojo sestrično, ki je bila neplaval-ka in je obstajala nevarnost, da se bo utopila. GORDANA POSSNIG - Osrednja proslava v Velenju bo danes, v petek, ob 18. uri v domu kulture, kjer bodo nastopili Šaleški akademski pevski zbor, otroški in mladinski pevski zbor glasbene šole ter Mešani mladinski pevski zbor šolskega centra. V Šoštanju bo proslava jutri ob 19. uri v kulturnem domu z Oktetom Teš in s simfoničnim orkestrom glasbene šole. V Šmartnem ob Paki vabijo na proslavo v nedeljo ob 18. uri, program pa bodo sooblikovali člani družine Železnik in pevci. Posebnost pripravljajo v nedeljo, na sam praznik, v velenjskem kinu, kjer ob prazniku vabijo na Praznični šopek slovenskih filmskih uspešnic. Ob 10.30 bodo zavrteli Kekca, ob 16. uri Ko zorijo jagode, ob 18. Tistega lepega dne in ob 20. uri Petelinji zajtrk. Poleg tega vabijo na dan odprtih vrat Muzeja Velenje, v knjižnici pa bodo ob 18. uri pripravili druženje s Prešernom, med katerim bodo spoznavali verze največjega slovenskega poeta v nekaterih drugih jezikih. US (tednik .com Št. 10 - 6. februar 2009 termeOHmia Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramijajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet, na potep v najnovejšem jeklenem lepotcu podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Termah Olimia in izvemo marsikaj novega. Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19, 3000 Celje. Ali pokličite 090 93 61 70 (cena klica iz omrežja Telekoma Slovenije je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji) ^Twsr^ «PBSSSSSSS NASLOV iti efonska Številka Tudi za gasilski dom v Rimskih Toplicah? Občina Laško je z Gasilsko zvezo Laško v torek podpisala aneks k pogodbi za financiranje dejavnosti gasilcev. Predvidena so tudi sredstva za gradnjo večnamenskega objekta v Rimskih Toplicah, kjer bi prostor dobili tudi gasilci, ki zdaj delujejo v nemogočih razmerah. Najbolj v oči pade najvišja postavka v aneksu, in sicer skoraj 545 tisoč evrov za gradnjo objekta v Rimskih Toplicah. »Če bo šlo vse po načrtih, bomo večnamenski objekt začeli graditi v drugi polovici leta in bi lahko bil končan spomladi prihodnje leto. Vendar moramo pred tem dokončati poslovno-stano-vanjski objekt v Rimskih To- plicah. Glede na to, da investicijo ocenjujemo na približno milijon evrov, računamo še na razpis kulturnega ministrstva in na nepovratna sredstva iz tega naslova. V objektu bi bili namreč tudi prostori za kulturno dejavnost. Brez teh sredstev bi se znala gradnja zavleči,« je ob tem pojasnil laški župan Franc Zdolšek. Prostovoljno gasilsko društvo v Rimskih Toplicah trenutno deluje v premajhnih in neprimernih prostorih. Poleg tega imajo opremo, ki so jo pred obnovo term shranjevali v takrat še opuščenem zdravilišču, zdaj začasno nameščeno kar v nekdanjem gospodarskem poslopju. Vse to otežuje logistiko in hitro posredovanje gasilcev, ki si za gradnjo novega gasilskega doma že dolgo prizadevajo. Sicer pa bo laška občina za redno financiranje dejavnosti celotne gasilske zveze namenila 75 tisoč evrov. Namenska sredstva požarnega sklada znašajo 23 tisoč evrov, za sofinanciranje gasilskih vozil pa je namenjenih še dodatnih 15 tisoč evrov. Aneks so v torek podpisali predsednik gasilske zveze Jože Rajh ter sedem predstavnikov prostovoljnih gasilskih društev iz občine. Nekaj sredstev pa bo v okviru opravljanja nalog zaščite in reševanja občina namenila tudi radio kluboma iz Laškega ter Zidanega Mosta. PM Občina Laško bo kulturni praznik obeležila nocoj ob 18. uri s proslavo v Kulturnem centru Laško. Slavnostni govornik bo pisatelj in kritik Dušan Šarotar. Na prireditvi bodo podelili Aškerčeva priznanja za dosežke na kulturnem področju ter zlate možnarje za dosežke na etno področju. Aškerčeva priznanja so letos namenili glasbeniku, skladatelju in mentorju Branetu Klavžarju, odločitev pa utemeljili z njegovim življenjskim delom na področju kulture. Priznanje bo prejel tudi Peter Vodišek, predani pevec MPZ Laško, za življenjsko delo na področju ljubiteljske pevske kulture. Tretje Aškerčevo priznanje bodo prejeli člani Likovne sekcije Laško, ena najmlajša organiziranih ljubiteljskih skupin v Laškem, ki pa se je izkazala z aktivnim in kvalitetnim delovanjem. Po soglasni odločitvi Etno odbora Jureta Kra-šovca Možnar pri Zvezi kulturnih društev občine Laško pa bo zlati možnar za leto 2008 na nocojšnji prireditvi za izjemne dosežke na področju etnografske dejavnosti prejela Jožica Skorja. Kulturni praznik bo obeležilo tudi Kulturno društvo Rimljan Rimske Toplice. Prireditev pripravljajo na predvečer prazni- ka, jutri, v soboto, ob 19. uri, pri Drak-slerju v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Tam si bo mogoče ogledati filmsko projekcijo Andreja Marinška, člani društva pa bodo recitirali Prešernovo poezijo. Kulturno društvo Svoboda Zidani Most bo kulturni praznik obeležilo prav tako jutri ob 18. uri v Domu svobode. Predstavili bodo zbirko pesmi Vse, kar imam ljubiteljske pesnice Zlate Strel. Osrednjo šentjursko slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bodo ob 10-let-nici delovanja oblikovali člani Literarnega društva Šentjur. Prireditev nosi naslov novega zbornika Z besedami mladosti. Med nastopajočimi bo solistka Martina Zapušek, MePZ Sonce, glasbena skupina Zurdov, plesni skupini Jabuke in Mušnice ter igralec Damjan Trbovc. Slavnostna govornica bo Ljudmila Novak, evropska poslanka. Devetim društvom oziroma posameznikom pa bo ob tej priložnosti območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelila priznanja za posebne dosežke na kulturnem področju. Prireditev se bo v Kulturnem domu Šentjur začela nocoj, 6. februarja, ob 19. uri. StO, PM NOVI TEDNIK Čistilna naprava že na pol poti Vreme gradbincem ne prizanaša - Življenje ob gradbiščih v blatu ŠENTJUR j LAŠKO Gradnja šentjurske centralne Čistilne naprave (CČN) je že nekaj mesecev v polnem zamahu. Dela se trenutno kar na treh de-loviščih, pri čemer časovne roke povsod podira neugodno vreme. Do konca gradnje se obeta tudi nekaj zastojev v prometu. Kljub vremenskim in drugim težavam naj bi napravo poskusno pognali že sredi poletja. Šentjurski projekt desetletja je v prvi fazi vreden 6,5 milijona evrov. Ne lokaciji CČN v Vrbotnem ob cesti Hruševec-Vrbno gradijo stene bazenov zadrževalnikov iz posebnih betonskih zmesi. Od naprave proti Vrbnemu gradijo 780 metrov dolg kanal. Istočasno je v gradnji tak kanal tudi iz Šentjurja proti Lo-karjem. Dolg bo kilometer in 820 metrov. Glede na teren sta kanala kombinacija tlačnega in gravitacijskega dela. V prvem bodo odpadno vodo morali prečrpavati, v drugem bo svoje opravila višinska razlika. Med prometnimi zaporami omenimo tisto na lokalni cesti Hruše-vec-Vrbno, ki bo veljala vse do konca marca. Gradbišče pri tem ne prizanaša niti cestiščem v obe smeri od zapore. Že pred meseci so domačini opozarjali na pogoste tovorne prevoze po ozki cesti v vasi, na drugi strani pa se je cesta mimo mlina proti Vrbnem že zdavnaj prelevila v blatno njivo. Vendar uporabniki s precej razumevanja za vremenske neprilike računajo, da bodo po gradnji cesto končno uredili v celoti. Sicer pa so morali zaradi mehkega terena v Vrbnem traso že popraviti. Zgraditi bo treba tudi dodatno črpališče. Dela naj bi se v teh dneh že končala, vendar se bodo morali delavci vremenu pokoravati še nekaj časa. Junija konec, julija v pogori Tudi pri lokarskem kanalu vreme z nizkimi temperaturami ni nič bolj kooperativno. Nedaleč od t. i. Padežnikovega mosta načrtujejo prečrpališče. Od tam se bo proti Spodnjim Lokarjam stekal gravitacijski del kanala. Ker v tem delu ne manjka že obstoječih komunalnih vodov, bodo morali bližnjo državno cesto pod- Št. 11-260. februar 2009 Dež in snega sta v zadnjih dneh polaganje kanalizacije povsem ustavila. Zaradi razmočenosti terena namreč ni bilo mogoče zadostiti projektnim zahtevam. vrtavati. Pričakujemo lahko delne zapore prometa, ki naj bi se končale do konca februarja. Nadaljevali bodo s kanali proti Stopčam, proti sotočju Voglajne in Kozarice, nazadnje pa mimo Nove vasi in Črnolice v Gorico pri Slivnici. Pri tem gradbince čaka nekaj zah-tevnejših posegov, saj bo od sotočja kanalizacijo treba pripeljati pod koritom Voglajne, železniško progo in magistralno cesto v središče Šentjurja. Za celoten projekt so morali pridobiti osem gradbenih dovoljenj. Od tega sta dve še v fazi pridobivanja, za eno pa pripravljajo ustrezno dokumentacijo. Vsa dela naj bi bila končana do konca junija, saj julija načrtujejo prvo poskusno obratovanje. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA LENU NC-v* Poslušalci, bralci, prepričajte nas, da prav vašo izbranko presentimo s šopkom, v katerem bo vaše sporočilo, s katerim jo vabite na skupno razvajanje v Terme Olimia. Šopek bodo vaši izbranki v naši družbi prinesli iz cvetličarne Pri Katji v Celju. Vašo pošto pričakujemo na naslovu: radio@radiocelje.com ali Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Valentinovo presenečenje. CPREPttČAJrt Zakaj bi torej izbrali JVI l\ C prav vas? ^IH rtJ Zakaj si ravno vaša izbranka zasluži razvajanje, našo pozornost? Pišite! KULTURNI PRAZNIK V dvorcu Strmol v Rogatcu bo ob kulturnem prazniku danes, v petek, ob 18. uri prireditev Poetikon ob zvoku tam-buric. Nastopili bodo slovenski pesniki Lucija Stupica, Matej Krajne in Stojan Špegel, glavni urednik revije Poetikon Ivan Dobnik ter tamburaška skupina iz Rogatca. Prireditev pripravljajo zavod za kulturo, knjižnica in občina. V občini Podčetrtek bodo v nedeljo, 8. februarja, tri prireditve v počastitev kulturnega praznika. V Domu krajanov Vir-štanj bo ob 14. uri Prešernov dan z vokalno skupino Osti jarej ter otroškim kulturnim programom, v dvorani v Pristavi pri Mestinju pa bö ob 15. uri predstavitev četrte zgoščenke Ob-soteljskih slavčkov z večimi glasbenimi gosti. Ob 18. uri bo še Kulturni večer na Gostinci, kjer bo v Velbani gorci gost večera s Primožem Trubarjem pisatelj Marjan Marinšek. V Kozjem bo proslava ob kulturnem prazniku danes, 6. februarja, ob 18. uri. V kinodvorani bodo nastopili moški pevski zbor iz Kozjega ter osnovnošolci. V Bistrici ob Sotli bodo kulturni praznik počastili v nedeljo, 8. februarja, ko bo v kulturnem domu nastop etno skupine Nojek, glasbene skupine Zvezdice ter osnovnošolcev. Prireditev bo ob 16. uri. V Rogaški Slatini bodo osrednjo občinsko prireditev pripravili v Kulturnem centru v soboto, 7. februarja ob 17. uri. * BJ Z vsemi argumenti proti selitvi Pobuda slatinskih svetnikov, da bi sedež dežurne službe iz Šmarja prenesli v Rogaško Slatino, je naletela na precej enotne odzive. Kozjanske občine so v en glas proti. Šmarje je bilo kot središče izbrano zaradi svoje gravitacije proti Celju. Zato se jim ne zdi logično, da bi v nujnem primeru morali najprej v Rogaško Slatino in šele nato v Celje. Podobno razmišlja tudi župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš. »Demografski argumenti v nekem pogledu sicer držijo. Rogaška je res največje strnjeno naselje. Dejstvo pa je, da se po številu prebivalcev ne razlikujemo bistveno, s to razliko, da imamo pri nas bolj razpršeno poselitev na podeželju. Poleg tega Šmarje skupaj s kozjanskimi občinami krepko presega število občanov v Rogaški Slatini in Rogatcu. Proti selitvi sedeža se bomo borili z vsemi argumenti,« je še dodal Čakš. Če so v Rogaški Slatini mislili resno, bo o tej temi v naslednjih tednih brez dvoma še veliko govora. StO Letos razpis za obvoznico V Rogatcu se pripravljajo na začetek gradnje obvoznice skozi občinsko središče, kjer se že dolgo pritožujejo zaradi gostega prometa proti mejnemu prehodu Dobo-vec. Ta je med najprometnejšimi v tem delu Slovenije, zato občane posebej motijo številni tovornjaki. Za 2,8 milijonov evrov vredno naložbo v obvoznico, ki bo potekala mimo železniške postaje in se bo na križišču pri mejnem prehodu priključila na obstoječo glavno cesto, naj bi razpis za izvedbo del opravili v drugi polovici tega leta. Investitor obvoznice, ki bo v dolžini dobrega pol kilometra, bo ministrstvo za promet, v občinski upravi v Rogatcu pa omenjajo, da bi s pripravljalnimi gradbenimi deli lahko začeli že pred koncem tega leta. Občina Rogatec je v proračunu že zagotovila tudi svoj delež sofinanciranja. BJ Kako do stanovanja? Občina Kozje je v ponedeljek, 2. februarja, objavila javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj, na katerega se prosilci lahko prijavijo do 2. marca. Vloge bo obravnavala komisija, ki bo opravila ocenjevanje, nato bo objavljena prednostna lista prosilcev. V času razpisa bosta predvidoma na voljo dve stanovanjski enoti. BJ Šmarski hram na pragu lepših časov? Denacionalizacijska agonija končno zaključena - Po 12 letih sodnih postopkov odločitev ostaja enaka Če bi znale zgradbe govoriti, bi bil v središču Šmarja gotovo med najbolj zgovornimi prav Šmarski hram. Še nedolgo tega je bil z restavracijo, gostilno in s trgovino središče krajevnega življenja, zdaj pa je že debelo desetletje sam sebi v napoto, kraju pa v sramoto. Zdi se, kot da je s tem povezana denacionalizacijska zgodba že davno prerasla vse akterje. Po vseh teh letih ostaja zgolj velika materialna škoda in vprašanje, kdo - če sploh kdo - bo zanjo odgovarjal. Zgodovina te znamenite šmarske stavbe se začne že veliko pred tem. O poslovni žilici lastnikov priča podatek, da ima v začetku prejšnjega stoletja v stavbi sedež celo hranilnica in posojilnica. Gostilno oziroma hotel družine Habjan po vojni podržavijo in stavba postane družbena lastnina v upravljanju občine. Z njo za svoje potrebe gospodari najprej Krajevno gostinsko mesarsko podjetje, potem Trgovska delovna organizacija Jelše, Merx in nazadnje Mercator SVS s Ptuja. Slednji je bil v postopku denacionalizacije v začetku 90. let tudi zavezanec za vrnitev. Leta 1994 se je podjetje sicer lastninsko preoblikovalo, vendar naj bi se omenjena nepremičnina izločila iz tega postopka in se v naravi vrnila upravičencem. Sporazum je bil z vseh strani podpisan brez pripomb in zdelo se je, da bo primer vsak hip zaključen. Stavba, ki je bila nekoč središče krajevnega življenja, je po desetletju samevanja sama sebi v napoto in kraju v sramoto. Nihče si ni predstavljal, da bo moralo preteči še celih 12 let. Tožba proti slabim gospodarjem Zavezanec za vračilo Mercator SVS Ptuj se je pritožil. Trdili so, da je objekt pomemben del njihovega premoženja, v katerega so vložili velika finančna sredstva. Dejstvo je, da je bila stara Habja-nova gostilna porušena in na tem mestu zgrajeno novo poslopje. Zavezanci so za uveljavljanje svojih interesov izkoristili vsa pravna sredstva. Pritožbe je kot neutemeljene zavrnilo tako ministrstvo Priložnost za novo upravno središče? Vse glasnejše so govorice, da bi Šmarski hram kupila občina in v njem uredila prostore novega upravnega središča. Za slednje imajo sicer v načrtu gradnjo prizidka k obstoječi občinski stavbi, ki je še v idejni zasnovi. Župan Jože Čakš je potrdil, da ne gre več samo za namige, ampak resno pobudo, o kateri se intenzivno pogovarjajo. »Ker okrog objekta ni nobenega funkcionalnega zemljišča, je brezplodno pričakovati kupca z gostinskimi in hotelskimi ambicijami. Mi pa bi na ta način rešili več težav hkrati - prostorsko stisko, vprašanje parkirišč in propadajočega objekta sredi centra.« V sklopu zadnje seje so si svetniki objekt tudi ogledah. Kot je prepričan Čakš, bi glede na velike prostorske potenciale, interesentov za nove prostore - tudi državnih inštitucij - ne smelo manjkati. za gospodarstvo, upravno sodišče kot vrhovno sodišče RS. Vmes so lahko upravičenci -štirje otroci po pokojnem Ivanu Habjanu in zdaj njihovih 11 potomcev - kot občani le nemočno opazovali kako objekt propada. Mercator se je ves ta čas branil, da se objekt sicer ne uporablja, kljub temu pa zanj primerno skrbijo in ga varujejo. To nasprotne strani seveda ni prepričalo, da trgovski gigant v tem primeru ni bil slab gospodar, ki je objekt pripeljal do hudo klavrne podobe tako znotraj kot zunaj. Konec lanskega leta je pravni postopek končno dobil epilog. Takšnega kot na začetku, le z 12-letno zamudo. Stavba je zdaj na prodaj. »V Sloveniji bi redko kje naleteli na tako žalostno denacionali- Po končanih postopkih imajo dediči v lasti 60 odstotkov objekta, preostali delež pa Družba za svetovanje in upravljanje. Vrednost objekta je ocenjena na približno 800 tisoč evrov. Načina prodaje še niso določili, bo pa kupna cena verjetno nižja od cenitve. Da bi preprečili še večje propadanje objekta, so se že lotili nujnih vzdrževalnih del. V postopku denacionalizacije so bila tudi zemljišča v okolici Šmarskega hrama in med Aškerčevim trgom do Novega naselja. Ker večina ne more biti vrnjena v naravi, so upravičencem priznali odškodnino, ki jo bo Slovenska odškodninska družba nakazala do leta 2016. V naravi so vrnili dve parceli in del gozda na Grobelnem. zacijsko zgodbo. Mercator je vrnitev zavlačeval več kot de-setletje, a hkrati objekta ni koristil. Vse skupaj je najslabše prav za kraj, ki s tem uničenim in neuporabnim objektom veliko izgublja,« je komentiral pooblaščenec upravičencev David Stupica. Zdaj je že jasno, da se izhodiščna vrednost podržavljenega premoženja in zdajšnja vrednost objekta precej razhajata. Tožba zaradi slabega gospodarjenja je zato dolgo visela v zraku. »Zdaj je vložena. To je od denacionalizacije sicer popolnoma ločen postopek. Vsekakor pa se bomo morali nekako dogovoriti.« Vmesni poskusi mediacije in zunajsodne poravnave žal niso bili uspešni. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Terme 0U % Št. 10 - 6. februar 2009 VOJNIK I SL. KONJICEj VITANJE KULTURNI PRAZNIK V Vojniku, do pokopališča, je zdaj za poplavno varnost poskrbljeno, od tod naprej proti Celju, zlasti na območju spodnjega Arclina, pa je nevarnost poplav še večja kot doslej. Zato krajani Arclina pozivajo državo, naj se čimprej loti tudi temeljite sanacije spodnjega dela vodotoka Hudinje. Je komu sploh mar za usodo Arclinčanov? Na račun poplavne varnosti Vojničanov še bolj ogroženi v Arclinu Prebivalci Arclina živijo v stalnem strahu pred poplavami. Odkar je država protipoplavno uredila zgornji tok Hudinje do Vojnika, pa še toliko bolj. Vsak večji naliv lahko zanje pomeni katastrofo, zato od države pričakujejo, da bo čim prej poskrbela za protipoplavno varnost tudi v tem delu voj-niške občine. S tem, ko je država v lanskem letu uredila strugo Hu-dinje v Vojniku ter vodotoke v krajevnih skupnostih Nova Cerkev in Frankolovo ter v občini Dobrna, je izboljšala poplavno varnost na teh območjih. Prebivalci Arclina pa so s tem v še večji nevarnosti, je prepričan predsednik KS Vojnik Mirko Krašovec. »Korito Hudinje je v Vojniku sedaj zaradi protipoplavnih rešitev primerno široko, od tod naprej, mimo spodnjega Arclina vse do Škofje vasi pa je struga preozka in preplitva, pri čemer že doslej ni mogla zajeti vse vode, ki je ob močnejših neurjih pritekla iz Vojnika. Voda bo zdaj s še večjo hitrostjo in v še večjih količinah pritekla v Arclin, zato je treba s protipoplavnimi rešitvami čim prej nadaljevati tudi na tem območju,« razmišlja Krašovec. Načrti sanacije tudi spodnjega toka Hudinje sicer obstajajo, toda prebivalci Arclina se z njimi ne strinjajo povsem. Želijo, da se ukrepa takoj. Krajani so v lanskem letu zbrali podpise, napisali vlogo in jo poslali na KS in vojniškemu županu ter zahtevali poja- snila, kdaj se bodo dela nadaljevala tudi na območju Arclina. Čeprav si na občini menda zelo prizadevajo, da bi se protipoplavne rešitve nadaljevale tudi v Arclinu, se vse ustavi pri denarju, pravi Krašovec. Krajevna skupnost Vojnik se je zato novembra lani in ponovno letos obrnila na državo, na okoljsko ministrstvo, češ da je stvar resna, a po dveh dopisih odgovora še ni prejela. »Zaenkrat konkretnih rešitev za ta del ni. Obljubljeno je sicer bilo, da naj bi v letošnjem letu pristopili k čiščenju struge. Toda samo čiščenje za poplavno varnost ne bo dovolj. Strugo bo treba hkrati razširiti ali najti kakšne druge ustrezne rešitve,« se ne da na hitro odpraviti Krašovec. Občina Vojnik je pred časom sicer že naročila študijo o protipoplavni zaščiti v Arclinu. Ta predvideva protipoplavne nasipe, ki bi omogočali razlitje Hudinje. A najprej se je treba lotiti sanacije same struge, vztraja Krašovec, prepričan, daje zdaj ravno pravi čas za začetek del, kajti »vemo, da so se države v preteklosti iz recesije izkopale ravno z javnimi deli, kot so gradnje nasipov in cest«. Če se država na pobude Arclinčanov ne bo kmalu odzvala in še letos nekaj ukrenila glede poplavne varnosti na tem območju, krajani obljubljajo državljansko nepokorščino. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: RP (arhiv NT) Med najboljšimi v Sloveniji V Slovenskih Konjicah se danes, v petek, začenja 11. Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline Kulturni 09, ki bo v znamenju 10. obletnice delovanja mladinskega centra. Mladinski center, ki je sprva deloval na dveh lokacijah, so odprli prav na slovenski kulturni praznik. »Danes spada med prve tri najbolje delujoče mladinske centre v Sloveniji in z najobsežnejšim izvajanjem programa Mladi v akciji Evropske komisije v Sloveniji,« je bil na ponedeljkovi novinar- ski konferenci zadovoljen direktor centra Tadej Slap-nik. Bogat program prireditev kulturnega tedna, ki bo v celoti brezplačen, začenjajo z današnjim koncertom kantav-torja Adija Smolarja (ob 21. uri), jutri v soboto ob 22. uri bo veliki koncert dolenjske glasbene skupine Dan D, nedeljski osrednji večer praznovanja pa posvečajo predstavitvi pesniške zbirke Enajsta zvezda na nebu, izdani za to priložnost (ob 19. uri). Ob 20. uri bo sledila komična gledališka predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, ki je plod prve gledališke kolonije v Zički kartuziji, po njej pa bodo posebej nazdravili 10-letnici centra. V ponedeljek ob 19. uri bo sledilo potopisno predavanje o transibirski železnici ter otvoritev fotografske razstave konjiškega fotografa Mihe Lamovca. V torek bodo nadaljevali z literarnim večerom rojakinje Veronike Dolšak in ansamblom Slutnja poletja, v sredo z dokumentarnim filmom Darfur - vojna za vodo ter v četrtek z gledališ- kim večerom Stand up komedije s komikom in igralcem Vidom Valičem. Zadnji dnevi kulturnega tedna bodo v znamenju koncertov rock skupin Elvis Jackson ter Billys, skupaj z va-lentinovim Jagodnim žurom zaljubljenih. Zadnji dan, 15. februarja, bodo posvetili zaključku multimedijskega natečaja, med drugim s podelitvijo nagrad. Vse prireditve, ki so podrobneje predstavljene na spletnem naslovu www.kulturni.si, bodo v dvorani MC Patriot. BRANE JERANKO Osrednjo občinsko slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Vojničani pripravljajo nocoj, v petek, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi. Nastopil bo Slovenski oktet. Na Dobrni bodo kulturni praznik obeležili jutri ob 17. uri v avli hotela Vita. Proslavo organizira KUD Dobrna. V Slovenskih Konjicah bo slovesna akademija s podelitvijo nagrad in priznanj za uspešno delo na kulturnem področju danes, v petek, ob 19. uri. Na prireditvi v kulturnem domu bodo program z naslovom Meščan al' kmet; vihar srca mu peti da izvedli dijaki gimnazije v sodelovanju s KUD Jurij Vodov-nik. Med letošnjimi nagrajenci in dobitniki priznanj so Glasbena šola Slovenske Konjice (za dolgoletni prispevek h kulturnemu življenju v občini), Irena in Franci Štefanič (delo pri obnovi cerkve na Ljubični), Kristina Pristovnik (prispevek h kulturnemu življenju v KS Špitalič) in Irena Nečemer (za dolgoletno vodenje Ženskega PZ Slovenske Konjice). VZrečah bodo jutri, v soboto, podelili priznanja in nagrade za delo na področju kulturne dejavnosti ter odprli razstavo Vodovnikovo leto. Na prireditvi, ki bo v kulturnem domu ob 18. uri, bo nastopil komorni zbor De profundis iz Kranja, ki bo izvedel Avščev Sonetni venec. Priznanje in nagrado prejmejo letos Folklorna skupina KUD Vladko Mohorič (za 10-letnico uspešnega delovanja), Lojzka Šprajc in Stane Kejžar (oba za življenjsko delo v kulturi). Posebno občinsko priznanje za njihov prispevek k projektu Vodovnikovo leto bodo prejeli Igor Štuhec, mag. Igor Cvetko, KD Glasbena matica Ljubljana, Koni Steinbacher, Martin Mrzdovnik in Zdravko Ivačič. V kulturnem domu v Vitanju bo proslava jutri, v soboto, ob 17. uri. Nastopili bodo pevska zbora ter pevke društva kmetic, prav tako pripravljajo recitiranje pesmi domačina Matije Štimulaka. Na prireditvi, ki jo pripravlja občina, bodo podelili Prešernovo nagrado in priznanja. Prešernovo nagrado bo prejela zborovodkinja Darinka Ivačič, priznanja družine Poklič, Nonar, Skaza ter Anton Gričnik, ki so zaslužni za ohranjanje pesmi domačina Štimulaka. BA, BJ Srediga zdravstvena sola Celje 1 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE Ipavčeva 10, 3000 CEUE IZREDNO IZOBRAŽEVANJE Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2009/2010: - ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program) - ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2) - BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program) - KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 13. februarja,, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri. Februarja oziroma marca začenjamo z novimi skupinami kandidatov v tečajih: - MASER/MASERKA - PEDIKER/PEDIKERKA - VIZAŽIST/VIZAŽISTKA - MANIKER/MANIKERKA. Vpis poteka vsak petek od 10.00 do 12.00 na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si OPTIKA. PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVCE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80. fax: 03/428 55 83 m St. 10 - 6. februar 2009 NOVI TEDNIK KULTURA Že tretja premiera v Zarji KUD Zarja Trnovlje - Celje pripravlja v soboto ob 19.30, s ponovitvijo v nedeljo ob 18.30 v svojem kulturnem domu, že tretjo gledališko premiero v tem letu. Zanjo so izbrali avtorsko delo profesorice slovenskega jezika na OŠ Žalec Polone Kuder z naslovom Sladko kisla zgodba 2. Režiserka in kostumografinja Cvetka Jovan Jeki je s sedemčlanskim ansamblom mlajših igralcev Zarje pred premiero te najstniške zgodbe opravila okoli 60 vaj. Za kostume je poskrbela Darja Vrebac, glasbo sta izbrala Polona Kuder in Mitja Tatarevič, za luč in ton skrbi Vili Pajk. Igrajo Kaja Sevčnikar, Anja Jularič, Matjaž Koblič, Žiga Medvešek, Valentina Plaskan, Nina Stipič, Lea Kukovičič in Polonca Govejšek. V ospredju zgodbe je družina, v kateri staršev treh najstnikov zaradi službenih obveznosti nikoh ni doma. Otroci se morajo zato sami in s pomočjo prijateljev spopadati z najrazličnejšimi težavami odraščanja. BS Libanonec v galeriji V galeriji Plevnik - Kronkowska v Razlagovi ulici v Celju bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo libanonskega umetnika Tareka Josepha Chemalyija z naslovom Eso-Tarek. Umetnik v svoji multimedijski postavitvi predstavlja svoje zadnje projekte. Skupna nit je razpetost med kolektivnim in individualnim spominom. Najdene predmete in fotografije preteklosti manipulira, reciklira in jih vstavlja v »puzzle« podob in video projekcije. S temi svojimi sestavljankami predstavlja neprestane napetosti med poli, kot so npr. zgodovinsko in trenutno, objektivno in subjektivno. Njegova dela odsevajo poglobljeno razmišljanje o domačem kraju Bejrutu, kjer se s »smetišča zgodovine« na osnovi danih razmer poraja novo življenje, nov smisel. Razstava bo na ogled do 4. marca. BS Pipan hišni režiser SLG Eden najuglednejših slovenskih gledaliških režiserjev Janez Pipan je novi hišni režiser SLG Celje. »Veliki met« je uspel upravnici gledališča Tini Kosi, ki je Pipana povabila v Celje. »Izredno zadovoljna in srečna sem, da je sprejel moje povabilo. Mislim, da bomo skupaj lahko Celje popeljali v umetniško še bolj vznemirljiv in kakovosten teater, saj gre za enega najboljših režiserjev nasploh, za velikega poznavalca gledališke literature in prakse. Njegov prihod je za samo gledališče v tem trenutku odlična priložnost za razvoj naših gledaliških vizij,« je .povedala Kosijeva. Pipanov Janez Pipan celjski debi bo že marca, saj bo režiral poetično dramo Gregorja Strniše Samorog, ki je napovedana za maj. BS Prihaja Diplomiranec Nocoj v SLG Celje tretja premiera sezone Baletke tekmujejo Od danes do nedelje je v Novi Gorici 9. baletno tekmovanje mladih baletnih plesalcev. Med 56 prijavljenimi plesalkami in plesalci je tudi pet Celjank. V spremljevalnem programu nastopa Zala Četina, plesalka celjskega Harlekina, v kategoriji 1 tekmuje Maja Ter-glav, Harlekin, v kategoriji 2a nastopata dijakinji srednje baletne šole Ljubljana in do nedavna članici Harlekina: Živa Vrečko in Monika Zorko, v kategoriji 2b pa je med petimi prijavljenimi tudi Ana Jenček, dijakinja 4. letnika srednje baletne šole Ljubljana (končala baletno šolo v Har-lekinu). BS www.novitediiik.coin V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo nocoj ob 19.30 premierno uprizorili komično dramo Diplomiranec, po besedilu Terrya Johnsona in v režiji Dušana Mlakarja. Diplomiranec je duhovita drama, ki jo zaznamujejo odlični dialogi, polna je čustvenih preobratov. Govori o razkoraku med generacijama staršev in otrok, razmerjih med ljudmi, težavah iskanja lastne identitete na eni in o morah družbe na drugi strani. Dogajanje je postavljeno v Ameriko v burna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas vietnamske vojne, političnih nemirov, velikih socialnih sprememb in seksualne revolucije. Benjamin se po maturi za počitnice vrne domov in se znajde na zabavi, ki mu jo pripravijo starši. Žena očetovega poslovnega partnerja, rahlo zapita in zdolgočasena gospa Robinson, pride v njegovo sobo in ga poskuša zapeljati. Benjamin je nesamo-zavesten, neizkušen v spolnosti, zdolgočasen ter izgubljen. Kmalu se prepusti ljubezenski aferi s starejšo, vendar še vedno privlačno gospo Robinson. Potem pa se zagleda v njeno hčer Elaine. Komično dramo so ustvarili prevajalka Tina Mahko-ta, režiser in glasbeni opremljevalec Dušan Mlakar, dra-maturginja Tatjana Doma, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radu-lovič in lektor Jože Volk. Igrajo: Luka Cimprič, Lučka Poč-kaj, Igor Žužek, Nina Ivani-šin, Mario Šelih, Jagoda, Tanja Potočnik, Igor Sancin, Rastko Krošl in Damjan M. Trbovc. Lučka Počkaj in Luka Cimprič sta Diplomiranec je tudi kultni film, ki ga je leta 1967 posnel Mike Nichols in je pobral sedem nominacij, toda le enega oskarja - za režijo. Med superzvezde pa je izstrelil Dustina Hoffmana, ki je v njem (ob Anne Bancroft) zaigral prvo res veliko vlogo. Prav uspeh tega filma je sprva močno obremenjeval režiserja Dušana Mlakarja. »Preden sem izoblikoval vizijo predstave, sem se moral >otresti< filma, ga povsem odmisliti in v ospredje postaviti gledališko dramaturgijo, ki se razlikuje od filmske. Potem je vse steklo. Le še problem številnih prizorišč sva morala rešiti s scenografom Brankom Hoj-nikom. Ker menjavanje scen zahteva tehnologijo, ki je gledališče nima, sva se odločila za minimalistično sceno, ki Diplomirancu gospa Robinson in B zgolj z detajli nakazuje spremembo prizorišč na odru. V ospredje te življenjske, preproste in večne zgodbe pa sem v predstavi postavil uporništvo mlade generacije, ki je večno in brezčasno,« je ob predstavitvi priprav na premiero povedal Mlakar. Pa se boji primerjav s filmom? »Ne, absolutno ne. Mislim tudi, da je kljub časovni odmaknjenosti teksta ta še vedno aktualen, tudi za mlade. Prepričan sem, da se ne bodo posmiha-li zgodbi, v kateri mladenič odkrije spolnost >šele< pri 21. letih. Tudi ob ogledu Hamleta občinstvo ne razmišlja, kdaj je bil napisan in v kateri čas je postavljen, ampak spremlja zgodbo.« Za Luko Cimpriča bo to prva glavna vloga v življenju. »Veselim se je, čeprav je zelo na- porna, saj sem na odru praktično ves čas predstave. Zanjo sem moral shujšati za 20 kilogramov, a sem to celo presegel in jih izgubil 30 ter še vedno hujšam,« je pričakovanja pred premiero strnil Cimprič. Lučka Počkaj pa je povedala, da je v »kožo gospe Robinson« skočila dobesedno na glavo. »Še vedno malo >plavam<, saj z vsako vajo v liku Robin-sonove najdem še kakšno novo dimenzijo, ki jo skušam izraziti. Prepričana sem, da se bo predstava dotaknila občinstva, zlasti mladih, čepravjebe-sedilo iz šestdesetih let. Mladi se tudi danes srečujejo z nujo, da se je treba odločiti. Če dodam še temo spolnosti, ki je še vedno lahko tabu, mislim, da je uspeh zajamčen.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: DAMJAN ŠVARC qm T ■ 1 ] 1 1 1 J ml (u polk i peli in igrali: Slovenski zvoki, Karli Vesele Štajerke, Krajcarji, Oktet Podoglarji, Navihanke, Ansambel Prosen, Vinko Simek Voditelj; Tone Vrabl Predprodaja vstopnic: Občina Štore, Bistro Opoka Štore, Kegljišče Lipa Štore, TIC Celje in uro pred koncertom. Št. 10 - 6. februar 2009 kov: tednik Sandija vsi, ki se podobno kot on vsak dan iz Rogaške Slatine vozijo na delo v Celje, prav dobro poznajo. Postaven tridesetletnik se namreč sam vsak dan vozi v Center za delo Golovec, kjer dela kot pomočnik v kuhinji. »Je generalni za pomivanje posode,« doda njegova mentorica, »in prav vsakemu s prikupnostjo zleze pod kožo. Zato mislim, da z navezovanjem stikov na igrah ne bo imel težav. Pa tudi na medalje je že navajen.« Mojstra za smučke in samopromocijo Na specialno olimpijado v Ameriko tudi dva športnika s Celjskega V ameriški državi Idaho se jutri, v soboto, začenjajo zimske svetovne igre specialne olimpijade. Iz Slovenije se jih bo udeležilo 17 športnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, med njimi tudi dva s Celjskega. Aljaž Podjed iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna bo tekmoval v teku na smučeh, Sandi Boršič iz Centra za varstvo in delo Golovec pa v alpskem smučanju. Da je za Aljaža in Sandija uvrstitev na specialno olimpijado izjemen dosežek, ki se ga še kako dobro zavedata, ni treba posebej poudarjati. »Aljaž je od prvega dne, ko je izvedel, da gre v Ame- riko, trdo delal za samopromocijo. Vsakemu se je pohvalil, da bo tekmoval na olimpijskih igrah. Tudi njegova pričakovanja glede uvrstitve niso skromna,« pravi mama Damijana Podjed, »pred odhodom v Ameriko je dejal, da drugo in tretje mesto nič ne veljata in da gre zato, da bo zmagal.« Da je Aljaž v izvrstni formi, je prepričan tudi njegov športni mentor mag. Tine Kovačič. Kot je dejal, je 19-letnik priprave na olimpijado vzel nadvse resno in je vestno treniral tako na individualnih kot skupinskih pripravah. Aljaž se bo v Idahu v teku na smučeh pomeril na 50 in 100 metrov. Konkurenca bo huda, saj bodo tekmovalce pred začetkom tekmovanja razvrstili v skupine po sposobnostih, kar pomeni, da bodo v isti skupini tekmovali enako sposobni. Aljaž Podjed je v teku na smučeh začel tekmovati pred štirimi leti. Udeleževal se je regijskih, državnih in evropskih iger in povsod dosegel tako dobre rezultate, da si je z njimi prislužil olimpijske igre. Sicer pa je Aljaž aktiven tudi na drugih področjih, ki jih pripravljajo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. »Skače v daljino, plava, jezdi konje, sodeluje pri pevskem krožku in pleše. S plesno skupino hodi tudi na gostovanja. Plesal je že na nastopu Sebastia-na, z Bepop ...« našteva mama, »povsod ga >porabijo<, saj je zelo iznajdljiv. In prav je tako. Upam le, da ne bo preveč razočaran, če se iz Amerike ne bo vrnil z medaljo.« Gotovo se bo vrnil z medaljo »Rekel je, da se bo vrnil z medaljo. Tudi sama sem prepričana, da bo nekaj prinesel nazaj, še vedno je. Barva pri tem ni pomembna,« pripoveduje Danica Boršič, mati Sandija, ki je v sredo v zgodnjih jutranjih urah odpotoval proti Idahu. Skrb, da bo ob tem imel domotožje, je odveč, saj se je Sandi podobnih tekmovanj, sicer v košarki, udeležil že dvakrat. Enkrat je tako odpotoval na Ir- Na zimskih igrah v Idahu se bo med 7. in 13. februarjem okoli 3.000 športnikov iz 106 držav sveta pomerilo v različnih zahtevnostnih ravneh v sedmih disciplinah: alpskem smučanju, smučarskem teku, krpljanju, deskanju, umetnostnem in hitrostnem drsanju ter talnem hokeju. Med slovenskimi udeleženci jih bo osem tekmovalo v alpskem smučanju, sedem v smučarskem teku in dva v krpljanju. sko, drugič v Francijo. Tokratno potovanje pa bo, če drugega ne, najdaljše doslej. »Zimskih iger specialne olimpijade se Sandi udeležuje prvič in zadnjič, saj se vsak tekmovalec specialne olimpijade udeleži le enkrat,« pravi njegova mentorica Barbara Bizjak Žerjav iz Centra za varstvo in delo Golovec. »Te olimpijade so v tem pogledu pravičnejše kot >normalne<. Vsem dajo možnost, da se vsaj enkrat udeležijo iger in spoznajo svet, doživijo kaj novega.« Sandi je bil že lani izbran, da bo letos v Idahu zastopal naše barve. Kot zelo dober športnik, tako v skupinskih športih kot posamezno, bo tekmoval v smučanju. S centrom z Golovca se Sandi vsako leto udeležuje zimovanja, kjer varovanci ves teden pilijo smučarske in druge veščine. Mimogrede, trenutno je skorajda najbolj priljubljena zvrst krpljanje, kjer tekmovalci na krpljah tečejo in se pri tem, ker gre za precej nerodno obliko športa, neizmerno zabavajo. Sandi pa pogosto svoje smučarsko znanje obnavlja tudi doma v Rogaški Slatini. Barbara Bizjak Žerjav je že več kot deset let Sandijeva mentorica. Namen specialne olimpijade je predvsem poudarjanje pomena in vloge športa v vsakodnevnem življenju oseb z motnjami v duševnem razvoju, če so tekmovalci za svoj trud nagrajeni z medaljami, pa še toliko bolje, pravi Tine Kovačič. BOJANA AVGUŠTINČIČ ROZMARI PETEK Športnik specialne olimpijade Aljaž Podjed v ZDA računa na zmago. Na specialni olimpijadi ga spremlja njegov trener mag. Tine Kovačič. - IZBIRAMO M)M i/ \H \\\\ \\>A\HŽI S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV VQ A I' / I \l I- i jt- 1 M l ( /A T TD F V .3 cA J\ \J j > L iL/ L L- J U KJ S~) — U. vJ Iv i www.radiocelje.com _ ..... - w NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 hišne številke na primer, iskana pa je tudi ftihrerjeva slika - to sicer dobiš, vendar gre pogosto za ponaredke. »Teh je v zbirateljstvu precej, razen radiev seveda. Pri teh pa se pojavlja težava, ker pri nekaterih niso navedeni letniki izdelave. Sicer obstaja literatura, kar precej sem je preštudiral, vendar se včasih še vedno lovim, v katero leto naj umestim sprejemnik.« Ferdo rad pokaže zbirko prijateljem in znancem ter zbira njihove vtise v starem nemškem rokovniku. »S seboj ne bom ničesar vzel, je pa res, da sem vesel, ker verjetno zbirka ne bo končala v smeteh. Končno je zbirateljstvo tudi eden od načinov za ohranjanje in prikaz preteklosti naših prednikov. Veliko preveč različnih starin se je zavrglo oziroma končalo v smeteh. Čeprav imamo pri hiši kar nekaj starih predmetov in pripomočkov, niso nikomur na poti, le zložiti jih je treba.« Če se vrnemo na začetek: Verdev ni edini zbiralec starin v okolici Andraža in razumljiva je želja, da bi v kraju uredili primeren prostor, kjer bi zbrane starine razstavili in jih nekako uredili ter predstavili obiskovalcem. Zaenkrat je to zgolj ideja, za katero še upajo, da bo kdaj padla na plodna tla. Dokler se ne bo pojavil resničen interes, pa se lahko obiskovalci ustavijo kar v Verde-vovi garaži. Zagotovo bodo imeli kaj videti. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Iskana roba iz tretjega rajha Ferdo Verdev je svojo zbi-rateljsko pot začel z denarjem, torej kovanci in bankovci. »Potem sem opazil, koliko starin so ljudje metali v smeti, pa sem začel zbirati še druge predmete, ki so me zanimali in pritegnili,« je pripovedoval zbiralec, ki ima za to dejavnost že od nekdaj posebno strast in veselje. »Kar nekaj let je že minilo, kar smo iz starih, po današnjih merilih seveda, radijskih sprejemnikov poslušali Glas Amerike, pa Radio Moskva, Vatikan, London... Po večerih so tako do nas prihajale novice iz sveta in tudi ta spomin je pripomogel, da je začela nastajati ta zbirka.« Intenzivneje se je z zbiranjem radiev začel ukvarjati pred osmimi leti, drugi pripomočki, na primer tesarsko orodje, pa so se pri Ver-devovih znašli že prej. »Pri domačijah je še veliko robe, tudi veliko >klumpa< se najde.« Da je zbirateljstvo kljub predmetom, najdenim v smeteh, precej drag hobi, je znano. »Vsak hobi je drag, dobre robe pa res ne moreš dobiti zastonj. Vendar če hočeš kakšno stvar imeti, jo pač kupiš. Po navadi jo kupim na bolšjem sejmu, veliko sem hodil naokrog, za kakšno stvar mi povedo prijatelji ali drugi zbiralci,« pravi upokojenec iz Topolovca, ki je delovna leta zaokrožil v Gorenju. Menda je med bolj iskanimi roba iz tretjega rajha, Tri četrtine radijskih sprejemnikov v Verde vovi zbirki še vedno brezhibno deluje. Življenje brez Novega tednika je kot ... ... limona. Lahko je zdravo, a je kislo. Št. 10 - 6. februar 2009 Na obisku pri Ferdinandu Verdevu, zbiralcu starin iz To-polovca pri Andražu - Od radiev do »cimermank« Ferdo Verdev v svojem kraljestvu V kraljestvu radijskih sprejemnikov če ne bi šlo, žena se mora strinjati in podpirati to delo, saj imamo tudi v hiši kar precej starinskih predmetov.« Res so nas z omar pozdravljali po velikosti zloženi likalniki, tisti na oglje, različni pripomočki in pa seveda album, v katerem je Verdev zbral in uredil 3 tisoč bankovcev iz 130 držav. Potrebnih bi bilo več ur, da bi skupaj preštudirati vse države in značilnosti posameznih bankovcev. Naši bralci nas znajo pogosto presenetiti. Po akciji, v kateri smo predstavljali zbiratelje različnih stvari, še vedno »odkrivamo« posameznike, pri katerih nam skoraj za-staneHihrko odprejo vrata svojega doma ali kakšnega drugega prostora in pokažejo, s čim vse se ukvarjajo. Eden takšnih je Ferdinand oziroma Ferdo Verdev iz Topolovca, zaselka pri Andražu nad Polzelo. V svoji zbira-teljski zakladnici ima ogromno različnih, lično urejenih starin, med njimi pa po številu, in zdi se tudi po strasti, izstopajo radijski sprejemniki. Zbirko starih radiev je ure- bohotijo različni primerki, dil kar v garaži, avto pa pustil na ^prostem. »Kaj češ,« se je prešerno nasmejal Ferdo, »praktično vsi zbiratelji se ubadamo s pomanjkanjem prostora. Res pa je, da me čakata poštena inventura in tudi štetje zbranih predmetov.« V njegovi radijski zbirki se od redkih minerv; kosmajev, ki so jih imeli pri vsaki hiši, saj niso bili pretirano dragi, sedaj pa jih je seveda bistveno manj; madžarskega orio-na, ki »špila« kot violina ... »Na boljših sejmih takšnih starih primerkov ni več,« pravi Ferdo in ponosno doda, da Različne podobne zbirateljstva - v hlod je zapičenih deset »cimermank«. tri četrtine radijskih sprejemnikov še vedno brezhibno luje. Sam jih ne popravlja, razen mogoče najbolj osnovnih stvari. »Pri teh sprejemnikih so mi strašno všeč dizajni oziroma ohišja, se mi izjemno lepa in zanimiva.« V kraljestvu radiev lahko občudujemo še druge stvari, od slik do kmečkega orodja in drugih pripomočkov za delo, pa tudi nekaj vojaške robe se najde. To zbira sin, in da ne bo pomote, tudi žena oziroma mama Anka se ukvarja s pregledovanjem številnih, več kot tisoč zbranih nabožnih podobic. »Druga- 1« umik Vzpodbuda pred domačimi boji Slovenski hitrostni drsalci so se udeležili tridnevnega mednarodnega tekmovanja v Budimpešti. Nastopilo je rekordno število tekmovalcev iz držav jugovzhodne Evrope, Avstrije in Nemčije. Celjski klub se lahko pohvali z visokimi uvrstitvami, za kar je najbolj zaslužna trenerka Polona Peunik. V najmlajši kategoriji dečki F je Bor Urlep na vseh treh razdaljah pometel s konkurenco in tudi skupno osvojil 1. mesto. V kategoriji deklice F je tudi Lara Savič na vseh treh razdaljah postavila osebne rekorde in prejela srebrno odličje, Klarisa Sluga pa se je kljub smoli na 500 m na koncu uvrstila na 5. mesto. V malce starejši skupini dečki F sta se v močni konkurenci brata Filip in Urh Jeram uvrstila na 10. oziroma 13. mesto. V članski kategoriji se je Tjaša Kroflič veselila 2. mesta, Patricija Sluga, ki še vedno okreva po poškodbi gležnja, pa je bila 7. Državno prvenstvo bo naslednji mesec v Celju. DŠ Po jutrišnjem derbiju (15.00) bo morebiti že znan prvak lige Radia Celje; Palma bi bila ob zmagi že nedosegljiva. Izidi tekem 8. kroga v 1. ligi: Palma Ingrad gramat -Squash Vojnik-SLS 3:0 (b. b.), ŠND Velenje - Caffe del Moro 1:5, Slada-Stil - Mari-nero 6:11, Tristar - Diskoteka Down town 11:6, Container - Mali Pariz 5:4. 2. liga: Juteks - Banka Celje 4:12, Amaterji - Sim-Schi-ki 3:9, Mar-Pog - AH Škorja-nec 6:7, ŠRK Koši - Ti02 Cinkarna 5:9. Sim-Schiki ima 21 točk, AH Škorjanec 18, Mar-Pog 16, FC Žalec 13 ... Veteranska liga: Splošna bolnišnica Celje - Schiki 4:7, Barka Cafe - Vransko 2:8, Kla-teži-Taverna - Kremenčkovi-L. 5:8, Dis. Down town - U-8 A2S 8:2, Črički - Keime team 3:0 (b. b.). Kremenč-kovi in Dis. Down town imata po 21 točk, Klateži-Taverna pa ob tekmi manj 18. Jutrišnji spored: Squash Vojnik - Container (12.00), Mali Pariz - ŠND Velenje (12.45), Marinero - Tristar (13.30), Caffe del Moro - Slada-Stil (14.15), Dis. Down town - Palma gramat (15.00), Schiki - Vransko (15.50), U-8 A2S - Črički (16.40), Barka Cafe - Klateži-Taverna (17.25), Keime team - Spi. b. Celje 0:3 (b. b.), Kremenč.-Ledas -Down town (18.55), Avtohi-ša Škorjanc - ŠRK Koši (19.45), Sim-Schiki - Mar-Pog (20.30), Banka Celje-Amaterji (21.15), FC Žalec - Juteks (22.00). Lestvica Lige RADIA CELJE 1. PALMA-INGRAD GR. 19 +43 2. CAFFE DEL MORO 19 +13 3. DIS. DOWNTOWN 16 +9 4. MALI PARIZ 12 +6 5. ŠND VELENJE 11 ■1 6. TRISTAR 10 0 7. MARINERO 9 -8 8. CONTAINER 9 -15 9. SQUASH VOJNIK-SLS 5 •10 10. SLADA-STIL 3 ■32 Ivan Čupič v dvoboju z Benom Lapajnetom ifjTnTi--- Št. 10 - 6. februar 2009 IN Uvl Palma brez boja in s tekmo manj tembru smo začeli zmanjševati stroške ...« In ko je Os-trelič omenil tudi vse prisotne na novinarski konferenci, s tem tudi predstavnike medijev, se je sesul na steno nalepljen pano z napisi pokroviteljev in malce oplazil govornike. Ostrelič je nadaljeval: »Kot športni direktor sem bil dolžan ukrepati in dogovorili smo se, da bomo od 1. januarja do 30. maja zategnili pasove, s tem, da ambicije ostajajo enake.« Pri teh besedah je nasmeh ušel Ču-piču. »Nekateri so omenjali odstotke zmanjšanja proračuna, pa morda to ne bo držalo,« kot da bi Ostrelič ciljal k sosedom, nato pa dodal: »Le Arabci in Židje niso nikomur nič dolžni. Naš klub je kvalitetno, a morda pream-biciozno zastavljen. Zdaj se moramo zaradi spleta okoliščin prilagoditi razmeram.« V kolikšni meri je recesija vplivala na dogodke, je eno poglavje, drugo pa, kaj se je dogajalo pred tem. Vodstvo kluba ni nikoli demantiralo napise, da je nakopičilo kar dva milijona evrov dolgov. Stane Ostrelič je prišel v klub, ko ta še ni bil v rdečih številkah: »Stanje ni bilo rožnato. Opravili smo inventuro, ki je bila precej zahtevna. Zastavili smo sanacijski program. Potrebovali bomo še najmanj dve leti, da bomo sanirali zadeve za nazaj, seveda ob optimalnem razumevanju upnikov, ki jim obročno vračamo dolgove. Kaj drugega nam tudi ne preostane.« Mnogi ljubitelji rokometa v Šaleški dolini glede naslova državnega prvaka pravijo: »Zdaj ali nikoli!« In kaj porečeta Koper in Celje? Pred nami je najbrž najbolj zanimiv razplet 1. slovenske lige za rokometaše doslej. Celje Pivovarna Laško bo drevi gost Slovana, več o načrtih pa bomo izvedeli v četrtek. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Ostrelič: »Dobili bomo novega prvaka« seli naslova državnega prvaka v konkurenci Kopra in Celja. Nič manj ne bomo motivirani na zaidjučnem pokalnem turnirju četyerice v Kopru in v pokalu EHF, kjer bo naš naslednji tekmec madžarski Debrecen, zato pričakujemo preboj med najboljšo osmerico. Z opravljenim med pripravami sem zelo zadovoljen. Zmagali smo na vseh petih prijateljskih tekmah. Niz brez poraza želimo nadaljevati čim dlje!« Drevi bo Gorenje gostilo moštvo Rudarja, Obrvanov pomočnik Branko Tamše pa je nekoliko previden: »V Trbovljah smo imeli obilo težav. Spretno in srečno smo se izvlekli. Tokrat dvomov o zmagovalcu ne bi smelo biti.« Dve leti za sanacijo Športni direktor kluba Stane Ostrelič meni, da Celje Pivovarna Laško letos ne bo državni prvak: »Dejstvo je, da smo s trenutnim položajem na lestvici napovedali boj za sam vrh. Naslov bi bil zelo primeren ob 50. obletnici kluba. Menim, da bo prvak tisti, ki doslej to še ni bil. Zelo smo zadovoljni z igralci, s strokovnim vodstvom in z navijači.« Potem so sledile resnejše teme. »Če bi živeli sredi naftnih polj, krize ne bi občutili. Tako pa smo sredi Šaleške doline in bi bilo skrajno neokusno, če se ne bi obnašah tako kot večina v našem okolju. V mesecu sep- Vodstvo Rokometnega kluba Gorenje je po temeljitih pripravah spregovorilo o ciljih pred nadaljevanjem državnega prvenstva. Velenjčani imajo tekmo manj in dve točki prednosti pred Celjani ter tri točke zaostanka za vodilnimi Koprčani. Čupić: »Najboljši smoff Najizkušenejši igralec, neuradni kapetan moštva Sebast-jan Sovič je poudaril: »Vzdušje je odlično. Obenem je položaj za napad na naslov državnega prvaka zelo dober. Slovenije ni bilo nä svetovnem prvenstvu, zato smo bili vseskozi vsi skupaj, z izjemo Čupi-ća.« Najboljše desno krilo na svetu, hrvaški reprezentant Ivan Čupič, je s tihim in otožnim glasom dejal: »To srebro mi je baš teško palo (Ta srebr- na medalja me je zelo razočarala, op. p.) ...«Stavek je zahteval malce pojasnila. »To je velik uspeh, a ni lahko, ko izgubiš v finalu,« je odgovoril izvrstni Čupič. Mnogo klubov se zanima zanj. Ima pogodbo še za dve sezoni, bržkone bo poleti zapustil Velenje ob zajetni odškodnini. »Trenutno razmišljam le o slovenskem prvenstvu, v katerem imamo po mojem mnenju najboljše moštvo!« Vse za državnega prvaka Trener Ivica Obrvan je za prizadevnost pohvalil svoje moštvo: »Prvi del prvenstva je bil eden izmed najboljših v zgodovini kluba. Čakajo nas preizkušnje na treh frontah. Povsod se bomo borili za vrh, najbolj pa bi bili ve- Stane Ostrelič NOVI TEDNIK ■m Karateistka in deskar Rogaška Slatina: Štirinaj-stič so izbrali najboljša športnika občine. To sta karateistka Nika Pšajd in deskar na snegu Matic Prešeren. Priznanja so dobili športni delavci Rado Kobilšek (NK Rogaška), Srečko Kidrič (KK Rogaška), Martin Baloh (KD Janina) in Nino Gospič (Karate klub Rogaška). Hudej podpredsednik AZS Velenje: Predstavniki Adet-skega kluba Velenje bodo sodelovali tudi v novem vodstvu AZS. Na volilni skupščini je bil predsednik AK Velenje mag. Marjan Hudej ponovno izvoljen v upravni odbor in bo v novem štiriletnem obdobju podpredsednik zveze. Martin Steiner bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju predsednik strokovnega sveta krovne organizacije, mag. Darjo Pungartnik pa je bil izvoljen v nadzorni svet. S kolesom od obale do obale Celje: Jutri se bo ob 19.00 v dvorani kina Metropol začela projekcija filma Tomaž Perčič & Marko Baloh na Dirki preko Amerike - RAAM 2008. Dobro uro dolg film prikazuje njuno pot (4.880 km) od zahodne proti vzhodni obali ZDA, ki sta jo prekolesari-la v 7 dneh, 2 urah in 51 minutah in se kot prva slovenska ekipa zavihtela na najvišjo stopničko najtežje kolesarske preizkušnje na svetu. (DŠ) 12; Krejič 21, Berdiel 9, Lučič 8, Strnad, Hunter, Nuhanovič 6, Miljkovič, Mašič 2, Krka -Alpos 91:75; Balažič 18, Sebič 15; Avdibegovič 21, Lapornik 16, Sadibašič 14, Mc Coy 11, Brown 8, Glavaš 3, Sebič 2. 1. SL (ž), 15. krog: Domžale - Merkur Celje 58:82. V) gU' i i-1 |4J| I Q.«» KOŠARKA 1. SL, 18. krog: Helios - Zlatorog 61:60; Snow 13, Laškevič KOLEDAR Petek, 6. 2. ROKOMET 1. SL, 15. krog, Ljubljana: Slovan - Celje Pivovarna Laško (18.30), Velenje: Gorenje - Rudar (19). 1. SL (ž), 16. krog: Kočevje - Celeia Žalec (19). MALI NOGOMET 1. SLMN, 14. krog, Celje: Živex - Tomi Press Bronx (20), Rogaška Slatina: Dobo-vec - Benedikt (21). ODBOJKA 1. DOL, 15. krog, Nova Gorica: Marchiol - SIP Šempeter (20.30). Sobota. 7. 2. KOŠARKA 1. SL, 18. krog, Postojna: Epic Misel - Hopsi, Šoštanj: Elektra - Zagorje (obe 19). 1. B SL, 18. krog: Rogaška - Šenčur, Sežana: Kraški zidar - Konjice (obe 19). 2. SL - vzhod, 17. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Pak-man Celje (19), Ljubljana: Ježića - Celjski KK (20.15). 1. SL (ž), 15. krog: Rogaška - Ježica (16). Jadranska, liga (ž), 15. krog, Celje: Merkur - Dubrovnik (19). ROKOMET 1. SL (ž), 16. krog, Novo mesto: Krka - Celje Celjske mesnine (15), Velenje-Kranj (19). ODBOJKA 1. DOL (ž), 15. krog, Šempeter: Aliansa - Novo mesto (19). Zaključen redni del lige Najperspektivnejši Brglez.com alpinist Luka Lindič Bo jutri bolje po dveh porazih? Dve tekmi štirih moštev s Celjskega v ligi UPC sta bili odigrani že med tednom, tako Zlatorog kot Alpos pa sta izgubila. Laščani so imeli sklepni napad za zmago, a so zgrešili trikrat zapored pri končnem izidu 61:60 za Helios, medtem ko so Šentjurčani v solidni predstavi pričakovano izgubili v Novem mestu pri Krki z 91:75. Potrditev lige za prvaka Polzelani odhajajo na gostovanje v Postojno po novo zmago, ki bi jih dokončno potrdila kot člane najboljše sedmerice, ki bodo skupaj z Unionom Olimpijo v drugem delu sezone igrali v ligi za prvaka. Med tednom so se Hopsi za to ligo še dodatno okrepili, kajti za njih je do konca sezone podpisal nekdanji reprezentant Gregor Hafnar. 32-letni branilec je imel težjo poškodbo, a je po njej okreval in se pripravljal pod vodstvom trenerja Hopsov Boštjana Kuharja, s katerim se je tudi dogovoril, da pomaga Pol-zelanom. V Postojni Hafnar še ne bo igral, bodo pa zato Kuharju na razpolago prav vsi igralci, ki bodo na krilih velike zmage proti Elektri Esotech zagotovo tudi proti Postojnčanom v vlogi favorita. Epic Misel sicer zna biti na svojem parketu še kako neugoden, odkar je postal trener te ekipe Predrag Milovič, vendar če bo vse Danijel Vujasinovič je odlično vodil Hopse na Polzeli proti Elektri, kar trener Boštjan Kuhar od organizatorja igre pričakuje tudi v Postojni. normalno, potem dvoma o zmagovalcu ne bi smelo biti. Boj za sedmo mesto Elektro čaka po potopu v sosednji Polzeli domače srečanje proti neugodnemu Zagorju in svojemu nekdanjemu trenerju Dušanu Hauptmanu. Poškodba Dejana Ćupa je več ali manj odpravljena, ekipa pa se je v tem tednu tudi pobrala po porazu pri Hopsih. Zagor- je prihaja v Šoštanj neobremenjeno in zato še toliko bolj nevarno, še posebej to velja za Američana v vrstah Zasavcev Gilberta Goodric-ha, ki je tudi prvi strelec lige. Ob zmagi bi bilo dobro, da bi Elektra slavila za več kot 7 točk, kolikor je izgubila v Zagorju, kajti kaj lahko se pripeti, da bosta ekipi na koncu imeli enako število zmag in bi odločala medsebojna obračuna. Borut Cerar in njegovi fantje so nedvomno sposobni zmagati, seveda pa bi jim bila pomoč gledalcev v dvorani v Šoštanju še kako dobrodošla. Dve nevarni srečanji Ekipa Rogaške je v minulem krogu 1. B lige doživela tretji poraz, kljub temu, da je v zadnji minuti v Mariboru vodila za pet točk. Še vedno je v igri za prva tri mesta, torej za ligo UPC. Po pritožbi kluba je Veljko Petranovič lahko igral v Mariboru, skoraj zanesljivo pa ne bo igral na dveh tekmah, ki prinašata veliki nevarnosti za ekipo Borisa Zrinskega. Najprej v soboto prihaja v Rogaško neugodni Šenčur, nato bo treba na pot v Kranj k Triglavu. Spodrsljaji proti ekipam iz sredine tabele niso dovoljeni, zato se bodo morali Slatinčani še kako potruditi, da ostanejo na mestih za napredovanje tudi po teh dveh krogih. Konjičani odhajajo po pomembni zmagi nad Litijo h Kraškemu zidarju, kjer jih čaka v zadnjih krogih razigrana ekipa Sežancev. Za beg z dna tabele bi kakšna zmaga v go-steh Konjičanom še kako prav prišla, vprašanje pa je, če je ravno Sežana prava priložnost za to. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA Deset košarkarskih moštev se je od novembra na Polzeli merilo po enokrožnem sistemu (devet krogov). Za prvaka se bodo v končnici pomerile štiri najboljše ekipe, branilec naslova Kamno-seštvo Vogrinec (osem zmag in en poraz), Vrani Vransko (7-2), Športno društvo Gomilsko (6-3) in Celje Avtokontrol Žalec (6-3). Šest zmag je zbrala tudi Pekarna Rednak Nazarje, a je imela najslabšo razliko v koših v medsebojnih tekmah. V skupini za razvrstitev od 5. do 8. mesta bodo še Veterani Pivovarna Laško, Brglez.com Polzela in Študentski klub Žalec. Pungi Bar Tip Top z eno in Rešpard brez zmage sta končala s tekmovanjem. Četrto leto zapored je najboljši strelec lige Primož Skok (ŠD Gomilsko). Dosegel je 287 točk, Boris Kovačič (Kamn. Vogrinec) 246, Tomaž Blagotinšek (Veterani Piv.Laš-ko) pa 215. Prvi del zaključnih bojev bo 15. februarja: Pivovarna Laško - Brglez.com (8.00), Nazarje - ŠK Žalec (9.15), Vransko - Gomilsko (10.30) in Vogrinec - Avtokontrol (11.45). Tekme za končno razvrstitev pa bodo 1. marca: dopoldne za 7. in 5. mesto (9.00 in 10.30), popoldne pa za 3. mesto ob 16.30 in veliki finale ob 18.00. DEAN ŠUSTER Foto: KATJUŠA Tomaž Blagotinšek, član moštva Veterani Pivovarna Laško, jefizično še vedno pripravljen kot mladenič in tudi zato je tretji strelec v zadnjem času precej kakovostne lige. V Ljubljani je Planinska zveza Slovenije - komisija za alpinizem organizirala prireditev ob izboru najuspešnejših alpinistov v letu 2008. Ob zmagovalcih Tini Di Batista in Andreju Grmovšku je izstopal tudi Luka Lindič iz Galicije, saj je bil izbran za najperspektivnejšega med mladimi alpinisti. V uradni obrazložitvi za podelitev naziva so med drugim zapisali: »Luka Lindič pleza pet let. Leta 2007 je potrpežljivo zbiral kilometre v gorah v klasičnih smereh Kamniš-ko-Savinjskih Alp in Julijskih Alp. Lani pa so vsa leta treningov in plezanja prišla do izraza. Z odličnimi prostimi ponovitvami je nakazal, da je to njegovo leto. Nadaljeval je z odličnimi prostimi ponovitvami pri nas in v Dolomitih. Vrhunec je dosegel z odpravo v Cha-rakuso na zahodni vrh K7, kjer je s soplezalci opravil prvo ponovitev smeri Andreson House Prezelj ...« DARKO NARAGLAV Luka Lindič (levo) v družbi Tine Di Batista in Andreja Grmovška Št. 10 - 6. februar 2009 ««-j .. ,;*.»• mm*,. | ■" v "'rtT^t. - . Arena/ ARENA PETROL DRUŽABNO reprezentanca Slovenije, hrvaška smučarska reprezentanca. NK Celje Naj veselje Še ga nisem doživel. Ali pa sem ga, pa se tega ne zavedam. Naj žalost V vsem slabem in žalostnem je treba videt tudi dobro. Kino Dom še brez epiloga Sojenje v zadevi Kino Dom, ki bo zastarala čez pol leta, se bo nadaljevalo marca Sojenje županu Bojanu Šrotu in nekdanji direktorici Zavoda za planiranje in izgradnjo (ZPI) Moniki Sečnik v zadevi Kino Dom tudi ta teden ni dobilo epiloga. Kot smo že poročali, jima tožilstvo očita nevestno delo vsluž-bi. Občina naj bi namreč Kino Dom pri nakupu prepla-čala za 43 takratnih tolarjev oziroma približno 180 tisoč evrov. Če je bilo prej ključno vprašanje cenilcev, pa so ta teden ugotavljali, kdo je bil sploh odgovoren za pravilne postopke pri nakupu. Ker je bilo slišati povsem nasprotna pričanja, se obravnava še ni zaključila. Prvi je na torkovi obravnavi pričal cenilec Jože Založnik, ki je Kino Dom cenil za Eurocomp, podjetje v lasti Aleksandra Jančarja, sicer pa je bil v času cenitve zaposlen na občinski komunalni direkciji. Založnik je Kino Dom ocenil na 68 milijonov tolarjev (283 tisoč evrov). Cenilec Drago Skubic, ki ga je najel ZPI na Založnikovo pobudo (samo Skubic naj bi se odzval na vabilo za cenitev), je Kino Dom ocenil na 76 milijonov tolarjev (316 tisoč evrov). Skubica tokrat niso mogli zaslišati, ker je zbolel. Tako Založnik kot Skubic sta Kino Dom cenila po metodi, ki takrat ni bila več v veljavi, saj je slab mesec pred tem zakofi o nepremičninskem Monika Sečnik in v sodni dvorani posredovanju uvedel drugo, tržno metodo. Založnik je dejal, da zakona sploh ne pozna, trdil pa je tudi, da je bila njuna metoda še vedno v uporabi. Njegove besede je deman-tiral Iztok Uranjek, tudi zaposlen na občini, ki je del Kina Dom cenil že dve leti prej za Nepremičnine. Edini cenilec, ki ni bil zaposlen na občini oziroma kakšnem od njenih zavodov in podjetij, Peter Črtomir Gorjanc, ki ga je najelo sodišče, je ocenil Kino Dom na zgolj 20 milijonov tolarjev (83 tisoč evrov). Zato je tožilec Bogdan Matjašič predlagal še eno izvedensko mnenje, vendar je sodnica Bo-žena Tamše ta predlog zavrnila. Komisija da ali ne? Kot kaže, pa niso samo cenilci tisti, ki niso upoštevali zakonov. Tokrat je pričala tudi pravnica takratnega ZPI-ja Mojca Perše. Prav ona je bila tista, ki je sestavila pogodbo med Jančarjem in ZPI-jem. Pravzaprav je bila le operativec, saj je, tako Peršetova, sestavila pogodbo po natančnih navodilih Monike Sečnik. Vse Tega se ne spominja niti Monika Sečnik. In znova se je pojavila težava. Eden od pravnikov, Dušan Verbovšek, je namreč dejal, da ne le, da je komisija, ki naj bi jo ustanovil župan Bojan Šrot, obstajala, ampak da je bil od leta 2001 do leta 2003 celo njen predsednik. Šrot je takoj pojasnil, da je obstajala sicer komisija za poslovne prostore, ki je obstajala že leta 1999. Kako je bilo s to komisijo, bo sodišče do naslednje obravnave poizvedelo na Mestni občini Čelje. Bo pa na naslednji obravnavi zanimivo tudi soočenje Verbovška in Sečnikove. Sodnica se je za soočenje odločila potem, ko smo slišali popolnoma različne trditve. Sečni-kova je namreč dejala, da je na enem od kolegijev za neformalnega vodjo pravnikov imenovala Verbovška, ki je vedel za vse posle, ki so se dogajali na ZPI-ju, tudi za posel Kino Dom. Dodala je Še, da je z Jančarjem in Verbovškom, ki se zelo dobro poznata, skupaj sedela na sestanku, na katerem so se pogovarjati o tem poslu. Verbovšek sicer poznanstva z Jančarjem ni zanikal, vendar pa je v svojem pričanju dejal, da s Kinom Dom do rušitve ni imel nič. Kako je torej bilo, bomo slišali 2. marca. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA je bilo torej že vnaprej dogovorjeno, pravniki, bih so trije, so pogodbe le uredili v pta-vilno formo. Kljub temu se je pojavila težava. Pet mesecev preden je bila sklenjena pogodba, je namreč začela veljati uredba, po kateri bi morala vsako razpolaganje z občinskim premoženjem obravnavati posebna komisija. Kdo je bil zadolžen za to, da se na to opozori, se v torek niso mogli zmeniti. Peršetova je dejala, da takrat komisija sploh še ni bila potrebna pri takih vprašanjih, pa tudi, da ne ve, da bi takšna komisija takrat delovala. Droga kar v trezorju Celjski kriminalisti so konec januarja v eni od stanovanjskih hiš na našem območju našli skoraj sto sadik konoplje, kilogram posušenih vršičkov ter pripomočke in predmete za proizvodnjo droge. Hišno preiskavo so opravili pri 34-letnemu Celjanu, ki je sodeloval še z 32-in 28-letnikom iz Žalca. Tudi pri njiju so našli drogo, pri enem celo trezor, v katerem so med drugim bili še kokain, LSD in več kot sto tablet ecstasyja. Trojica naj bi si pri nečednih postih razdelila vloge, od nakupa nekaterih drog na Nizozemskem, oddajanja prostorov za gojenje konoplje, proizvodnje le-te do prodaje mamil. Vpletene bodo ovadili zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog. SŠol Prosti čas V prostem času se veliko rekreiram, tečem, kolesarim, vadim v fitnesu, vse pa je odvisno od časa irr navdiha. 20 ŠPORT-KRONIKA Stanovanje Stanujem v Celju. Družina Živim s hčerko. Glasba, film Rock, rock, rock. Film - odvisno od razpoloženja. " w " a1 CVl *IIK C* I Klubi do sedaj NK Domžale, vaterpolo reprezentanca Slovenije, rokometna I Začetki [ Po končani karieri atleta sem začel delati kot feioterapevt in j osebni trener. Zače) sem v ■biatlonu z Andrejo Mali, j nadaljeval v koIesa5tvu. Dobil sem ponudbo slovenske i rokometne reprezentance in delo sem z veseljem sprejel. Sledilo je povabilo NK Domžale, ki ga najprej nisem sprejet, saj sem hote! z rokometa« oddeiati do konca tekmovalne sezone, j zimski pavzi pa sem se vabilu odzval Po dveh letih v Domžalah sem dobil povabilo za sodelovanje s hrvaško smučarsko reprezentanco, ki se mu nisem mogel upreti, saj sem skrbel za tri smučarje svetovnega «ha: ivico Kosteliča, Ano Jeiušič in Niko Fieiss. Sledila je možnost dela v Celju, kar i sem z veseljem sprejet, saj sem z glavnim trenerjem Slavišo Stojanovičem dobro sodeloval že v NK Domžale. Skratka, izkušenj sem si nabral dovolj v različnih okoljih in mislim, da to pripomore tudi k dobremu delu. I Delo je podobno kot i drugimi športniki, sanacija poškodb, masaže, preventivna vadba, individualna vadba za izboljšanje telesne priprave. V nogometu je veliko poškodb giežnjev, kolen, mišičnih poškodb in __udarcev. Želje IS Kot sodelavec NK Celje upam, da se š klubom uvrstimo na sam vrh SNL, osebno pa bi se rad Še izpopolnil in JU nekoč delal s športniki svetovnega razreda. S Publika Kolikor jih je, mislim da so navijači korektni, želja vsakega pa je, da bi igrali pred polnimi tribunami. Št. 10 - 6. februar 2009 ArvKOsZHtaßOtrtdcev- NOVI TEDNIK Primer Kajtna: končno sodna preiskava Bosta osumljenca sedla na zatožno klop? - Ena od glavnih prič je zdaj že umrla drobnosti, ki so za primer zagotovo zelo pomembne. Ne bojim pa se, da bi zadeva zastarala.« V sodni preiskavi naj bi pridobili tudi mnenje inštituta za sodno medicino o dejanskem vzroku smrti, na podlagi tega bodo verjetno poskušali oceniti, ali bi Bojanu Kajtni nuđenje takojšnje prve pomoči lahko rešilo življenje. Je še upanje? Nad počasnostjo sta ogorčena tudi brata pokojnega, Miran in Boris Kajtna. Čeprav sta v sredo dobila dober občutek, da se je pod vodstvom novega preiskovalnega sodnika v tem primeru vendarle začelo premikati nekoliko hitreje. »Vsaj začelo seje nekaj dogajati, zato imamo neke vrste zadoščenje. Priče iz čakalnice bodo povedale, kaj so slišale in kaj se je dogajalo tam. Njihove izjave bodo potrdile naše navedbe, da je brat bil tam, da je potrkal na vrata ambulante, da je bil nek dogovor med njim s sestro in da ga je poslala po napotnico, čeprav sploh ni vedel, kam mora iti! Šest ur po bratovi smrti sva govorila s temi pričami, povedale so nama, da je prosil za pomoč, da je rekel, da bi sam plačal pregled, vendar ga je sestra napotila v zdravstveni dom! Ta zavrnitev pomoči mu je dodatno dvignila pritisk ..., kar ga je na koncu tudi ubilo,« je dejal brat Boris Kajtna. Svojci pokojnega se ne morejo znebiti občutka, da bi se primer kaj hitro pospravil pod preprogo, če nebi mediji o tem pogosto poročali: »Veliko ste naredili ravno novinarji, ker ne pustite, da se to pozabi, in ker ne dovolite, da se dogajajo takšne stvari. Slovenija je zdaj že dovolj razvita, da se takšni primeri začnejo razpletati. Vsi vemo, tudi zdravniki, da se je motiti človeško, in če prihaja do napak, naj jih priznajo in naj se nekaj ukrene, da se ne bodo več dogajale,« dodaja Boris Kajtna. Glede odškodnine sta brata že v štartu potegnila kratko, čeprav sta tesna sorodnika pokojnika, bosta pa odškodnino zahtevala oče in sin Bojana Kajtne. Ni pa skrivnost, da razmišljajo tudi o zasebni tožbi proti vpletenim, toda zaenkrat bodo počakali na razplet postopkov uradnih inštitucij, nato pa se bodo odločili, kako naprej. Naj spomnimo, da je interni strokovni nadzor v bolnišnici U pokazal, da zdravnica ni kri-va, komisija zbornice zdravs- ^ tvene nege je nato menila, da (Ü ni odgovorna niti sestra. So pa opozorili na vrsto nepravilnosti v celjski bolnišnici, od koder svojcem umrlega niso poslali nobenega uradnega opraviči- C la, še manj sožalja. O SIMONA ŠOLINIČ £ o u ai (i) (TS Nekajcentimetrska snežna odeja službenega vozila celjskega sodišča... Storili več kot 40 kaznivih dejanj Šentjurski policisti so odvzeli prostost 19 in 21 let starima bratoma z območja Planine pri Sevnici, ki ju sumijo najmanj štirih vlomov in devetih tatvin. Novembra in decembra naj bi na območju Planinske vasi in Šentjurja kradla orodje, gorivo ter avtoradie. Policisti so prijeli še več oseb, ki so od njiju kupovale ukradene stvari in jih preproda-jale. V dveh hišnih preiskavah so zasegli tudi stvari, ki izvirajo iz tatvin, med drugim imitacijo pištole. To naj bi uporabiti lani pri poskusu ropa bencinske črpalke na Mariborski cesti v Celju. Našli so tudi številne registrske tablice, ki so jih decembra kradli v Podčetrtku, jih namestili na svoje vozilo in z bencinskega servisa kradli gorivo. Šentjurski policisti so izsledili tudi 45-letnika iz Trebnjega, ki je na območju Šentjurja in okolice kradel predvsem motorne žage. Preiskali so še novoletne vlome v šest lokalov na tržnici. Storilec je 25-letni Laščan, ki so mu ukradene predmete tudi zasegli. Za zapahi se bodo znašli še 59-letnik iz Šmarja, ki naj bi decembra v Šentjurju ukradel avtomobil, ter trije mlajši moški iz Šentjurja in Celja, ki so letos s pomočjo vrtalnega stroja iz avtomobilov ukradli približno 100 litrov goriva. Pri tako zasneženem avtu je vidljivost gotovo slabša. Po ulicah Hudinje kar z motornimi sanmi Sneg, ki je zdaj povečini že skopnel, je še v sredo ogrožal voznike in pešce zaradi malomarnosti drugih Snega je na celjskih ulicah iz ure v uuro manj, a tokrat ne zaradi zimske službe, temveč zaradi višjih temperatur. Toda to seveda ne opraviči malomarnosti voznikov, ki v dneh najhujšega sneženja niso očistili svojih vozil toliko, da s tem ne bi ogrožali ostalih v prometu. Ker vozniki ne očistijo sneg s svojih vozil, preden sedejo za volan, s tem kršijo Zakon o varnosti v cestnem prometu. Kazen za to je 120 evrov, za pravno osebo oziroma samostojnega podjetnika več kot tisoč evrov. Glede na to, da smo samo v nekaj minutah na celjskih ulicah neočiščen sneg opazili na številnih osebnih avtomobilih, ki so bili tudi last podjetnikov, smo kar hitro izračunali, da bi se proračun napolnil z več deset tisoč evri, če bi policisti te voznike kaznovali. »Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ah ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.« Del člena, na katerega se vozniki požvižgajo. Na celjsko policijo smo naslovili vprašanje, koliko voznikov so zaradi tega v torek in sredo kaznovali, vendar nam odgovora niso posredovali, saj v pregledu prekrškov nimajo posebne evidence, na podlagi katere bi bilo razvidno, da so kazen napisali po tem členu. Čeprav je - roko na srce - težko pričakovati, da je bilo takšnih kazni napisanih veliko, če sploh kaj. Ogromno neočiščenih vozil je bilo tudi parkiranih po ulicah in parkiriščih, vendar so se takšna tja pripeljala, saj je bilo videti, da so vozniki očistili stekla (tudi ne vsa), če bi bila vozila tam parkira- na ves čas sneženja, bi bil avtomobil popolnoma zasnežen, tako pa .... Svojevrsten doseg v razumevanju varnosti v prometu pa je pokazal voznik motornih sani. Ta se je namreč v ponedeljek zvečer na motornih saneh vozil kar po glavnih ulicah Hudinje. Mimo voznikov in pešcev je po cestah in nato še po bližnjem hribu krožil kot v posmeh vsem debelo uro! Kljub več klicem na celjsko policijo je bilo policijsko patruljo opaziti, ko Hudinjčani hrumečega zvoka motornih sani niso več slišali. Kljub temu na celjski policiji pravijo, da vedo, kdo je vozil sani. Napisati naj bi mu plačilni nalog, morda pa ga bodo kaznovali še kako drugače. Na plačilnem nalogu bo imel nizek znesek, ki tega, da je ogrožal voznike na cesti, ne odtehta. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Junija letos bosta minili že dve leti od smrti 50-letnega Celjana Bojana Kajtne. Umrl je na pragu celjske bolnišnice, zatem ko so ga pred pregledom na urgenci kljub temu, da je jasno povedal, da ga stiska v prsih, poslali po napotnico. Primer, ki v javnosti še vedno zelo odmeva, je trenutno v fazi sodne preiskave. Po dveh osumljencih, medicinski sestri in zdravstvenem tehniku, ki sta bila dežurna v isti noči, je v sredo preiskovalni sodnik zaslišal nekaj prič, med drugim tudi dve osebi, ki sta bili v času dogodka v čakalnici. Kriminalisti so preiskavo končali hitro, kar nekajkrat toliko časa pa je preteklo, da se je končno začela še sodna preiskava. Preiskovalni sodnik Matjaž Guček, ki je primer prevzel od druge sodnice letos, naj bi preiskavo končal že konec meseca, kar je za primer lahko pozitivno. Zna pa se zavleči, odvisno od tožilca, ki bo presodil, ali je dovolj dokazov za obtožnico ali bo zahteval dopolnitev ali pa bo primer zavrgel. Torej sodna preiskava v tem trenutku še nikakor ne pomeni, da bosta osumljenca sedla na zatožno klop. Pred nekaj meseci je celo umrla ena od glavnih prič, ki je slišala, kaj se je Kajtna usodnega dne pred vrati urgentne ambulante pogovarjal s sestro, preden se je odpravil po napotnico v sosednji zdravstveni dom. Na poti do tja se je zgrudil. Če bi se sodna preiskava začela prej, bi lahko žensko zaslišali in tako pridobili ključne podatke. Odvetnik družine Kajtna Bojan Grubar pogreša kot osumljenca zanj ključno osebo -zdravnico, ki je bila takrat dežurna: »Kot pooblaščenec svojcev umrlega sem prepričan, da je v zdravstvenem timu odločilna odgovornost zdravnika, ki vodi tim, ne pa sester ali medicinskih tehnikov, ki le iz-vajajo tisto, kar jim naloži Brat pokojnega, Boris Kajtna. »Veliko ste nam pomagali ravno mediji!« (Foto: SHERPA) zdravnik!«Toda zdravnice med osumljenci ni. Da bi sodila tja, je med vrsticami slutiti tudi iz besed odvetnika medicinske sestre in tehnika, ki pravi, da nikakor ne moreta biti odgovorna za takšno ravnanje. Grubar še dodaja, da ne verjame, da se bo sojenje začelo prej kot v letu ali dveh: »Zame kot odvetnika je to, da se je sodna preiskava začela šele zdaj, popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo! Preiskava lahko traja nekaj časa, potem bo preteklo še nekaj mesecev, ko bodo o primeru odločali na okrožnem državnem tožilstvu. Priče bodo v tem času začele pozabljati določene po- Bi Bojanu Kajtni takojšnja pomoč rešila življenje? Št. 10 - 13. februar 2009 m - 22 Wl 3'V Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Kdo je mučitelj? Je Miška Zonzi zbolela? Kako naj si drugače razlagam njene izjave v zapisu Kdo je mučitelj v 5. številki Novega tednika, češ da se še noben kuža ah muca v zavetišču ni pritoževala, da jo zebe? Zakon je jasen in besedna zveza »po njihovem mnenju« nič ne pomeni. Zakon namreč predpisuje za vse bolne živali in mame z mladiči namestitveni prostor, ogrevan na 20 stopinj Celzija. Če ga ni, potem jih zebe, in zavetišče krši zakon. Gospe iz društev, ki se vtikajo v tako »absurdne« stvari, to zelo dobro vedo, zato bo glasnega govorjenja tudi v bodoče veliko. V zavetišču se nimaš kaj močno trudit, draga Zonzi miška. Zavetišče mora delovati v skladu z zakonom in s pravilnikom, tudi če ni nikogar iz društva na obisk niti enkrat tedensko. Hej, pregrizni električni kabel in drugič tipkaj v mrazu, na minus nekaj stopinjah, pa se boš morda naslednjič ti pritoževala kužkom in muckam, da te je zeblo. HELENA J. HACIN Herojskemu vdoru v Stari pisker ob rob - 2. Zelo se strinjam z gospodom Grobelnikom, ko v zadnjem stavku obljublja, da bo vztrajal, »dokler se vse, kar ste zapisali v že omenjenem dopisu, ne razčisti«. Zgodovina si zasluži resnico. V tem smislu, če lahko kar koli pomagam, sem mu vedno na vo-1)0- Imam pa resne pomisleke, kako naj se pogovarjam z »jeznim« človekom, ki mi vnaprej jemlje verodostojnost, me javno obravnava kot lažnivca ..., čeprav se niti ne poznava. Toda bom poskusil, ker je gospod Grobelnik v svojih stališčih neverjetno odločen. Očitno ima v rokavu zanimive argumente, s katerimi me lahko prepriča -ne da sem lažnivec, temveč da me je pokojna Lenka Gabrovec namerno ali nenamerno zavedla. V tem primeru se bom zagotovo za svoje pisanje javno opravičil. F. KOVAČ, Ponikva »Družba ne more biti ločena od Cerkve« Stres v ločitvi Cerkve od države vidi »jabolko spora«. Na Šentjurskem forumu sta pred kratkim izrazila svoje poglede na dogajanja v religiji celjski škof g. Stres in g. Gulič, član LDS. Potek komuniciranja in ubesedenje misli sta bila izražena dostojno. Kar manjkajoče pri nas. Pri tem so me vzpodbodle h komentarju izražena stališča g. škofa. Začeto z izhodiščem, da vidi ločitev Cerkve od DržaVe za jabolko spora. V zgodovini, ne tako daleč nazaj, so ljudje izhajajoč iz francoske revolucije, sprejeli deklaracijo o človekovih pravicah. V tedanji družbi je to pomenilo sočasno izstopanje izpod pokrovke religije. Izpod RKC, ki je ambicijo oblastnega nadzora pričela uveljavljati sočasno z uvajanjem religije. Bila je opremljena z vsemi atributi, potrebnimi za obvladovanje svojih ambicij, včasih tudi z vojaki. RK Cerkev, upravna struktura prostovoljne religiozne skupnosti, si tudi sedaj, času ustrezno, prizadeva oblastno obvladovati svoje okolje. Prizadevanja vstopa v vse pore družbene skupnosti - Države to dokazujejo. Za g. Stresa je prizvok navedbe ločitev Cerkve od Države nesimpatičen. Posredno s tem kaže željo vzpostavitve religiozne Države s primatom RKC. Ni izrazil, kaj naj bi pomenila po njemu morda simpatično opredeljena ločitev. Povsem nepotrebno je dopolnil svoje izvajanje s pravilom ustavno opredeljene pravice verske svobode državljanov. Pri nas opomba za tozadevno opredelitev ni potrebna. Tudi ni obrazložil pomen izraza, da Cerkev ne sme biti ločena od družbe. Če je imel v mislih religijo, je ta navedba neustrezna in nepotrebna. Notranja religiozna povezava, katera koli, s tem predstavlja tudi družbo. Pri tem noben pravni subjekt, kar RKC je, pri nas in v tujini ni ločen od ali iz družbe. A odnos v njej določa temeljni sporazum medsebojnega sožitja -Ustava. Katera koli verska povezava predstavlja subjekt, ki je v svoji organiziranosti samostojen, neodvisen od države. Kot državni subjekt in istočasno družbeni segment ni izločen iz pravic odzivanja. Toda vsiljevanje misli preko vstopa v družbene in državne inštitucije postavi pod vprašaj namen tako razumljene pravice. Nakopičeno premoženje izkazuje uspešnost RKC pri uveljavljanju. Mnogo si je pridobila s silo. Nadaljuje s kapitalom. Posluje po vseh pravilih ekonomskega poslovanja. Tudi v naši državi RKC od tega ne odstopa. Ko izreka skrb za uveljavljanje polarizacije javnega mnenja, k temu RKC neprestano prispeva. Ob tem nekatere slovenske medije (katere?) navaja za sovražnike Cerkve. So g. škofa k navedbi napotili zapisi primerov denarne ne- nasitnosti RKC, moralnih de-viacij njenih nosilcev? Od kod in zakaj je imel za potrebno uporabiti besedo sovražnik? V povezavi z neprestano skrbjo za lastno dobrobit? Je to oznaka tistih, ki nasprotujejo delovanju RKC, mimo izražene vloge ustanovitelja krščanstva? Je bil tudi Luther sovražnik? Sedanji mediji (sovražniki?) prikazujejo dejanja pohlepa Cerkve, ki nimajo nikakršne povezave z versko izpovedjo. Tako je pozornost finančni plati, katere naj bi bilo po njegovo od javnosti preveč, nadvse upravičena. Odprava tega je enostavna. Spoštujte in uveljavljajte izhodiščna pravila religije. G. Stres je izjavil, da bo RKC objavljala vsako leto višino svojih dohodkov. Vseh? Tudi kapitalskih? Zakaj? Za koga? Za zasebno inštitucijo je obseg prihodka in pomembnost izključno njena pravica in intima. Tudi osebno lastništvo kapitala v njej s strani upravljavcev premoženja. Zato javna objava ne more skriti posrednega namena vpenjanja v proračun Države. Smo v svetovni ekonomski krizi. Soočamo se s zapiranjem poslovnih in proizvodnih objektov in zmanjševanjem delovnih mest. Je RKC na tem kaj storila? Koliko delovnih mest v RKC odpravljate, krčite? Koliko osnovnih sredstev, ki presegajo vaše zmožnosti vzdrževanja, obratovanja, odtujujete? V čem se razlikuje RKC poslovanje od izhodišča človekovega preživetja? Dejstva vam niso naklonjena. Celo piarovski genij bo delo opravljal zelo težko in zagotovo ne z želenim uspehom. Jabolko spora ne predstavlja ločitev od države temveč vaše nes-poštovanje Jezusovega nauka. ALEKSANDER MARKOVČIČ, Mengeš Celjani! Bliža se nam 8. februar, Prešernov dan, naš kulturni in državni praznik. Prosimo, izobesite na ta dan državno zastavo. Prof. DANE HRIBERŠEK, za skupine Celjanov Pogum ali nesramnost nasprotnikov Slovenije Kot prostovoljec veteran vojne za Slovenijo si ne morem kaj, da ne bi napisal nekaj stavkov na račun tistih, ki so že in zdaj zahtevajo državne in vojaške pokojnine na račun slovenskega naroda, ki so ga bili ob osamosvojitvi pripravljeni izbrisati ali pa ga do končnega obračuna poslati v taborišča. Slovenija bi morala dokončno reči: »Ne, hvala za sodelovanje, pokojnine pa boste dobili tam, kjer ste delovali in sodelovali.« Država bi morala na to odgovoriti popolnoma drugače. Vsi, ki zahtevajo pokojnine, naj navedejo in dokažejo, kako in s čim so si to zaslužili in na čigavem bregu so bili, ko so bombardirali, uničevali samostojnost Slovenije, jo želeli pred svetovno javnostjo diskreditirati, sebe pa postaviti kot žrtve nasilja s strani Slovenije in njene pravice -samostojnosti. Stvari prikazujejo tako, kot da so zdaj oni zaslužni za našo samostojnost in si resnično zaslužijo to, kar zahtevajo, saj so se res trudili uničevati Slovenijo, skupaj z mnogimi, ki pa nosijo zdaj drugačna oblačila, pa se na vse mogoče načine petelinijo in jih podpirajo, ko pa je naša drživa poznana kot zmeraj pokorna in radodarna do vseh, ki so ji že od nekdaj delali krivico in zlo. Čas je, da rečemo: »Hvala tovariši, penzijo pa si poiščite tam, kjer ste sodelovali, in to zahtevajte od tistih, ki so vas vodih in vam v tem obdobju dajali plačo.« Bojim se, da bodo v najkrajšem času to storili vsi, ki so sodelovali na strani okupatorja v 2. svetovni vojni na ozemlju Slovenije. Zahteve bodo podali najprej domači izdajalci, pa Nemci, Italijani, belogardisti, domobranci, črna roka in razni skrivači, ki se še danes skrivajo med nami, pa že dobivajo penzije za to, kar niso naredili. Če bodo naši poslanci izglasovali zakon, ki bo omogočil pokojnine ljudem, ki so pljuvali in žalili Slovenijo, jo napadli ob osamosvojitvi s silo in z orožjem grozili z genocidom, kar bi jim kmalu tudi uspelo. Če ne bi Slovenci stopili skupaj kot eden, razen nekaterih izjem, ki danes zahtevajo državne pokojnine, bi bilo danes drugače. Da pa ni tako, gre zahvala tudi tedanji politiki, ki je stvari vodila preudarno. Resno se bojim, da bodo ti ljudje uspeh s svojimi zahtevami, saj je naša domovina znana po popustljivosti in dobroti do tistih, ki nam napravijo zlo, država pa se drži tistega pregovora, da če te kdo udari po enem licu, nastavi mu še drugega, pa bo mogoče še bolj srečen in zadovoljen, kot je primer meje s Hrvaško. Mislim, da bodo kmalu vsi obsojeni zaporniki zahtevali oprostilne sodbe, odškodnine, pokojnine in razne privilegije, tiste pa, ki so jih tja poslali, pa kaznovali, kar je živi primer njihovih zahtev. DUŠAN SELŠEK, Teharje Meddržavni mejni spor Slovenija -Hrvaška Vsaj po sredini oddaji Odmevi v preteklem tednu na nacionalni TV je bilo lahko vsakemu še tako nepoučenemu in nezainteresiranemu gledalcu jasno, da z neposrednimi, t. i. bilateralnimi pogajanji mejnega spora s so-. sednjo državo Hrvaško ne bo mogoče rešiti. V oddaji, ki jo je vodil Slavko Bobovnik, sta na naši strani sodelovala Ivo Vajgl in Jelko Kacin, na hrvaški preko povezave iz zagrebškega studija pa profesor Davorin Rudolf. Od vsega začetka do konca je bilo razbrati, da gre za razpravo, če ta pojem lahko le pogojno uporabimo, kjer nihče drug drugega ne posluša, ko se govori drug mimo drugega, ko je vodilo vodji oddaje na postavljeno vprašanje ne dati pravega odgovora, ko se skuša nasprotnika »povozit« s pozicije večje retorične sposobnosti, moči in podobno, ko ni namen občestvu natočiti čistega vina in še bi lahko naštevali izkrivljanja, ki so tako značilna za današnji način medsebojnega občevanja. Seveda mislimo na razmerje med našima udeležencema na eni in hrvaškim na drugi strani. Posebno hrvaški profesor je odprl vse svoje registre in se pokazal, žal, nevrednega svojih strokovnih, pedagoških in drugih akademskih nazivov. Iz videnega je bilo moč zaključiti, kakšno dogajanje se je šele lahko odvijalo na sicer redkih, rečeno je bilo štirih ah petih sestankih v dobi 18 mesecev življenja in (ne) dela mešane slovensko-hrvaške meddržavne komisije pravnih strokovnjakov mednarodnega prava, tam, kjer kamere in mikrofoni ni- so bih prisotni. Zaradi tega ne more čuditi ugotovitev, da navedena komisija svojega dela ni opravila, saj je, še posebej hrvaški strani, manjkala pripravljenost, to je dobra volja, storiti nekaj, da bi se obravnavani mejni spor enkrat rešil. Pri tem nam ni toliko v ospredju razmišljanje, koliko je obravnavano jalovo delo stalo in koliko časa se je brezplodno zapravilo, da pri tem ne štejemo kot neuspešnih vseh dosedanjih 18 let in ne le zadnjih 18 mesecev. Po nekaterih podatkih naj bi slovenski vodja dela komisije, profesor Pogačnik, »potegnil« 110.000 evrov bruto, profesor Rudolf pa naj bi sodeloval v komisiji zastonj. V ospredju je negativni rezultat: tako, kot so nekateri podčrtali, smo pri razreševanju mejnega spora tam, kjer smo pred leti bih - na točki nič. Zaradi tega menimo, posebej, da se »razreševanje« navedenega ne bi še naprej vleklo enako dolgo neuspešno, da sprti strani zadevo predata tretjemu, da o njej odloči in to dokončno. VLADIMIR KORUN, Velenje □ DRI TELEFON Hrup in alkohol Bralca iz Celja moti hrup, ki ga povzročajo obiskovalci lokalov v strogem središču mesta, saj so odprti do jutra. Prav tako opaža, da odhajajo vozniki avtomobilov domov vinjeni ter imajo prižgan radio na ves glas. Tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin odgovarja: »Policisti Policijske postaje Celje so s problematiko, ki jo navaja bralec, seznanjeni. V lokalih v centru mesta Celja in okolici zato pogosto izvajajo redne in poostrene nadzore in v primeru kršitev ukrepajo.« Neplužena cesta Bralca zanima, zakaj ni plužena ter posipana cesta od Mačkovca proti Kalob-ju. Kot omenja, gre za približno sto metrov odseka v okolici motokros proge. Občina Laško je posredovala odgovor, ki ga je pripravil predsednik KS Šentrupert Ivan Gračner: »Ta odsek ceste plužimo po prioriteti sku- paj s cesto Šentrupert-Mač-kovec-Trobni Dol, tako da je prevozna z ustrezno zimsko opremo. Posipavamo asfaltni del, medtem ko makadamske ceste običajno ne, ker je posip drugačen kot za asfalt in običajno ni potrebe. Če je nujno potrebno, posipavamo tudi takšne dele cest (tako bo tudi vnaprej). Na tem 400 metrov dolgem odseku je malo prometa, zato je vzdrževanje tega odseka temu primerno.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. www.novitednik.coiii MM St. 10 - 6. februar 2009 VSAK IMA 1.580 m3 STANOVANJSKIH POVRŠIN (prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009) Cena stanovanj: 1.280 -1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV. Informacije o prodaji: Naslov: Lava 42, 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.Si Internet: www.cm-celje.si Terme Dobrna Prešernova domačija v Vrbi V Prešernova Vrba »O Vrba, srečna, draga vas domača ...« so uvodne besede, ki zaznamujejo Prešernov rojstni kraj. Idilična Vrba na Gorenjskem (537 m) je gručasto naselje na vrhu savske terase in sadi med najstarejša na tem ozemlju. V vasi živi okoli 200 prebivalcev. Osrednja zanimivost kraja je hiša Pri Ribič, kjer se je leta 1800 rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Bil je tretji otrok dokaj premožnega gruntarja in za takratne razmere dobro šolane matere. Prešernovo rodbino zasledimo že v drugi polovici 17. stoletja. Hiša je ohranila podobo iz sredine 19. stoletja in je lep primer gorenjske gruntarske hiše. Na pobudo pisatelja Franca S. Finžgarja so jo že leta 1939 preuredili v spominski muzej (to je prva spominska hiša v Sloveniji). Hiša ima obokano vežo, znamenito črno kuhinjo, kamro in še dva gospodarska prostora. Opremljena je delno z originalno opremo, delno s prineseno iz obdobja pesnikovega življenja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na ogled zibelka, v kateri je svoje prve dni preživel Prešeren. Zanimivi so tudi dokumenti, ki predstavljajo pesnikovo življenje in ustvarjanje. V stavbi potekajo različne kulturne prireditve, predvsem ob obletnicah rojstva in smrti pesnika. Vrba je v pozni jeseni leta 2000, za dvestoletnico Prešernovega rojstva, dobila nove ceste, pločnike, parkirišča ter spomenik pred vasjo s prvo kiparsko upodobitvijo pesnika, ki jo je daljnega leta 1805 ustvaril Franc Ksa-ver Zaje. IZLE.TNII65>\/A TURJ5HOIA A^tNOJA &e/fe Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00, e-pošta: ita.celje@izletnik.si www.izletnik.si; poslovalnica Žalec, tel.: 03 571 71 15, email: ita.zalec@izletnik.si 8. MAREC V BUDIMPEŠTI 7.-8.3. • 8. MAREC V PRAGI 7.-8.3. • 30 CVETLIČNI SEJM - P0RDEN0NE in GRAD MIRAMARE 14.3. • DUNAJ 28.3. • SALZBURG in HALLEIN 4.4. • SARAJEVO 25.-26.4. • SARAJEVO in MOSTAR 17.-19.4. • DUBROVNIK in ČRNA GORA 23.-27.4. •SKANDINAVIJADON0RDKAPA5.-19.7. • NOVOST!!! MAKEDONIJA & ALBANIJA 17.-21.6. (letalo, avtobus) • ZIMSKI POČITNICE: POREČ htl Parentium 3 x polp že od 98,10 EUR/os • UMAG htl Sol Umag polp že od 35,70 ?/dan • OPATIJA htl Kristal polp že od 30,00 EUR/dan, htl Admiral (10.2.-3.4.) polp že od 39,00 EUR/dan • NOVIGRAD htl Maestral 2 x polp že od 67,00 EUR/os • VESELI KARNEVAL V UMAGU htl Sol Garden Istra 20.-22.2.2 x polp, bogata pustna ponudba 80,00 EUR/os • MORAVSKE TOPLICE - ugodni paketi v Termah Sončni park Vivat (bogata ponudba, popusti za otroke) • PRVI MAJ V UMAGU htl Adriatic 2 x polp, bogat program 25,50 ?/os/dan • bogata ponudba apartmajev (Sol Polynesia, Sol Stella Maris, Istrian Villas in Savudrija Trenutkov, ko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni v življenju nikoli preveč. ZATOREJ POVABITE NAJDRAŽJE NA VALENTINOV PLES v petek 13.2.2009 V ZDRAVtUŠČE LAŠKO V DRUŽBI AMOR)/ \ / IN SLOVENSKE GLASBENETEGENDE STANETA MANCINIJA. Večer bosta s plesnimi vložki povezovala Sara Zimic in Sašo M. Krasnov. Okušali boste božanske kulinarične mojstrovine. 69 € za dve osebi. Pohitite z rezervacijami, število mest je omejeno!!! Informacije in rezevacije: 03 78 08 110 info@terme-dobrna.si; www.terme-dobrna.si UU8UANA NAMA: 01 244 3690, UUBUANAKTui • BTC: 0! 5! 0! 700, MARIBOR*Planet TUŠ: 02 48 03 900, [EUE: 03 42 84 302, VELENJE: 03 89 84 370, KOPER: OS 66 33 660, PORTOROŽ: 05 6710 680 IZŠEL JE KATALOG POTOVANJ PO EVROPI 2009 Ne spreglejte promocijskih popustov za ZGODNJE PRIJAVE! Poedravni napitek, kulinarična doživetja, ples, glasbeni gost... Informacije in rezervacije: 03 73 45 260 I f| THERMANA vilih, volili so župana in obravnavali manjše spore med vaščani. Ta predel Gorenjske se ponaša še z nekaj zelo znanimi možmi, ki so bili pomembni za naše kraje. Pred leti je bila speljana Pot kulturne dediščine, ki teče od domačij Matije Čopa v Žirovnici in Toneta Janše v Breznici do Franca S. Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna v Rodinah ter se zaključi v Vrbi. Za spominske hiše vzorno skrbi Gorenj- ^ ski muzej z Jesenic. Izletniških zanimivosti je več kot dovolj, le pravi čas in vreme je treba ujeti. FRANCI HORVAT Kljub neprijaznemu vremenu so si oldtimerje z Nizozemske ogledali tudi Savinjčani. »Starine« na avtopoligonu Pred dnevi so se mnogi Savinjčani z začudenjem ozirali za starinskimi vozili z nizozemskimi registrskimi tablicami, ki so se ustavljala na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Šlo je za mednarodni reli nizozemskih voznikov oldtimerjev, ki ga izpeljejo preko petih držav. V Sloveniji so se ustavili samo v Ločici ob Savinji, potem pa pot nadaljevali po avtocesti na Madžarsko. Na avtopoligonu je znanje v spretnostni vožnji izkazalo več kot 90 voznikov, med »starinami« pa je bilo opaziti največ poršejev, volvov in alf. Vsa organizacija tekem in spretnostnih voženj je bila v rokah nizozemskih organizatorjev, vožnjo po avtopoligonu pa so gostom omogočili člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina. US, foto: TT Dostop: iz Ljubljane se peljemo v smeri Jesenic, malce pred tem krajem zavijemo za Žirovnico oziroma Vrbo. Če želite potešiti svoj želodec z domačini speciali-tetami, se ustavite v Žirovnici, kjer se nahaja gostilna Knafelj. Cerkev sv. Marka, ki je tesno povezana z našim poetom, stoji na vzhodnem robu naselja. Prvotno je bila romanska, v 16. stoletju so jo gotsko predelali. Streha je pi-ramidasta in pokrita s skodlami. Na zunanjem zidu so ostanki fresk furlanskih slikarjev iz 15. stoletja, v notranjosti pa freske Jerneja iz Lokve iz 16. stoletja. V sakralnem objektu sta klasična primera zlatih oltarjev iz 17. stoletja, rezljan glavni oltar z rokokojskimi prvinami iz 18. stoletja in rekonstruiran slikan strop. V vzhodni lopi je doprsni kip nekdanjega slovenskega cerkvenega poglavarja nadškofa Antona Vovka, ki se je rodil v isti hiši kot Prešeren. Vas Vrba se ponaša še z eno posebnostjo, to je lipa, ki stoji sredi vasi. Obdana je s srenj-skimi kamni, ki tvorijo simbolni spomenik starega ljudskega prava in običajev. Vaško središče je pomembno tudi zaradi kompozicije stavb, kajti vsa slemena poslopij so usmerjena proti lipi. Okoli drevesa je 16 kamnov, kar nakazuje, da je bilo včasih v vasi 16 kmetij. Na kamnih so sedeli gospodarji posameznih kmetij in ob pomembnih priložnostih odločali o usodi vaške srenje in o skupnih opra- St. 10 - 6. februar 2009 - 24 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK RADIA CELJE SOBOTA, 7. februar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) NEDELJA, 8. februar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -na kulturni praznik smo v studio Radia Celje povabili Tanjo Roženber-gar Šega, diplomirano etnologinjo in kulturno antro-polginjo, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PONEDELJEK, 9. februar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - posnetek koncerta ob 800. oddaji, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) TOREK, 10. februar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.15 Za malo denarja veliko muzike, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) SREDA, 11. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Strojmachine, 19.00 Novicej' 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 12. februar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 13. februar 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 800. Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje Na Radiu Celje se je v ponedeljek odvrtel že 800. Vrtiljak polk in valčkov. V nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri pa pripravljamo skupaj z ŠKD Rudarjem Pečovje in občino Štore jubilejni koncert. Nastopili bodo Slovenki zvoki, Karli Gradišnik, Vesele Štajerke, Krajcarji, Oktet Podoglarji, Navihanke, Ansambel Prosen in Vinko Šimek. Voditelj koncerta bo gonilna sila Vrtiljaka polk in valčkov Radia Celje Tone Vrabl. Na sliki je s tehnikom Tomažem Mirnikom, s katerim sta že usklajen ponedeljkov večerni tandem. Zmenek s Simono in Bojanom Ste za zmenek s Simono Šolinič in Bojanom Piškom? Ne, ne boste jima delali družbe v sredo, ko skrbita med 5. in 9. uro na Radiu Celje za jutranjo nostalgijo. Odpeljali se boste z najnovejšim avtom podjetja RSL Leveč na izlet in slastno kosilo v Terme Olimia. Veliko smeha, obujanja spominov ter seveda odgovori na vsa vaša vprašanja. Kaj čakate? Pokličite na 090 93-61-70 ali izrežite kuponček iz Novega tednika in ga pošljite na naš naslov. Foto: SHERPA Naš mojster tehnike in večni šarmer Bojan Pišek www.radiocelje.com Vcderittviove/ tarife/ v K UnbkCK termah/ -sodelujte/ v na^radru/ Poslušalce Radia Celje bodo v Rimskih termah nagradili s prav posebnim razvajanjem, in sicer z Valentinovimi sanjami. Velikokrat želimo početi nekaj drugačnega, zanimivega, predvsem pa nepozabnega. Nekaj zares izjemnega so za vas pripravili tudi v Rimskih termah, kjer vam bomo v času valentinovega (od 13. do 15. februarja) poleg romantične večerje pripravili tudi čokoladno masažo zanjo, klasično masažo zanj, v sobi pa vas bodo pričakali sveže sadje, kozarček penine in šopek vrtnic. Da se boste zares lahko posvetili le drug drugemu, vam bodo zajtrk postregli v sobo in vam omogočili zaseben najem savn za dve uri. Torej, poslušajte Radio Celje in si priborite wellness razvajanje, večerjo v restavraciji Hotela Sofijin dvor in trenutke, ki jih boste v objemu okoljskih gozdov imeli samo zase. V kolikor nimate časa, da bi se v Rimske terme odpravili za dan ali dva, si lahko privoščite zgolj Valentinovo večerjo, v soboto, 14. februarja, od 18. ure. Ob zvokih klasične glasbe in v soju sveč si boste ta večer zapomnili še zelo dolgo. Za dodatne informacije pokličite na 03 620 41 00, obiščete spletno stran www.rimske-terme.si ali pišite na info@rimske-terme.si. Ali pa dame prepričajte ekipo Radia Celje, da si prav z vašim izbrancem zaslužita to mamljivo nagrado. Napišite ljubezensko pismo, pesem, verz ali kaj podobnega in pošljite na radio@ radiocelje.com ali pismo na Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Valentinove sanje! Prijavite se lahko tudi preko spletne strani www.radiocelje.com. i m or m a ci i oy 6 Mo. 4 inro%imske-rt ni 1 ww^nms!' • ; m 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. POKER FACE-IADYGAGA (4) 2. HAUELUJAH-ALEXANDRA BURKE (2) 3. SOMETHING IN YOUR MOUTH -NICKELBACK (2) 4. RUN-LEONA LEWIS (5) 5. TAKIN BACK MY LOVE - ENRIQUE IGLESIAS FT.CIARA (3) 6. THE LOVING KIND-GIRLS ALOUD (1) 7. BEFORE THE WORST - THE SCRIPT (4) 8. UES-McFLY (7) 9. MAGIC-JUSTINTIMBERLAKE (3) 10. THINKING0FY0U-KATYPERRY (1) DOMAČA LESTVICA 1. VOJNA IDEJ - SIDDHARTA (4) 2. POZABI-NUDE (6) 3. NAJINO NEBO-GLAM (5) 4. NAMESTOSRCA-TABU " (1) 5. KAJ SKRIVAŠ-DIFAS0 (5) 6. 0NAJESAM0ZAMENE- BIG FOOT MAMA (2) 7. SI OK? - JAN PLESTENJAK < 1 > 8. FURLANKA-IZTOKMLAKAR (3) 9. ČEVEUAZA- JACUZZY& SAUSAGES (4) 10. THISTIME -ELVIS JACKSON (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TOUCH MY HAND-DAVID ARCHULETA SHINING LIGHT-ANNIE LENNOX PREDLOGA ZAD0MAČ0 LESTVICO: ZADNJI DAN-ALYA IN RUDI LOVE SYMPHONY - QUURTISIMO Nagrajenca: Janez Jošt Čopova 47b, Velenje Miran Rihtarič, Pohorska 68, Slov. Bistrica Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CELJSKIH 5 plus 1. PRVI OTROK V NOVEM LETU -TRIOVIKUAAŠIČAINGRMADA (5) 2. KO SI PRVEGA 00ŽIVEIA-KRAJCARJI (4) 3. ZA VSAK SLUČAJ - VESELE ŠTAJERKE (1) 4. LEPA M0JCA-ČRNA MAČKA (3) 5. PREMLADA SEM ŠE - MLADI UPI (2) PREDLOG ZA LESTVICO: LJUBI, UUBI-ISKRICE SLOVENSKIH 5 plus 1. KJE SI BltA NATAŠA -GREGAAVSENIKIN GREGORJI (4) 2. ZA PRAZNIKE DOMOV-ALFI NIPIČ (7) 3. UUBEZEN MATERE-ANS. LOJZETA 0G0REVCA 4. MLADOSTNE MUHE -ANS. ROKA ŽLINDRE 5. ODVSEGADOBREGA-T0NE ŽAGAR (1) (2) (3) PREDLOG ZA LESTVICO: TRI LETA SEM JO ČAKAL -ANS. PETBA FINKA Nagrajenca: Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje Zinka Potočnik, Cesta na Roglo 11 a, Zreče oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. - MM St. 10-6. februar 2009 NOVI TEDNIK I /tfe*™ rtKoAci /u* A^' A ffiidJo«! /U>man0kt. ^ti hJ^ć^cda} ti * ß^' o^ljer v^č /ne cJtr^aJon-ja j t vtäQ . 4autieft potodaxi fotbdo ) odbije vone ioxt Pljuje zMC j da 0vW faarajte M so MltoUoMsjö Qbanjq ( CQrvbti fauiatijć /M A Mm tedniku do 10 sed in čestitko na Radiu Celje - ; ' ; a; ::: / ' ■ . : ■■ ' ■ Izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! VOZILA LANCIA 2,4 JTD Letnik: 2000, veljavnost TP: 9.9.2009, prev. 138.000 km, srebrna barva (kovinska), dizel, 2387 ccm, 100 kW, ročni menjalnik (5 pr.), avt. klima, 4xABG, cent. zakl.,el. pomik stekel___ Cena: 3.400 EUR. Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37, Celje tel: 03 42-560-80, GSM: 041/602-374,031/540-550 FORD M0NDE0 karavan 2.0D Letnik: 2001, veljavnost TP: 16. 11. 2009, prev. 165.000 km, karavan, srebrn, dizel, 1998 ccm, 85 kW, klima, servo, 8xABG, el. pomik stekel spredaj in zadaj, dalj. cent, zaklepanje... Cena: 6.000 EUR Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37, Celje tel: 03 42-560-80, GSM: 041/602-374,031/540-550 VW PASSAT karavan 1,9 TDI Letnik: 2002, prev. 181.000 km, karavan, srebrn, dizel, 1896 ccm, 74 kW, avt. klima, servo, 4xABG, ABS, gretje sedežev, daljinsko centr. zaklepanje... Cena: 8.000 EUR Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljansko cesta 37, Celje tel: 03 42-560-80, GSM: 041/602-374,031/540-550 KIA Sportage 2.016v Letnik: 1999, veljavnost TP: 13.10.2009, prev. 120.595 km, temno zelen kov., bencinski motor, 1998 ccm, 94 kW, ročni menjalnik (5 pr.), pogon 4x4, klima, el. pomik stekel spredaj in zadaj... Cena: 4.400 EUR Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesto 37, Celje tel: 03 42-56030, GSM: 041/602-374,031/540-550 www.novitednik.com KOSILNICO Alpina, odlično ohranjeno, prodam. Telefon (03) 5796-118,031 858-278. 517 SAM0NAKIADALN0 prikolico Novi pionir 17 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 840-078. Š43 l# PRODAM NEPREMIČNINE TEL. 03 5451-006 _041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com AlOJZ KEMPA «.p.. Dobro*. 23/m 300Đ CELJE ZEMUIŠČE ob AC, počivališče Zima, 1,6 ha, travnik, gozd, ribnik in vinograd, prodam ali dam v najem. Telefon 051 314-883. 278 tep^/si www.teps.si Prenovljeni poslovni prostori -Razvojni center v Celju, 23 m za 220 i in dve pisarni 60m za 420€. Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic HIŠA, novogradnja, 3. gr. faza, z dvema garažama in gradbeno parcelo, 1.143 m2, prodam. Telefon 041 269-693. 431 STAREJŠO hišo in lokal prodam. Telefon 041 666-048. ' 527 ARCLIN - VOJNIK. V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot -novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113, 145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 - 730 m2. Del objektov je pripravljen za prevzem, ostali so v zaključni fazi. Informacije: LŠ projekt d.o.o. 051 393 458, 041 222 657 in 041 797 206 ; e-pošta: info@ls-projekt.si ter na spletu http://www.ls-projekt.si/. CHEVROLET SPARK 0,8 BASE s klimo Letnik: 2009, novo vozilo, bencinski motor, 51 KM, 796 ccm, klimo, ABG, servo, el. pomik pr. stekel, cent. zaklepanje... Cena: 6.900 EUR - dodatni popust ob nakupu vozila na leasing! Na zalogi v beli in rumeni barvi. Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37, Celje tel: 03 42-560-80, GSM: 041/602-374,031/540-550 CITROEN xsara 1,6 limuzina, letnik 2002, prva lastnica, servisna knjiga, klima, obs, servo, prevoženih 80.000 km, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 515-447. 379 OPEL vectra gl 2,0 i, temno modro metalik barva, letnik 1992, reg. do 3/2009, prevoženih 268.000 km, prodam. Telefon 041871-345. 494 GOLF IV 1,9 tdi 4«4, letnik 2001, mitsubishi L 200 4-4, letnik 2003 in audi all road 2,5 tdi 4*4, letnik 2004/05, prodam. Telefon 041 627-924,031 627-924. 509 DAIHATSU charade, celego ali po delih, ugodno prodam. Telefon 031 858-278. 518 KUPIM KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304. 65 STROJI KUPIM VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali leasinga, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429 ODDAM CEUE, Stanetova. Pisarno, 64 m2, l. nadstropje, 2 prostora, vsi priključki, oddam. Telefon 041 740-994. 525 Služnosti na sosednji parceli ■ potne ali komunalne (pogoj za gradbeno dovoljenje ali kredit, višja vrednost nepremičnine, urejena pravna razmerja s sosedi). Pogodbe za ustanovitev služnosti. Vpisi v zemljiško knjigo. Brezplačno pravno in geodetsko svetovanje. clUSf pravno svetovanje in storitve d.o.o., Celje. 041 784642 STANOVANJE PRODAM TRAKTOR Dojc, 48 km, prodam. V račun vzamem drva ali kiper prikolico Ljutomer. Telefon 051 314-883. 279 TRAKTOR Univerzal 445 dt 4*4 in traktor Zetor 2511, s prikolico, prodam. V račun vzamem lažji traktor. Telefon 5821-678. 414 TRAKTOR Univerzal 64 forte luks, letnik 2000, opravljenih 1.800 delovnih ur, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 554-666. 446 ELEKTRIČNO verižno žago, dolžina meča 40 cm, prodam. Telefon 031 329-475. PRODAM LAŠKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, opremljeno, 5. nadstropje. Telefon 041 264-478, 031 634-619. p CEUE, Nušičeva. Enosobno stanovanje, 3. etaža, dvigalo, 43 m2, prodam za 61.000 EUR. Telefon 041 251-002. 329 CEUE, Nova vas, Kraigherjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, 69 m2, prodom. Telefon 040825-420. 418 ENOSOBNO stanovanje v Celju, Na zelenid, l. nadstropje, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 070 819-380. 515 FOTOGRAFSKI TEČAJI *l*FONDA i FOTO DELAVNICE- FEBRUAR 1 TEL: 041 620 917, E-mail: info@colorstudio.si ODDAM STANOVANJE, 94 m2, obnovljeno, primerno za odvetniške pisarne, oddam. Telefon 041 971-824. 468 TRISOBNO opremljeno stanovanje, Na zelenici, oddam. Telefon 041 670-803. 472 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Žalcu oddamo. Matjaž Cerovac, Tomšičeva 1 a, Žalec. Ž19 V HIŠI v okolici Laškega dam v najem večje stanovanje, možnost obdelave vrta. Telefon 041554-295. 420 vTfjj 3 TTM PRODAM TELEVIZOR, pomivalni stroj, hladilnik prodam za 120 EUR. Telefon 041 514-675. 445 DOBRO ohranjen jogi, 180x190, prodam po simbolični ceni 20 EUR. Prodam še dve novi odeji iz merino volne, 140*200. Telefon 041817-144. 444 KUHINJO, 2,80 m, steklokeramika, štedilnik, 2 + 2, pralni stroj, kotno sedežno, hladilnik, zamrzovalno omaro, mizo, posteljo, pisalno mizo, prodam. Telefon 040 869-481. 460 DOBRO ohranjeno risalno desko Reiss, format A0, prodam. Telefon 031 474-203. 492 ffletfoBoMl «S M . isola a irnfgia SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK Zabukovica 162, Griže GSM: 031 307 780 AKUSTIKA PRODAM PRODAM OVCO in kozo prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 957-620. 491 TELIÜK0 simentalko, staro tri tedne, prodam. Telefon 031 390-185, (03) 5717-943. ž 18 PRODAM VEČ klafter drv prodam. Telefon 031 629- 158. 497 BRIKETE, čista bukev, pakirani v kartonski embalaži, za vse vrste peči in štedilnikov, prodam. Telefon 041 207-179. 488 DRVA, nažagana in nasekana, prodam. Telefon (03) 5805-145. Š39 BARITON in bas kitaro, z ozvočenjem, prodam. Telefon 031437-246. Ž17 ŽIVALI krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 04) 753-841. 496 BIKCA, čb, težkega 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Kličite po 12. uri, telefon 041 944-962. 499 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5799-140. 504 KRAVO, Is, brejo 3 mesece in teličko, staro 10 dni, prodam. Telefon 040 361-446. 505 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana, ugodno prodamo. Možna dostava in zakol. Telefon 031 311-476. 508 PRAŠIČE, težke od 60 do 130 kg, prodam. Telefon 031 582-624. 516 DVA bikca simentalca, težka 140 kg, prodom. Telefon 041 324-256. Š42 KRAVO, temno sivo, 5 telet, z bikcem, starim 4 mesece, prodam. Telefon 031 654-750. L 44 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, staro 5 let, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-074. Š45 KUPIM PITANE krave in telice, za izvoz, odkupujem. Telefon 040 647-223. Š7 PODARIM DVE leti starega mešančka podarim. Telefon 041 963-633. 541 KMETIJSKI msm PRODAM SUDKO seno v kockah in domače salame prodam. Ivan Kovač, telefon 5771-698. 313 VINO, kakovostno, rdeče (frankinja, črnina) in belo (laški, renski rizling, sauvignon, mešano...) prodam po 1,4 EUR/liter. Telefon 041 407-130. 405 SENO, balirano v pravokotne bale, težke približno 20 kg, prodam. Sem iz Vinske Gore pri Velenju. Telefon 041 896-464. 476 V BLIŽINI Loškega prodam seno. Telefon 031 803-135,031 564-138. L39 KRMNO korenje in domače žganje prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5701-351. 507 KORUZO v zrnju, naravno sušeno, letnik 2007, prodam. Telefon 5799-061,031 209-011. 524 SENO v kockah prodam. Telefon 041 927-364. Š44 St. 10' ČISTOKRVNE nemške ovčarke, brez rodovnika, stare dva meseca, cepljene, razgli-stene, oba starša z rodovnikom, prodam. Telefon 041966-252. 380 JARKICE, na začetku nesnosti, ameriške bele hajlajn in leghorn in rjave, cepljene proti vsem kužnim boleznim, tudi trikrat proti salmoneli, kar zagotavlja maksimalno varnost in uspeh, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru, tudi enoletne rjave in črne kokoši za rejo ali zakol. Telefon (03) 700-1446. Sprejemamo naročilo zo enodnevne bele in piščance za dopitanje. 403 TEUC0 simentalko, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon (03) 5734)787. 498 6. februar 2009 -:- PRODAM SUHA DRVA, cena 50,00 eur/m, 041634940 Franc Camloh s.p., Laško MESO telice, kakovostno, krmljene z domačim senom, četrt ali polovica, prodom. Po dogovoru tudi večji kosi, možna dostava. Telefon 031373-580. 501 KUPIM TRAKTOR, prikolico, motokujtivator in drug stroj, tudi v okvari in tovorno vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 405 POŠTENA, 55-letna situirana ženska iz Šempetra želi prijatelja od 55 do 67 let. Resno zvezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 489 UPOKOJENA 58-letna Celjonka, vitka, želi prijatelja za občasno ali resno zvezo. Lahko imaš do 73 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 489 Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 57-26-319, 031 836-378 Leopold Orešnik s.p.. Prebold PREMOŽEN 63-letni Celjan, vdovec, želi spoznati žensko do 65 let za resno zvezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 489 SIMPATIČEN in pošten Celjan, z dobro službo, 49 let, želi spoznati vitalno žensko, lahko tudi močnejše postave, za občasno ali resno zvezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 489 Zenitna posredovalnica 110 PANJ I za vse osamljene O31 505-495 J-eogok^rešnij^jDjJ^rebold ZAPOSLITEV V CENTRU Celja zaposlimo natakarico z izkušnjami ali dekle z veseljem do delo za šankom. Telefon 041 729-454. Natalija Urh, s. p., Ljubljanska cesta 14,3000 Celje. 326 ZAPOSLIMO referenta s srednješolsko izobrazbo, z znanjem angleščine, nemščine. Greta Pušnik, s. p., Ivenca 30, Vojnik, telefon (03) 781-2310. n OSTALO PRODAM ALU delovni oder, maksimalna višina 7 m, prodam. Telefon 041 772-395. 468 PRIBLIŽNO 40 m2 tlakovcev in dvoredni pletilni stroj prodam ali zamenjam za drva. Telefon 5771-164. 513 z delovnimi izkušnjami v dnevnem baru Štangica - možnost redne zaposlitve - dodatne informacije na tel. 041/656-496 Vloge sprejemamo na naslov: Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, z.o.o. Petrovče 1, 3301 Petrovče DNEVNI bar v Celju zaposli dekle za strežbo pijač. Zelo ugoden delovni čas. Telefon 031 616-695. Dnevni bar Choo-Choo, Niko Popovič, s. p., Levstikova 8, Celje. 484 Čas recesije je pri nas čas priložnosti! Sprejemamo inovativne, prilagodljive in ambiciozne sodelavce na različnih pozicijah. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Informacije od 8. do 14.30 ure. Jakoma d.o.o, Mariborska c. 44.3000 Celje. Tel.:03425-61-50. GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli natakarico z izkušnjami in veseljem do delo. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč, s. p., D. Kvedra 44, Šentjur. 522 m 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK FRIZERSKI salon v Celju oddaja v najem prosto delovno mesto. Telefon 041 725-194. Vladimir Belina, s. p., Levstikova 1 f, IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. n IZPOSOJA strojev za raznovrstna dela obrti, gradbeništva, vrtnarstva in raznih vzdrževalnih del omogoča izposojevalnica strojev in naprav SAM v Celju (Hudi-nja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon 041 629-644,5414-311. n Drevesa: obrezovanje, nižanje, podiranje, tudi večjih, na težje dostopnih mestih (odvoz). Telefon 031 786-975. Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, Griže, ž 17 IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina na območju Celja z okolico. Telefon 041 885- 266. P INSTALACIJE CENE Vodovodne inštalacije, csntrataa ogrevanja, vzdrževanje, renoviranje kopalnic GSM: 041 678-043 Tomi Cene s.p., ljubljanska c. 29,3000 Celje NUMERO UNO GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 481 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011,041 531-976. 495 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik. n KOMISION, trgovina na drobno z rabljenim blagom: akustika, športna oprema, otroška, jakne, krzneni plašči, knjige, glasbeni stolpi, slike itd. Sprejemamo v komisijsko prodajo. Euro-Mild, Dragan Milenkovič, s. p., p. e. Cankarjevo 2, Celje, telefon 041 415-412. fiksna obrestna mera že za vezavo od 12 mesecev naprej! www.probanka.si PROBANKA \M finančna skupina dobivamo z vami. Žt 30 tet. Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. sz-atrij@siol.net | www.sz-atrij.si Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 42 63 110 Rifhik Šenčur | Ulica Dušana Kvedra 11 103 74 71 040 Ljubljana | Vojkova 63 | 01 53 09 290 Rogaška Slatina | Kidričeva ulica 30 103 81 84 252 TABOR v Savinjski dolini - v neposredni bližini avtoceste LJ-MB; vasica Plankov log (samo še 3 enojčki in 4 dvojčki). VAS NOVI DOM že za 108.000 €. Uredimo NAJUGODNEJŠE FINANCIRANJE NAKUPA. Več na: www.plankovlog.si www.novitediiik.com GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 00 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, 02/23410 00 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 BONAFIN, d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! ITAKOJŠNJE IZPLAČILO! Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERJTE! PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334 Skupina 8, Finančne storitve d.o.o. Dunajska 22,1000 Ljubljana_ POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 ^BBSBil g Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor j BRASLOVČE - Parižlje, manjša stan. hiša, bivalne velikosti 100 m2, obnovljena 1. 2002, parcela 1200 m2, z ograjenim okrasnim vrtom in pomožnim objektom, z vso komunalno infrastrukturo, blizu AC priključka | Šentrupert. Cena: 160.000 €. Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si ^^^SH^W'HLlA^JrejeaH^ mo rezervacije za še nekaj stanovanj. Gradnja dveh trietažnih vila-blokov se je pričela, tehnični prevzem \ 15.8.2009. Velikost stanovanj je od 34 m2 do 119 m2. Vsakemu stanovanju 1 pripada nadkrito parkirno mesto. Cena: 47.460 € do 114.200 €. Info. 041 305 004, rado@sz-atrij.si Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT-Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492^0^2 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos. si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOĆ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje; tel.: 03/548 60 11 ah 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja aH žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponede-ljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. Celje V celjski porodnišnici so rodile: 27. 1.: Dijana SANKOVIČ iz Celja - dečka, Tanja LIPOV-ŠEK iz Rimskih Toplic - dečka, Anita PAVLOVIČ iz Žalca - dečka, Marija BANFIČ iz Velenja - dečka. 28. 1.: Marjana HREN KUKOVIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Vesna ZUBIČ iz Velenja - dečka, Bojana BA-NOVIČ iz Žalca - deklico, Lidija ROMIH iz Boštanja - deklico, Tina PEČAR iz Šentjurja - dečka. _ 29. 1.: Ana POKRAJAC iz Škofje vasi - dečka, Valerija ŽURMAN iz Rogaške Slatine - dečka, Marjetka ESIH iz Celja- dečka, Darja ROMIH s Planine pri Sevnici - deklico, Špela ZAGOŽEN KRSNIK iz Celja - dečka. 30. 1.: Bojana KOMLET iz Celja - deklico, Imran ZUM-BERI iz Zreč - dečka, Andreja ULAGA PERTINAČ iz Šentjurja - deklico, Vesna STUBIČAR z Ljubečne - deklico, Jasmina PLAZNIK s Polzele - dečka, Vilislava MIHAILOVA PLUEMPER iz Celja - deklico. 31. 1.: Dragica URTELJ iz Velenja - deklico, Mateja SKAZA iz Zreč - dečka, Nina ZAJC iz Braslovč - deklico, Nataša ČEŠ iz Radeč - dečka, Mateja BOŠTJANČIČ iz Celja - dečka. 1. 2.: Monika GUBERAC iz Velenja - dečka, Gabriela GERKMAN iz Šempetra - dva dečka, Katja BOŽIČ iz Celja - deklico, Mojca PUŠNIK LOČNIKAR iz Oplotnice-deklico, Kornelija ČIH iz Šentjurja - dečka. 2. 2.: Barbara SENČAR iz Prebolda - deklico, Teuta BILLALI iz Celja - dečka, Janja KAMENIK iz Nove Cerkve - deklico, Mateja VODIŠEK iz Rimskih Toplic - deklico, Nisa GOLOB iz Celja - dečka, Brigita BELAJ iz Mozirja - deklico, Katarina POLIČ-NIK iz Luč - dečka, Vida APAT iz Celja - deklico, Andrejka JEVŠEVAR iz Petrovč - deklico. 3. 2.: Milenka STRAŠEK iz Maribora - deklico, Helena VIDEČ iz Štor - dve deklici, Nina ČEŠNOVAR iz Spodnje Rečice - dečka, Uršula KORENT iz Celja - dečka, Sabina ŠTIRBEI s Ponikve - dečka, Selma ŠUBAŠIĆ iz Celja - deklico. Radi bi doumeli skrivnost smrti. Toda, kako jo boste našli, če je ne iščete v srcu življenja? V SPOMIN PEPIJU ta MAJDI KOVAČIČ So ljudje, ki tudi po smrti skrivnosti še vedno iščejo in odkrivajo. V imenu in spominu na očija in mamico to počnemo vsi mi, ki smo ostali. Vsak dan znova odkrijemo kakšno novo skrivnost življenja, kakšno novo pot, ki sta nam jo nakazala. Hvala, ker z nami še vedno hodite po njej in se ne pustite zapeljati ovinkom. Katja, Nataša in Tonika 490 27. januarja 2009 je odpovedalo srce ljubega moža, brata, botrčka in prijatelja. Za nas bodo v spominu vedno živele njegove odkrite in poštene besede ter vsi lepi trenutki, ki smo jih preživeli z njim. ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža EDIJA VOGE (3.9.1944-27.1.2009) se zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in spremstvo na zadnji poti. Še posebej se za vso skrb in prijaznost zahvaljujem osebni zdravnici dr. Romani Jordan in Patronažni službi ZD Celje. Njegova žena Silva 526 Celje Poročila so se: Martin ČERNEC in Slavica KOŽUH, oba iz Celja. Matjaž KUNEJ iz Vojnika in Judita PODPEČAN iz Celja. Celje Umrli so: Marija BOŠNJAK iz Pariželj, 761et, Agata RUPNIK iz Rov, 74 let, Aloj- zij KRAJNČAN iz Celja, 76 let, Frančišek HREN iz Šma-tevža, 88 let, Ivana MANDELC iz Studene, 74 let, Mihael JEVŠEVAR iz Dobriše vasi, 82 let, Ljudmila GOROPEVŠEK iz Loke, 74 let, Marija ŠPOHAR iz Šempetra, 86 let, Angela ANTLEJ iz Trške Gorče, 82, Zdenka KOLAR iz Pod-grada, 51 let, Justina BRGLEZ iz Gorice pri Slivnici, 78 let, Iztok GOLOUH iz Turja, 32 let, Alojzija PRESKAR iz Spodnje Rečice, 83 let, Ema KRESNIK iz Vojnika, 82 let, Silvan MASTNAK iz Celja, 86 let, Danica POKORNY iz Celja, 85 let, Ladislav LEBIČ iz Vojnika, 86 let, Stanislav ZALOKAR iz Marijine vasi, 80 let, Darko PRAŠNIKAR iz Letuša, 46 let, Stanislav VODIŠEK iz Šentruperta, 79 let. Velenje Umrli so: Ivan MATEK iz Šmartnega ob Dreti, 65 let, Janez PRESL iz Ljubljane -Polje, 95 let, Jakob PRAZNIK iz Šoštanja, 86 let, Marjeta SUŠEČ iz Šoštanja, 80 let, Josip VENGUST iz Šoštanja, 89 let, Mihael PODGORŠEK iz Slovenskih Konjic, 71 let, Angela HRIBRNIK iz Spodnje Rečice, 86 let, Anton FABJAN iz Mozirja, 67 let. wnfim.radioceIje.com m St. 10 - 6. februar 2009 NOVI TEDNIK 29 V SPOMIN 5. februarja je minilo 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in oče FRANCI KRUŠIČ iz Konjskega, Vojnik Nič ne more zapolniti praznine, ki je ostala za teboj. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spomnite nanj. Vsi njegovi 529 Iščem tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, in spomin na lepe dni. V SPOMIN 2. februarja je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ate in stari ate SREČKO SLEMENSEK s Straže na Gori 2, Dramlje Hvala vsem, ki z lepo mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi najdražji 510 Saj ni, da te več ni, samo nekje daleč si. V SPOMIN ZDENKI ZUPANC 2. februarja je minilo 10 let brez tebe, Zdenka. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji 533 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Draga mama, spomin nate bo v naših srcih ostal. ZAHVALA Zapustila nas je FRANČIŠKA TURNŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje, nego, skrb in lajšanje bolečin ter dr. Luciji Gabršček in dr. Romanu Parežniku. Zahvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, ge. Srebočan za poslovilne besede in pogrebni službi Ropotar za opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštljivo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni 528 V naših srcih postala je praznina, ni več očeta ne matere, ki bi nas na griču domaäje morda še vsaj enkrat objela. ZAHVALA Gospodar življenja je po hudi bolezni poklical k sebi našo ljubo mamo, staro mamo, prababico, sestro in teto TEREZIJO DRAME (11.10.1929-16.1.2009) lir V SPOMIN RUDIJU DRAMETU (13.5.1928-14.2.2008) iz Dobrine 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Zdaj lučka ljubezni vama v pozdrav gori, v mislih naših večno naj živi. Žalujoči domači Š40 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša teta, prateta in svakinja RUŽA CVETKO roj. Vidmar iz Trubarjeve ulice 56, Celje (4.10.1926-31.1.2009) Od nje se bomo poslovili v petek, 6. februarja 2009, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 11. v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoče družine Sterle, Vidmar, Cvetko in Lazar 511 Vem, da pride dan, ko se izgubi izpred oči ta zemlja in se življenje tiho poslovi in mi zagrne zadnjo zaveso čez oči... (Tagore) ZAHVALA Za vedno je odšla od nas draga mami, mama, sestra in tašča IVANKA MANDELC iz Studene 4, Žalec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalja. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč v dnevih žalosti, podjetjem Hmezad KZ Pe-trovče, Gorenje Point Velenje, Esotech Velenje in Hmezad KZ Gotovlje, govorniku gospodu Jelenu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Ponikva za zapete žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala osebju oddelka za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN ADI MARČIČ (IS. 5.1924 -1"6.2.1989) Tu je dežela živih in tam je dežela mrtvih in most je ljubezen, edino, kar preživi. Hvala vsem, ki s toplino v srcu postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Celje, Ljubljana 480 Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. V SPOMIN 5. februarja je minilo 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi JOSIP ZORINIČ z Lopate Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 493 Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V. Fabiani) V SPOMIN Včeraj je minilo 12 let žalosti in spomina, kar je odšel k večnemu počitku dragi VANCI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Štefka in ostali L40 Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostale le sledi so tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica RAFAELA SALOMONA iz Sel, Gorica pri Slivnici (30. 5.1942-21.1.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Slivnice, gospodu Alojzu Jevšniku za poslovilne besede, pevcem s Planine za odpete žalostinke, pogrebni službi in cvetličarni Zagajšek ter negovalnemu osebju Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah za lajšanje bolečin. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Š41 Št. 10 - 6. februar 2009 m > ■ 1 30 novi tednik KINO Pokrajinski muzej 18.00 Knjižnica Velenje PLANET TUS Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bolt, animirana družinska komedija (sinhroni-ziran) 11.00.13.40.15.50.16.00.18.30,20.40, 22.50,20.40 Bolt 3D, animirana družinska komedija (sin-hroniziran) 12.30.15.05.17.15,19.30,23.35 Čast in slava, triler 19.10 12.10.19.10 Deček v črtasti pižami, vojna drama 14.20. 16.30, 21.30, 23.45 Dvom, drama 11.10.18.55 Frost Nixon, drama 12.20.16.05.18.35.21.10.23.40 Krožna cesta, romantična drama 13.30.16.25.21.15.23.50 Podzemlje: Upor likanov 15.10,17.10,21.50,23.55 Reci da, komedija 14.00.16.20.18.45, 21.00,23.15 U2 3D, glasbeni dokumentarec 21.40 Vojna mod nevestama, romantična komedija 13.20.15.20,17.20,19.20,21.20,23.20 Zamenjan, drama 11.30.18.40 - LEGENDA predstave so vsak dan prestave so Y sobotp ip n^eljp METROPOL Mali Union PETEK 20.00 Pivi jok, dokumentarni NEDELJA 18.00 Otroci s Petrička, dokumentarni 20.00 Pivi jok, dokumentarni PONEDELJEK in TOREK 19.00 Božična zgodba, drama SREDA 18.00 Znotraj, grozljivka SLOVENSKE KONJICE 18.00 20.00 18.00 SOBOTA Madagaskar, animirani (sinhroniziran) Preberi in zažgi, čma komedija NEDELJA Madagaskar, animirani (sinhroniziran) PETEK, 6.2. Celjski dom 10.00 Otroci in kultura 11.00 Sejem kultura 16.00 Umetnost javnega nastopanja 17.00 Pravljica na obisku 17.00 Društva se predstavljajo 17.30 Kaligrafija 18.30 Združeni pevski zbor KD Štore 2000 Umetniška četrt 16.00 Odprta vrata ateljejev Center mesta Žicar - robot za socialno ogrožene SLG Celje 8.00 Gledališka vzgoja za vrtce in šole 19.30 Diplomiranec-premiera Muzej novejše zgodovine_ 12.00 Otvoritev glavnega trga razstave Živeti v Celju; dan odprtih vrat Zgodovinski arhiv_ 9.00 Dan odprtih vrat 10.00 Vodstvo po stalnih zbirkah 12.00 Vodstvo po središču Celja 15.00 Vodstvo po razstavi Mavrični svet Schiitzove keramike 16.00 Vodstvo po razstavi Svetišča ob reki PETEK, 6.2. 21.00 Mladinski center Velenje Reggae večer nastop D J-jev iz Zagreba Celjska Mohorjeva družba_ 9.00 Dan odprtih vrat Zavod za varstvo kulturne dediščine 10.00 Dan odprtih vrat 15.00 Predavanje Arheološke raziska ve in odkritja v Celju Celjski mladinski center_ 11.00 Vedno sanjam naglas 21.30 Koncert Zeus in Abbeys road Galerija Plevnik - Kronkowska 19.00 Otvoritev razstave EsoTarek 21.00 Max klub Velenje SOBOTA, 7.2. Stanetova ulica Big Addition, Boardwalk Casino in Sausages koncert 19.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec Risto Savin: Poslednja straža premiera operne enodejanke 18.00 Dom Svobode Griže_ Razstava Aca Markoviča odprtje razstave 19.00 Kavarna Mignon Žalec_ Tomaž Mahovec - pesmi; Simona Kropeč - glasba 16. kavarniški večer 10.00 Performance Fingerstick radio 18.00 POŠ Nova Cerkev Center mesta 10.00 Nostalgično vodenje po Celju z Urošem Mijoškom Žicar - robot za socialno ogrožene Celjski dom 10.00 Otroci in kultura 17.00 Pravljica na obisku 17.00 Mojprvišpil 20.00 Performance JelisavetaBam Mestni kino Metropol_ 19.00 Dirka preko Amerike - RAAM 2008 Umetniška četrt 10.00 Odprta vrata ateljejev Pokrajinski muzej 10.00 Vodstvo po razstavi Mavrični svet Schiitzove keramike 11.00 Vodstvo po razstavi Svetišča ob reki 12.00 Vodstvo po središču Celja 16.00 Vodstvo po stalnih zbirkah Muzej novejše zgodovine_ 10.00 Hermanove otroške ustvaijalnice Dvorana KS Teharje Slovenski oktet koncertvčastkulturnegapraznika 19.00 Kulturni dom Štore_ Žabe Koncert celjskega plesnega orke-strazgosti 19.00 Kartuzija Jurklošter_ 5.klošterskivečer gostja prof. dr. Zinka Zorko: Rojeni v narečje 11.00 Celjski mladinski center_ Vedno sanjam naglas predstavitev haiku poezije dijakov PKŠ Celje 21.00 MC Patriot Slov. Konjice Adi Smolar koncert SOBOTA, 7.2. 18.00 Trubarjevih 500 let Kulturni dom Škofja vas_ 18.00 Koristno preživeti prosti čas SLG__ 19.30 Diplomiranec KUP Zarja Trnovlje_ 19.30 Sladko kisla zgodba 2 - premiera Narodni dom_ 19.30 Koncert okteta Podoglarji in ŽVS Trobec-Žagar NEDELJA, 8.2. Središče mesta_ 16.00 Provokativno vodenje po Celju z Matijo Pevnikom Pokrajinski muzej_ 10.00 in 16.00 Vodstvo po razstavi Mavrični svet Schützove keramike Muzej novejše zgodovine_ 15.00 Dan odprtih vrat Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini_____ 16 .00 Prireditev ob kulturnem prazniku KUP Zarja Trnovlje_ 18.00 Sladko kisla zgodba 2 Plesni forum_■ 18.00 Potoples - premiera Galerija sodobne umetnosti_ 18.00 Dražba konceptualnih kruhkov www.novitednik.com 18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice_ Denis Senegačnik otwritev razstave Artamorfoze globin 19.30 Center Nova Velenje_ Šaleški študentski klub tradicionalni koncert ob kulturnem prazniku 22.00 Mladinski center Velenje On off končen 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Vinko Möderndorfen Mrtve duše premiera rdečečrne komedije Gle-dališčapod Kozolcem; režija Bogomir Veras 19.00 OŠŠmihel Dan oddiha komedija v ižvedbi KD Lepa Njiva 20.00 Špital za pr'jatle, Celje_ Pesniški slam tekmovanje v recitiranju avtorske poezije 22.00 MC Patriot Slov. Konjice Dan D končen NEDELJA, 8. 2. 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Avkcija konceptualnih del avkcija del članov DLUC 18.00 Plesni forum Celje_ Potoples premiera plesne predstave v izvedbi skupine PFC Frka 10.00 Muzej Velenje Druženje s Prešernom Srbsko društvo dr. Mladen Stoja-novič, KD Medžimurje, Romsko društvo Romano Vozo, KD Gledališče 16.00 Dom sv. Jožefa, Celje Prešernova "Urica in likovna dela Draga Medveda Ljubiteljsko gledališče Teharje - Celje, JožePlaninšek; izciklasUkDra-ga Medveda Arheo mystica 19.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Pesniška zbirka kulturnega tedna predstavitev 11. zbirke KŠDD 20.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Grenki sadeži pravice gledališkapredstava PONEDELJEK, 9.2. 18.00 Knjižnica Rog. Slatina_ Beremo ob kozarcu slat'ne bralna značka za odrasle - gostja MajaFurman 19.30 Dom kulture Velenje W. Shakespeare: Hamlet Zeleni abonma in izven - nastopa Tadej Toš 19.30 Glasbena šola Velenje_ Koncert učiteljev GŠ tradicionalni končen ob kulturnem prazniku 17.00 Osrednja knjižnica Celje_ Kettejev večer Božena Orožen in člani Ljubiteljskega gledališča Teharje 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Spiritistična komedija GOML Ljubljana - abonma ponedeljek in izven 18.00 I. OŠ Celje _ Šola čustvene inteligence brezplačnopredavanjeinpredstavi-tevprogramaMočpozkivnesamopo-dobe, predavalabo Nina Leskovar Muzej novejše zgodovine Celje: Pod-momičar, do 12.2. Zgodovinski arhiv Celje: Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849, do 31. 3. Osrednja knjižnica Celje: Slovenija, maja domovina, razstava Viktorja Luskovca, do 8.2. Galerija likovnih del mladih: razstava slik Mateja Jakomina, do 15.2. Galerija erotike Račka: Drugi program, razstava Draga Tršarja, do 8.3. Krčma TamKoUčiri: razstava slik Tomaža Milača. Galerija sodobne umetnosti Celje: Dokumentacija konceptualnih del umetnikov. Likovni salon Celje: Darila prejmemo in podarimo - razstava Milene Kosec in Anje Šmajdek, do 28.2. Planet 1\iš: Svet je PiRsan - razstva fotografij Maruše Maügoj, do 12.2. Galerija MIK: kiparska dela Eve Pante-lič, do 19.3. Špesov dom Vojnik: Likovna dela To-nija Mohaija, do 28.2. HITRO NAROČITE Dan odprtih vrat muzeja na velenjskem gradu brezplačen ogled muzejskih in ga-lerijskihzbirk na velenjskemgrada Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,S% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov, 1 J.Wil;* tudi letnik 2009 J J,V/. 1; jlFs prilogo TV-OKNO! ™ ^ jl Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. immh Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC do.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskoga računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si KADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si m St. 10 - 6. februar 2009 novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 - Nagradna križanka Cf/i«/>«/>ot< AGEN - franc, trgovsko mesto med Bordeauxom in Toulouses»,; ESKAPADA - napačen skok jahalnega konja v stran; ötovarceit. TATE, Sharon - umorjena am. igralka (1943-69); VAC - staro madžar. mesto severno od Budimpešte ob kolenu Donave. Nagradni razpis 1. nagrada: dopoldanska smučarska vozovnica za smučišči Rogla - Krvavec 2. nagrada: darilni bon za 20 evrov podjetja Kračun iz Loč 3.-5. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. februarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 30. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 8 Vodoravno: SLOAN, NAD LA, ROBERT, DAVIS, ANDREJ, RAMOS, RAVAN, PI, ANTIKA, IR, GIJON, REAGIN, SKA, ROSTRA, NOTA, TOMBOLA, ETIL, OMAR, ARES, KEIRA, KANU, JON, TYLER, RN, NIKELIN, TEZA, AKMOLA, CAFU, TAT, IB, PANACEJA, BRUCE, CRAM, WILLIS, VIERI, ASTMA, KM, ARU, RINITIS, LADJA, EBOLA, STERN, KORAK Geslo: Igralci v filmu Kaj se je zgodilo Izid žrebanja 1. nagrado, dopoldanska smučarska vozovnica za smučišči Rogla - Krvavec, prejme Sara Amon, Miloša Zidanš-ka 8b, 3230 Šentjur. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 - 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Ime in priimek: Naslov: __ HOROSKOP Infill • Eiiilllil*! Ona: Zavisten znanec vam bo skušal škodovati, a bo na koncu škodoval prav samemu sebi. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak se posvetite predvsem realizaciji svojih ljubezenskih načrtov. On: Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje in izkazalo se bo, da je med vama več, kot sta hotela priznati. Izkoristite priložnost in si uredite čustveno plat življenja, ki ste jo zadnje čase preveč zanemarjali. Ona: Nekdo vam bo sicer skušal pomagati, a bo edini rezultat ta, da se bo v težavah znašel tudi sam. Mogoče vama bo skupaj lažje? Nikar se ne zana-šajta na srečne okoliščine, saj bo vse nekoliko bolj zamotano. On: Ne pozabite na obljubo, ki ste jo dali prijatelju, saj vam bo ta v prihodnje še dokaj koristil. Tudi previdnost vam ne bi škodila. Nekdo že dalj časa čaka na vašo še tako majhno napako, zato pozor! Ona: S prijateljem se boste zapletli v avanturo, ki nekomu ne bo najbolj všeč. Toda treba je misliti v prvi vrsti predvsem nase, šele nato na interese drugih. Na koncu boste vendarle vsi zadovoljni. Otv Nikakor se ne boste uspeh odločiti glede neke pomembne poslovne zadeve, zato je še najbolje, da poprosite za pomoč prijatelja, ki se v teh zadevah znajde bolje od vas. Pomagal vam bo na najboljši možen način. HIMilJIM.1 Ona: Upoštevali boste mnenje prijateljev in si privoščili malo bolj sproščen vikend v družbi osebe, ki vas že nekaj časa opazuje. Beseda bo dala besedo in hitro bosta ugotovila, da imata precej skupnih interesov. On: Od partnerke boste zahtevali pojasnitev preteklih dogodkov, ona pa vam bo v tem tudi ustregla. Ko boste izvedeli resnico, vam bo odleglo, saj ste se bali, da je vsega konec. Resnica je ravno nasprotna. DVOJČKA ftfc ■ STRELEC & Ona: Zaželeli si boste stare družbe, vendar ste se v zadnjem času vse preveč odtujili. Je že tako, da je treba včasih tudi kaj žrtvovati. Vseeno pokličite stare prijatelje in oživite stare spomine. Zabavno bo! On: Imate povsem dovolj izkušenj, da boste trenuten spor s partnerko zgladiü tako, da bosta na koncu zadovoljna oba. Iz te situacije se bosta precej naučila, kar vama bo prišlo v prihodnje še kako prav. 2. nagrada: smučarska vozovnica za 2 osebi za smučišče Celjska koča, prejme Žan Vipotnik, Gorica 7, 3201 Šmartno v Rožni dolini. 3.-5. nagrada: vstopnici za 2 osebi za drsališče v Mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje, prejmejo: Anton Furman, Čopova 25, 3000 Celje; Slavica Reberšak, Pe-trovče 182, 3301 Petrovče in Marija Golež, Dramlje 27, 3222 Dramlje. Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Ona: To res ne bo vaš teden, saj se vam bo kar naenkrat podrl skrbno pripravljen načrt. Ostanite raje doma in se ne podajajte v tvegane pustolovščine, ki vam bodo prinesle samo kopico nerešljivih problemov. On: Čaka vas zanimivo srečanje, iz katerega lahko odnesete še kaj več, kot le poznanstvo. Mogoče je prav to tisto, kar že tako dolgo iščete, zato nikar ne počnite neumnosti, da vam kasneje ne. bo žal. LEV Ona: Naredili boste drzen korak, ki vam bo močno pripomogel pri uresničitvi poslovnih ciljev. Sodelavci vam bodo sicer pomagali, vendar bo glavnina posla ostala v vaših rokah. On: Ljubezen je zares lepa, posebej če se dva res imenitno razumeta. Dobro bi bilo, da učvrstite dosedanje razmerje s partnerko in ji pokažete, da je ona edina, ki vas resnično zanima. DEVICA Ona: Partner vas bo nagradil za brezpogojno zaupanje v preteklih dneh, ko je res potreboval vašo podporo. Zdaj bo čas za praznovanje, saj si boste privoščili nekoliko več kot običajno. On: Sprijazniti se boste morali s tem, da. boste morali popustiti, pa če vam je to všeč ali ne. Za dosego cilja je včasih treba narediti tudi kakšen kompromis in še vedno je bolje tako, kot da vse skupaj pade v vodo! Ona: Nekdo vam pripravlja presenečenje, v bistvu pa bo presenečen sam, saj ne ve za vse podrobnosti. Na koncu se bo vse obrnilo v obojestransko korist, kar je v celotni zadevi še najbolje. On: Izpolnila se vam bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenaglite, ampak poskusite obvladati nagone. To se vam bo v prihodnosti še kako obrestovalo tako na finančnem kot tudi zasebnem področju. KOZOROG Ona: Nekdo vam hoče povedati nekaj koristnega, vi pa ga vselej prezrete. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo konec, zato poskrbite, da se vam ne bo to tudi maščevalo - kako, veste najbolje sami! On: Še vedno obstaja možnost za uspeh! Partnerka je začela počasi že izgubljati potrpljenje, zato ji posvetite malo več pozornosti, drugače se boste zapletli v nepomembne prepire, ki prav nikomur nič ne koristijo. VODNAR Ona: Ste na dobri poti, da se dokončno otresete predsodkov in začnete nov način življenja. Nikar ne skrbite, kaj bodo mislili ostali, ne dopustite, da vam drugi urejajo življenje, ravnajte po lastni presoji. Splačalo se bo! On: Ne boste se mogli pritoževati nad pomanjkanjem nežnosti pri svoji partnerki, zato izkoristite vse, kar vam ponuja. Pozabite na vsakdanje obveznosti in probleme in si enkrat vzemite čas tudi samo za- Ona: Doživeli boste veliko presenečenje, vendar se nikar ne prenaglite, temveč ohranite trezno glavo. Le tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. Predvsem pa brez vsake panike. On: Vse sploh ni tako črno, kot se vam dozdeva. Prijatelji vas bodo povabili na prijetno zabavo, kjer se lahko zgodi marsikaj lepega, zato se je le udeležite. V veseli družbi se boste sprostili in pozabili na težave. Št. 10-6. februar 2009 m >- ir- TT Mil [71 PLESKARSTVO FASADERSTVO KUGLER Kosovelova 16 3000 CEUE GSM 041 651 056 Tel 03 490 OZZZ Baje je rokometašem (z leve Miladin Kozlina, Dragan Gajič, David Špiler, Mirsad Terzič in Edi Kokšarov) prav godilo, da so, oblečeni v ostanke Mikovih okvirjev, poplesavali pred publiko. Tudi slednja ni ostala ravnodušna, temveč je vneto ploskala in skandirala. Mikov »prestiž« Kadar Mik pripravlja slavnostne prireditve, lahko vedno pričakujemo kakšna presenečenja. Tokrat so rokometaše Celja Pivovarne Laško uspeli prepričati, da »zapozirajo« kot manekeni. Njihovega pozibavanja nismo uspeli ujeti v objektiv. Smo pa ostale detajle ... Še pojasnilo, da ne boste predolgo tuhtali, kaj imajo rokometaši z Mikom. Mik je letos ponovno podpisal štiriletno sponzorsko pogodbo s klubom. Foto: SHERPA Lep pozdrav iz Celja pri Šentjurju! Če ste, dragi Celjani, doslej živeli v dobri veri, da nekje obstaja Šentjur pri Celju, naj vas razsvetlimo - živite pravzaprav v Celju pri Šentjurju! »Vsaj kar se računalniške tehnologije tiče,« je ob tole ugotovitev hitro dodal ravnatelj II. OŠ v Celju Igor Topole (desno), ko je obiskal OŠ Hruševec ob otvoritvi regijskega Apple trening centra. »Glede na to, da imaš že toliko macov, ti dam v zbirko še enega,« je v roke kolegu Robertu Gajšku potisnil big maca iz McDonaldsa. In v čast zdravim naložbam je dodal še jabolko - primerno obgrizeno, se razume. Foto: MARKO MAZEJ Celjski režiser, igralec in pevec Miha Aljuvič stoji tako za idejo in odrskim nastopom Emi-ne zmagovalne ekipe Quartis-simo, pri čemer mu je pomagala tudi Gea Erjavc (na sliki je Miha z njeno mamo Gogo Stefanovič Erjavec). Nekaj tednov pred Emo ga je namreč za sodelovanje prosil skladatelj Andrej Babič, ki je za Alujevi-ča že v preteklosti napisal nekaj skladb, prav tako sta že pela skupaj. Miha bo spomladi potoval s skupino tudi v Srbijo in na Hrvaško, kjer se bo Quar-tissimo predstavil na Beoviziji in Dori. Uspešnemu celjskemu režiserju pa se seveda obeta tudi pot v Rusijo. Tokrat kot človeku, ki je poskrbel za odrski nastop, kdaj v prihodnosti pa morda tudi kot pevcu. »Morda, da, ampak le s kakšno dobro balado,« se nasmehne. Foto: GrupA Solo ali duet? »Ni kaj, tile vaši pojejo kot slavčki,« je moral ob koncu Zimskih sere-nad Gimnazije Celje-Center ravnatelju šole Igorju Majerletu priznati soimenjak minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. »Zmeraj pravim, kdor poje, zlo ne misli! Čakajte, katero bi pa jaz ... Aha, pa dajmo: Stoji ^ učiiilna zidanaaa ...« Foto: GrupA j^jj^ Št. 6 - 13. februar 2009 Alya zmagala na Emi Vse skupaj je zakrivila Mateja Zorko, ki kljub temu, da je službo sprejela na hu-dinjski osnovni šoli, še sodeluje z Mikom. Zakonca »Mik«, Franci in Adrijana Pliberšek. Ona je zadolžena za Mikove okvirje, on za vse ostalo. Oba skupaj pa še za tri otroke. Ni ga festivala, ki ne bi na noge postavil celotne Slovenije. In tudi letošnja Ema je poskrbela za to, da se imamo o čem pogovarjati. Zakaj strokovna komisija? So kuhali? Zakaj smo toliko časa čakali na rezultate? Zakaj niso dali točke določenim izvajalcem? So bili Langa res izigrani? Kakorkoli že, Quartissimo so zmagovalci s skladbo Love symphony. So pa vsi izvajalci s Celjskega prišli v veliki finale. Vsekakor je bila to odlična promocija za Nexys. Nuške Drašček maja ne bo na Eurosongu, bo pa takrat naredila drug izredno velik korak. Alyo (na sliki), ki jo nekateri primerjajo z Madonno, so za nastop na Emi zaradi bolezni na noge postavili z izredno močno injekcijo, skupaj z Rudijem in Janom Plestenjakom pa so si pred Emo postavili cilj - priti med prvih pet in to je njihova zmaga! Foto: STANE SRŠEN