Načini kmetijske proizvodnje in prostor Author(s): Draginja NIKOLIĆ Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 69- 72 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179823 Accessed: 03-10-2018 06:41 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 06:41:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Razmišljanja št. 15/1991 stanovanjske gradrije in bivalncga okolja. Raziskovalni program, ki se izvqja, je po mojem nepovezan in pre- malo usmerjen v aktualne naloge oz. konkretne uporabne rezultate. Sodim, da je tudi občutno premalo poznavanja vsestranske problematike stanovanjske gradnje z različnih vi- dikov - teoretičnih, načrtovalskih in ekonomsko-izvajalskih - ter z vidika kasnejše uporabnosti oz. počutja sta- novalcev. Raziskovalno delo bi moralo biti drugačno od dosedanje prevladujoče prakse, ki je sistemsko vezana na iz- vajanje nacionalnega programa oz. na uresničevanje rezultatov. (Prenekateri dosedanji sicer uporabni rezultāti raz- iskovalnih nalog so ostali brez odziva, nerealizirani.) Delo strokovne inštitucije bi moralo biti usmerjeno v izdelavo aktualnih uporabnih raziskav oz. projektov in naj bi obsegalo: - opredelitev osnovnih parametrov kvalitete bivanja glede na razvojne trende oz. difereneiacijo potřeb po- sameznih skupin - kot izhodišče za načrtovanje različnih območij in ka- tegorij stanovanjske gradnje; - tipološko analizo obstoječe stano- vanjske gradnje po Sloveniji glede na náčin življenja, možnosti gradi- tve in - v luči bodočih trendov - možnosti kvalitete bivanja in mož- nosti graditve; T opredelitev značilnih območij glede na ¡dentitelo življenja okolja in raz- mere; - izdelavo strokovnih ocen o poten- ciální strukturi prebivalcev in nji- hovih potřeb v posmeznih območij kot izhodišče za čim bolj realno na- črtovanje; - izdelavo kválitetnejših modelov stanovanjske gradnje in zazidave za značilna območja in kategorije; - izdelavo strokovnih izhodišč za raz- pis projektnih natečajev; - svetovanje oz. izdelavo izhodišč za usmerjanje tehnologije gradnje, iz- bora materialov, energetske varčno- sti glede na razvojne trende v načrtovanju. Pogoji za izvajanje nacionalnega programa Za izvajanje programa je po mojem potrebno zagotoviti naslednje: - ustanovitev nacionalne direkcije za izvajanj programa stanovanjske gradnje, ki zagotavlja sistemske re- šitve za realizacijo kakovostnejših projektov, finančně in lokacijske možnosti in razpisuje projektne natečaje, aziskave itd.; - ustanovitev strokovnega tima oz. inštituta za stanovanjsko gradnjo kot nosilca strokovnega programa; - spremembo današnje neustrezne zakonodaje o projektiranju na os- novi zakonodaje razvitejših dežel in ustanovitev strokovne zbornice, ki agoťávlja ustreznejše razmere za delo; - ustanovitev gradbenega centra kot pomoč projektantom in posamez- nim graditeljem - .v okviruUniverze-Šole za arhitek- tūra - usmcritev študijskega progra- ma na poglobljcno obravnavo aktualne problematike načrtovanja novejših modelov stanovanjske gradnje in omogočanje večjega pretoka znanja narosnovi strokov- nosti in praktičnih izkušenj. Iz navedenega sledi, da je k pripravi nacionalnega programa stanovanjske gradnje potrebno pristopiti celovito - tako v raziskovalnem, projektno-za- konodajném, organizacijskem kot tu- di v pedagoškem pogledu -, če je de- janski cilj večji premik v smotrnosti gradnje in kakovosti bivalnega okolja. dr. Viktor Pust, dipl. inž. arh., Ljubljana. Draginja NIKOLIĆ Načini kmetijske přoizvodnje in prostor Kmetijstvo je glede na fizični obseg - kmetijska emljišča obsegajo 41% površine Slovenije - in vpliv, ki ga ima na videz in vsebino, v prostoru po- membna dejavnost. V zadnjem času so - morda manj v okviru same kme- tijske stroke kot v širši javnosti - predvsem pogoste diskusije o negati v- nih vplivih kmetijske dejavnosti ali kmetijskih tehnologij na okolje. Kmetijstvo je že od svojega pojava kot gospodarska dejavnost pridelovanja hrané sooblikovalo prostor in pretvar- jalo naravno krajino v agramo. Tudi danes je v velikem delu prostora glav- ni dejavnik, ki vpliva na njegov videz in vsebino z načini in intenzivnostjo kmetijske pridelave. Načini kmetijske přiděla ve so od višni od naravnih, družbenih in ekonomskih dejavnikov in se kažejo v različnih smereh in teh- nologijah kmetijske přoizvodnje. V prostoru se odražajo v obliki dolo- čenih strukturnih značilnosti. Struk- turní elementi krajině niso samo vizuální znaki, ampak tudi nosilci ekoloških funkcij (Mayer, 1968). Spremembe, ki jih v prostor vnaSajo novi načini kmetijske přoizvodnje, se odražajo kot neposredno vidné spre- membe v strukturi krajině in kot spre- membe v zgradbi in delovanju eko- sistemov. V razpravi o vplivih različnih načiriov kmetovanja na prostor je pogosto zas- lediti misel, da so bile spremembe, ki so jih v naravni prostor in delovanje naravnih ekosistemov vnašali tradi- cionalni načini kmetijske přoizvod- nje, mnogo manj dokončne kot tiste, ki nastajajo pri posegih, potrebnih v modemem náčinu kmetovanja ali za- radi njega. Za nekaterepomeni to opo- zorilo poživ k previdnosti v ravnanju s prostorom, medtem ko drugi menijo, 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 06:41:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 da ima družba na vsakokratni stopnji razvoja pravico, da v skladu z obsto- ječimi tehničnimi možnostmi in trenutnimi interesi poljubno posega v prostor in ga preoblikuje. Sodobni náčin kmetijske proizvodnje z značilno tendenco k racionalizaciji in specializaciji pridelave je pre