Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 23. oktobra 2020 Letnik LXXIII  št. 84  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Podjetništvo
Ormož  Občina 
ureja sodobno 
naselje za mlade 
družine
 Stran 5
Aktualno
Središče ob Dravi 
Občina v nakup 
zemljišč v obrtni 
coni
 Stran 2
Kronika
Ptuj  Občina zaprla 
vrata za stranke, 
UE in CSD ne
 Stran 21
Šport
Nogomet 
Tekmovanja pod 
okriljem MNZ Ptuj 
znova v naslednjem 
letu
 Stran 19
SPORED
Pop TV
Da bodo krompirjeve počitnice bolj zabavne!
22. OKTOBER 2020 št. 43
Kot Ivan Bolle
Planet TV
Streljanje med oddajo Pri Črnem Petru
Jan Bučar
Prepričljiv v 
vlogi pionirja 
slovenskega filma!
Od 23. 10
.
do 29. 10
.
2020
TV-spored
Kako razvite so občine Spodnjega Podravja 
Kidričevo in Markovci 
po lestvici navzgor, 
Ptuj spet globoko 
zdrsnil  Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Kronika
Spodnje Podravje 
Zaradi covida „trpijo“ 
drugi zdravstveni 
programi
 Stran 12
Kidričevska obvoznica 
Izbira izvajalca 
del še drugič 
padla v vodo
  Stran 3
Nove cene Vrtca Ptuj 
Lažje iz denarnic 
staršev kot iz 
občinske blagajne
  Stran 2
Spodnje Podravje  Gostinci med tnalom in nakovalom koronavirusa
Bolj kot virus ubija negotovost 
Skokovita rast potrjenih okužb je večino Slovenije 15. oktobra obarvala rdeče. To je pomenilo ponovno zaprtje gostinskih 
lokalov, že drugič letos. Gostinci so po eni strani obupani, počutijo se nemočne, ker ne vedo, kako preživeti sebe, družino, 
sodelavce, po drugi strani pa ohraniti dejavnost, s katero se jih večina ukvarja že celo svoje življenje. 
Več na straneh 6 in 7.
Aktualno
Ptuj  Degradirani 
ali privilegirani, 
ker ne plačujejo 
položnic za smeti?
 Stran 5
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 2
„Razlogi za zvišanje cene so 
predvsem zaradi povišanja stroška 
dela in zmanjšanega vpisa otrok. 
Ob tem je treba upoštevati, da se 
je strošek dela povišal zaradi zvi-
šanja minimalne plače in regresa, 
regresa za prehrano, redne delov-
ne uspešnosti in vseh ostalih nap-
redovanj, ki veljajo od prvega sep-
tembra naprej,“ je ključne razloge 
za podražitev pojasnila ravnatelji-
ca Vrtca Ptuj Marija Vučak.
Decembra letos sicer planirajo, 
da bodo napolnili še nezasedena 
mesta, januarja naj bi odpirali nove 
oddelke. 43 otrok (od tega 34 iz 
MO Ptuj) namreč nameravajo star-
ši vključiti v ptujski vrtec, a še ne 
izpolnjujejo starostnega pogoja za 
vpis. Nova covid situacija sicer pri-
naša dodatno negotovost, številni 
so že vpis otroka preložili ali pa ga 
celo izpisali iz vrtčevskega varstva. 
Subvencije kot pomoč 
občanom
Za nekatere občane Ptuja bo del 
bremena sicer fi nancirala občina, 
in sicer v povprečju 25 % vrednosti 
podražitve. „Glede na predlog, ki 
ga je v začetku oktobra pripravil 
Vrtec Ptuj, se je ustanoviteljica 
odločila, da zaradi dviga cen prev-
zame tudi del obveznosti staršev, 
in sicer v 25% deležu njihovih doda-
tnih stroškov za drugo starostno 
skupino. Občina je že do sedaj za 
prvo starostno skupino staršem 
zagotavljala nižjo osnovo za plači-
lo programov, z novimi cenami pa 
prevzema še dodatno obveznost, 
ki skupaj zanaša 67,54 % deleža 
dviga, ki bi sicer obremenil starše. 
Za to pomoč staršem bo občina 
dodatno v proračunu namenila 
približno 72.664 evrov,“ so pojas-
nili na občini. Doslej je občina krila 
dodatnih 10 % le za otroke (svoje 
občane) v prvem starostnem ob-
dobju, po novem je ta delež višji in 
velja tudi za drugo starostno ob-
dobje. Subvencija seveda ne velja 
za otroke iz drugih občin.
Svetniki z veliko 
pomisleki, a na koncu 
večina ZA
Veliko pomislekov pri predlogu 
nove cene je imel svetnik Milan 
Klemenc. Izpostavil je več zadev; 
da dodatni stroški nastajajo zara-
di možnosti vpisovanja otrok čez 
celo leto, da bi se lahko kakšne 
enote tudi združevalo, predlagal 
pa je tudi racionalizacijo zaposli-
tev. Sporna se mu zdijo delovna 
mesta za nadomeščanje, pri tem 
je opozoril, da je to po protokolu 
šolskega ministrstva dopuščeno 
kot možno, ne pa, da je to praksa! 
Ravnateljica mu je odvrnila, da 
matematični izračuni niso zmeraj 
uporabni v praksi in da bi v nekate-
rih primerih morali delavke „razre-
zati“, da bi bile na več mestih 
naenkrat. Izpostavila je tudi velik 
delež odsotnosti zaradi bolniških 
dopustov.
Da si mora občina prizadevati 
za to, da je mladim in otrokom pri-
jazna občina, pa je poudaril Štefan 
Čelan: „Če želimo nižje cene, mo-
ramo vse oddelke v naših vrtcih 
napolniti z otroki iz drugih občin. 
Ne morem se namreč sprijazniti z 
oceno, ki jo v zadnjem času dobi-
vam od številnih staršev, da posta-
jamo otrokom in mladim družinam 
neprijazna občina. Zato pri nižanju 
standarda otrokom ne bom sode-
loval.“ Predlog za dvig cen je Čelan 
podprl, saj kot pravi, občina druge 
opcije trenutno nima. 
Boštjan Šeruga je sicer dejal, da 
s podražitvijo nihče ni zadovoljen, 
a da na povečanje stroška dela v 
vzgoji in izobraževanju ne more-
jo vplivati, saj lahko delavec celo 
sam poda vlogo za napredovanje. 
Svetniške kolege je spomnil, da so 
pred sejo sklenili politični konsenz, 
da se cena sprejme, da pa vrtec 
pripravi sanacijski načrt. Andrej La-
zar je ob tem še opozoril, da bodo 
prihajajoči tedni in meseci še težji 
zaradi situacije s koronavirusom. 
Vrtec z 18 kuharji 
in pomočniki
Svetnico Marto Tušek pa je zmo-
tilo dejstvo, da jim je bila izguba 
do zadnjega zatajena. Tudi siste-
mizacija, po kateri ima vrtec kar 
18 kuharjev in pomočnikov, po tri 
hišnike in organizatorje dela, dve 
pomočnici ravnateljice, kadrovika 
za polni delovni čas ipd., se ji zdi 
problematična. Na tem področju 
vidi možnost varčevanja. 
A kot je bilo slišati iz odgovora 
ravnateljice, na to ne gre računati. 
Dejala je, da je sistemizacija skla-
dna s standardi in da se pod druga-
čen predlog ne bi podpisala. Bodo 
pa v prihodnje zmanjšali kader na 
račun sedmih upokojitev, ki jih ne 
bodo nadomestili.
Po dolgi debati je bila sistemiza-
cija potrjena z večino glasov, ena-
ko tudi predlog novih cen, s kate-
rim je soglašalo 19 svetnikov, osem 
jih je bilo proti. 
petek  23. oktobra 20202 Aktualno
Vindiš: »Naj javni zavodi poiščejo 
notranje rezerve, imajo jih!«
Dilema o tem, zakaj je ptujski Vrtec med najdražjimi v 
državi, ostaja nerešena vrsto let in bo očitno še ostala. Del 
svetnikov naj bi sicer sodeloval v komisiji, ki bo skupaj z 
ravnateljico preve(t)rila zadeve ... Vučakova je bila jasna, da 
veliko manevrskega prostora ni, saj da je cena oblikovana na 
osnovi zakonodaje. Pričakuje pa mestni svet od ravnateljice 
sanacijski program. 
Svetnik Andrej Vindiš je prepričan, da morajo rezerve 
poiskati tako v vrtcu kot v ostalih javnih zavodih: „Obnašati bi 
se morali drugače. Kaj bo sledilo? Bodo zdaj po dodatni denar 
na občino prišli še Zavod za turizem, gledališče, CID ...?! 
Vsi ti zavodi nam očitno uhajajo iz rok, zadeve je treba 
preveriti.“  
Foto: ČG 
Svetniki so morali prvič zaradi znanih okoliščin sejo izpeljati v dominikanskem samostanu. 
Ptuj  Svetniki potrdili predlog za višje cene oskrbe v vrtcu
Lažje iz denarnic staršev kot iz 
občinske blagajne
Če se ptujski mestni svetniki ne bi odločili za potrditev višjih predlaganih cen vrtca, bi občina 
morala zagotoviti dodatnih 400.000 evrov za to dejavnost. Zato so jih – kljub zelo dolgi debati in 
mnogim dilemam – vseeno potrdili. Cene pa ne bodo več enake za vse; ptujski starši bodo imeli 
nekoliko nižji znesek na položnici kot drugi.
Županja: »Če ne sprejmemo nove 
cene, bo šla podražitev iz proračuna"
Čeprav je tudi sama izrazila kar nekaj pomislekov, pa je ptujska 
županja Nuška Gajšek svetnike opomnila, da v primeru, da nove 
cene ne potrdijo, nase prevzamejo ne le del, pač pa celotno breme 
razlike med novo in staro ceno. „Strinjali smo se, da občina sama 
tega ne more pokriti, ker bi to znašalo 400.000 evrov. Smo pa za 
svoje občane uvedli subvencijo. Vrtci se dražijo po vseh občinah.“
Razlika v dosedanji in novi ceni je na mesečni ravni 33.000 
evrov, kar pomeni, da bo občina morala pokriti 66.000 evrov izpada 
dohodka za september in oktober. 
Kolikšna podražitev čaka starše
Ekonomska cena v Vrtcu Ptuj bo v povprečju višja za okrog 
8 %, pri položnicah staršev se bo to poznalo od 3 do 21 evrov, 
odvisno od starostne skupine. Največ staršev na Ptuju plačuje 35 % 
ekonomske cene in je v četrtem dohodkovnem razredu. Za občane 
Ptuja bo tako nova cena za ta dohodkovni razred višja za okrog 10 
evrov, za tiste iz drugih občin pa za 13 evrov.
Ptuj  640.000 evrov v Rogozniško cesto
Kolesarka mimo 
Pekarn Ptuj
Še nedolgo nazaj degradirano območje mimo Pekarne Ptuj in 
nekdanje trgovine Metalka počasi, a vztrajno oživlja. Kmalu 
bodo začeli urejati tudi infrastrukturo. Ptujska občina na-
mreč načrtuje izgradnjo kolesarske steze in dela pločnika na 
Rogozniški cesti, za kar naj bi odšteli več kot 637.000 evrov. V 
tej naložbi bi bila zajeta tudi ureditev brvi proti trgovskemu 
centru Qlandija. 
Zajeten del sredstev za omenjeno investicijo si občina obeta iz 
sredstev Celostnih teritorialnih naložb, iz česar so fi nancirali tudi 
prenovo Gregorčičevega drevoreda. Februarja letos je bil projekt 
potrjen kot primeren, zato je Mestna občina Ptuj nadaljevala s prijavo 
na Ministrstvo za infrastrukturo. Investicijski program je mestni svet 
že potrdil na ponedeljkovi seji mestnega sveta. Občina po načrtu 
namerava urediti površine za kolesarje na Rogozniški cesti v skupni 
dolžini 1.520 m, s čimer bo zagotovljena neprekinjena kolesarska 
povezava med Dornavsko in Ormoško cesto. „Na delu Rogozniške 
ceste ni urejenih kolesarskih površin in javne razsvetljave. 
Navedeno z vidika varnosti udeležencev v prometu predstavlja 
oviro in nevarnost,“ so smiselnost izvedbe predstavili na MO Ptuj. 
Pomembno je tudi dejstvo, da na enem odseku ni niti pločnika, zato 
bi sočasno zgradili še tega. Če bo projekt potrjen, bo zgrajena tudi 
brv preko potoka Grajena proti trgovskemu centru Qlandija.
Vrednost investicijskega projekta je ocenjena na 637.604 
evrov, upravičenih stroškov je za nekaj več kot pol milijona evrov, 
neupravičenih pa 114.977 evrov. Če bo uspešna s prijavo, bo ptujska 
občina za to investicijo iz lastnega proračuna v treh letih zagotovila 
nekaj manj kot 200 tisočakov, preostanek, kar 85 % vrednosti 
investicije, pa kohezijski sklad in Ministrstvo za infrastrukturo. 
Glavnino prilivov planirajo v letu 2022. 
Projekt bi zagotovil zvezno kolesarsko povezavo od krožišča na 
Dornavski cesti v naselju ČS Jezero (stanovanjsko-trgovski del) in po 
Rogozniški cesti do križišča z Ormoško cesto do trgovskih centrov 
in centra mesta. Projekt je sicer usklajen tudi s Celostno prometno 
strategijo MO Ptuj. 
Središče ob Dravi  Občinska pomoč podjetnikom
Občina v odkup zemljišča 
v poslovni coni
Občinska uprava je svetnikom na oktobrski seji predstavila 
možnost, da občina odkupi del zemnljišč v tamkajšnji obrtni 
coni, slednji pa so to odločitev podprli. 
Lastnik zemljišč v Poslovni coni Lipje je še vedno državni sklad 
kmetijskih zemljišč, ki je v preteklosti že znižal ceno z 20 na 13 
evrov m². Župan Jurij Borko je v začetku meseca dejal, da na občini 
razmišljajo o možnostih, kako bi podjetja stimulirali k odločitvi, da 
dejavnost izvajajo na območju obrtne cone. Pripravljeni naj bi bili 
tudi na odkup zemljišč in vstop v javno-zasebno partnerstvo. Zdaj je 
v načrtu odkup približno 3.000 m² zemljišč, ki bi ga izvedli še letos, v 
prihodnjem letu pa bi jih začeli komunalno opremljati. Cena zemljišč 
še ni dokončna, saj bo treba pred nakupom izvesti še cenitev. 
Okvirna cena pa znaša 13 evrov po m², kar pomeni, da bo občina v 
nakup zemljišča vložila 39.000 evrov.
»Po nakupu bomo začeli zemljišča tudi opremljati. Za izvedbo 
dejavnosti na tem območju se trenutno zanimata dva lokalna 
podjetnika. Ne glede na to, ali bodo interesenti zemljišča odkupili od 
občine ali Sklada ali pa bo sklenjen kak drug dogovor o sodelovanju, 
poslovno cono moramo začeti oživljati,« je povedala direktorica 
občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak. 
Foto: ČG 
Na tem območju manjka tudi pločnik, ki bi ga urejali sočasno z izgradnjo 
kolesarske povezave. Na delu, kjer je širok pločnik, pa bi ga izkoristili in na 
delu zarisali stezo za kolesarje. 
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020    COLOR CMYK stran 3
Med 212 slovenskimi občina-
mi se po koefi cientu razvitosti 
na prvih treh mestih trdno držijo 
Trzin, Komenda in Domžale. Slo-
vensko prestolnico Ljubljano koe-
fi cient uvršča na 13. mesto, Novo 
mesto je na šestem, kar je tudi 
najboljša pozicija med mestnimi 
občinami. Kranj je na 26. mestu, 
Celje na 29., Velenje na 33., Koper 
na 38., Slovenj Gradec na 53., Nova 
Gorica na 58. in Murska Sobota na 
95. mestu. Obe podravski prestol-
nici, Ptuj in Maribor, sta na repu 
enajsterice slovenskih mestnih ob-
čin. Ptuj med vsemi 212 občinami 
zaseda 128. in Maribor 136. mes-
to. Podravski prvak, Kidričevo, po 
kazalniku razvitosti prekaša deset 
od 11 slovenskih občin. Od mestnih 
občin je pred Kidričevim samo 
Novo mesto.
Haloške občine 
(kot vedno) na repu 
lestvice
Poglejmo še razporeditev spo-
dnjepodravskih podeželskih občin 
na lestvici koefi cienta razvitosti. 
Prva med njimi je občina Kidričevo 
na 25. mestu, druga občina Mar-
kovci na 56. in tretja Dornava na 
61. mestu. Sledijo Gorišnica (80.), 
Hajdina (94.), Trnovska vas (104.), 
Ormož (127.), Ptuj (128.), Destrnik 
(133.), Sveti Tomaž (138.), Juršin-
ci (141.), Središče ob Dravi (145.), 
Zavrč (148.), Sv. Andraž (166.), 
Majšperk (167.), Podlehnik (168.), 
Videm (174.), Cirkulane (180.) in Že-
tale (186. mesto). Najslabši razvoj-
ni koefi cient sicer beležijo majhne 
pomurske občine Gornji Petrovci, 
Šalovci in Hodoš ter Osilnica na Do-
lenjskem. Gre za občine z najmanj 
prebivalci, posamezna jih šteje od 
300 do 400.
Kljub koraku naprej še 
vedno daleč zadaj
Glede na koefi cient razvitosti je 
večina občin Spodnjega Podravja 
v minulih dveh letih zabeležila ra-
zvojni napredek. Kljub temu se jih 
glavnina (14 od 19) uvršča v drugo 
polovico lestvice. Kidričevo je koe-
fi cient razvitosti v dveh letih izbolj-
šalo za dobrih sto odstotkov, ena-
ko Markovci. Velik korak naprej sta 
prav tako naredili občini Hajdina in 
Dornava.
Pet spodnjepodravskih občin 
je na lestvici zdrsnilo: Ptuj, De-
strnik, Sv. Andraž, Videm in Zavrč. 
Finančno ministrstvo koefi cient 
razvitosti računa iz podatkov o 
demografskem, ekonomskem in 
socialnem položaju prebivalcev 
občine. V izračun so vključeni po-
datki o prihodkih prebivalcev ob-
čine (dohodnina), številu delovnih 
mest, bruto dodani vrednosti na 
zaposlenega, ki jo ustvarjajo pod-
jetja, indeksu staranja prebivalcev, 
poseljenosti ter stopnjah registri-
rane brezposelnosti in delovne ak-
tivnosti. Upošteva se tudi okoljski 
vidik, pri katerem v izračun indeksa 
vključijo podatke o deležu območij 
Nature 2000 v posamezni občini 
in podatke o pokritosti območja z 
javno komunalno infrastrukturo – 
upoštevajo se podatki o priključkih 
na javno kanalizacijsko omrežje. 
Poleg demografskega, socialno-
-ekonomskega in okoljskega vidika 
se pri izračunu indeksa upošteva 
še kulturni značaj občine, od varo-
vanja kulturne dediščine in števila 
kulturnih spomenikov do površin 
infrastrukturnih objektov, ki so na-
menjene kulturni dejavnosti.
petek  23. oktobra 2020   3Aktualno
Spodnje Podravje  Kako razvite so naše občine v državnem merilu
Kidričevo in Markovci poskočili, Ptuj spet zdrsnil
Ministrstvo za fi nance na podlagi desetih kazalcev izračunava koefi cient razvitosti občin. Med občinami Spodnjega Podravja je na prvem mestu 
Kidričevo, ki se po najnovejših podatkih v slovenskem merilu uvršča na 25. mesto. 
Foto: Google.map
Glavnina lokalnih skupnosti Spodnjega Podravja je po koefi cientu razvitosti na lestvici med vsemi 212 občinami v spodnji polovici. Enako velja za obe 
podravski mestni občini, Maribor in Ptuj. Zanimivo je tudi, da so tri podravska mestna središča, ki nimajo statusa mestne občine, po koefi cientu razvi-
tosti tako pred Ptujem in Mariborom, ki sta na 128. in 136. mestu. Najboljši rezultat ima Lenart na 75. mestu, Slovenska Bistrica je na 118. in Ormož na 
127. – za las pred Ptujem.
Kidričevo  Obvoznica postaja vse bolj »golob na strehi«
Izbira izvajalca del še drugič padla v vodo
Razpisni postopek za gradnjo kidričevske obvoznice se je ta teden ponovno zapletel. Na izbiro izvajalca del je že drugič vložena 
zahteva za revizijo. Tokrat sta se pritožila Cestno podjetje Ptuj (CPP) in Pomgrad, ki sta predložila tretjo najugodnejšo ponudbo.
Na januarja objavljeni razpis za 
gradnjo obvoznice se je prijavilo 
sedem ponudnikov. Direkcija RS 
za infrastrukturo (DRSI) je 11. maja 
izbrala izvajalca z najnižjo ponud-
beno vrednostjo, to sta bila roga-
ški KIT-AK in slovenjebistriški MAP 
TRADE. Obvoznico in vzporedno 
spremljevalno prometno infra-
strukturo bi zgradila za 8,2 milijona 
evrov. Odločitev DRSI o izbiri ponu-
dnika ni postala pravnomočna, saj 
sta hrvaški GP Krk in litijski Trgog-
rad 25. maja vložila zahtevek za re-
vizijo postopka. Državna revizijska 
komisija je pritožbo neizbranih po-
nudnikov prepoznala kot utemelje-
no in v začetku avgusta odločitev 
DRSI, da delo prevzameta KIT-AK 
in MAP TRADE, razveljavila, Direk-
ciji pa naložila še plačilo stroškov 
odvetnika (27.000 evrov), ki so bili 
priznani vlagateljema revizije.
CPP in Pomgrad bi dela 
opravila za 9,3 milijona 
evrov
Pretekla sta dva meseca in 
DRSI je v začetku oktobra sprejela 
odločitev, da dela na kidričevski 
obvoznici prevzameta GP Krk in 
Trgograd (torej vlagatelja revi-
zije oziroma pritožnika) z drugo 
najugodnejšo ponudbo. Dela bi 
opravila za 8,9 milijona evrov. V 
tednu, ki je za nami, bi odločitev 
DRSI postala pravnomočna. A so 
se domine ponovno podrle, saj je 
pravnomočnost izpodbil zadnji hip 
ponovno vloženi zahtevek za re-
vizijo. Tokrat sta pritožnika CPP in 
Pomgrad, ki sta v postopku oddaje 
javnega naročila predložila tretjo 
najugodnejšo ponudbo v vrednos-
ti 9,3 milijona evrov.
Če upoštevamo spomladansko 
dinamiko vodenja revizijskega po-
stopka od konca maja do začetka 
avgusta, je odločitev Državne re-
vizijske komisije moč pričakovati v 
roku dveh mesecev. Lahko bo tudi 
prej ali pa kasneje. Dejstvo pa je, 
da se s postopkom izbire izvajalca 
mudi, ker bo DRSI za projekt še 
iz te fi nančne perspektive črpala 
evropska sredstva.
Cesta bo služila 
gospodarstvu
Čimprejšnjega začetka gradnje 
si želijo tudi v lokalni skupnosti, 
saj se bodo po izgradnji obvoznice 
s cest v Kidričevem, Njivercah in 
Apačah umaknila težka tovorna 
vozila. Obenem se projekta grad-
nje obvoznice, ki ga pelje DRSI, in 
poslovno-obrtne cone v zaledju 
Strnišča, ki jo načrtuje občina, tes-
no dopolnjujeta. Nova cesta bo na-
mreč napajala celotno kidričevsko 
industrijsko območje, tako obsto-
ječe kot novo. Tudi za obrtno cono 
so evropska sredstva rezervirana, 
manjka še nekaj dokumentacije, 
vključno z gradbenim dovoljenjem.
Mestne občine po koefi cientu 
razvitosti, mesto na lestvici
Mestna občina 2018–19 2020–21
Novo mesto 4. 6.
Ljubljana 9. 13.
Kranj 18. 26.
Velenje 23. 33.
Celje 32. 29.
Koper 38. 38.
Nova Gorica 55. 58.
Slovenj Gradec 64. 53.
Murska Sobota 68. 95.
Maribor 106. 136.
Ptuj 110. 128.
Vir: MF
Spodnjepodravske občine po 
koefi cientu razvitosti, mesto na lestvici
Občina 2018–19 2020–21
Kidričevo 53. 25.
Dornava 98. 61.
Gorišnica 99. 80.
Ptuj 110. 128.
Markovci 117. 56.
Destrnik 122. 133.
Trnovska vas 130. 104.
Hajdina 133. 94.
Sv. Tomaž 146. 138.
Ormož 148. 127.
Juršinci 152. 141.
Sv. Andraž 155. 166.
Videm 164. 174.
Središče ob Dravi 170. 145.
Zavrč 173. 186.
Majšperk 177. 167.
Zavrč 178. 148.
Podlehnik 184. 168.
Cirkulane 193. 180.
Vir: MF
Katere občine 
so »kraljice«
Ministrstvo za finance koeficient 
razvitosti občin izračunava na vsaki 
dve leti. Tudi pred dvema letoma 
so na vrhu lestvice kraljevale tri 
občine z obrobja prestolnice: Trzin, 
Domžale in Komenda. 
Foto: ČG
Državna revizijska komisija je pri prejšnjem zahtevku odločala dva mese-
ca. Kako hitra bo pri drugi reviziji, ni moč napovedati.
Župan takšnega 
razpleta ni 
pričakoval
Župan občine Kidričevo 
Anton Leskovar: »Takšnega 
razpleta nisem pričakoval. Želja 
lokalne skupnosti je, da pride 
do pravnomočne odločitve 
o izbiri ponudnika in da se 
gradnja tudi začne. Verjamem 
v projekt in v pozitivno rešitev. 
Upam, da bodo odločitve 
sprejete kar se da hitro. 
Gradbeno dovoljenje za prvo 
fazo gradnje mimo Taluma 
(do gramoznice z gumami) 
je pridobljeno, prav tako je 
zagotovljen denar.«
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 4
»V okviru zavoda je 250 zaposle-
nih in spomladanski čas smo izko-
ristili za izobraževanje na daljavo, 
tudi na temo, kako osvestiti in ude-
janjiti higieno rok, prostora, kako 
biti odgovoren do sebe in drugih, 
kakšna pravila in omejitve veljajo 
na primer pri kolesarjenju, pleza-
nju … Sami smo iskali odgovore na 
zastavljena vprašanja, saj iz NIJZ 
pravih oz. konkretnih odgovorov 
nismo prejeli,« je pojasnil direktor 
CŠOD Branko Kumer. Prav zaradi 
vseh izvedenih ukrepov meni, da 
je bivanje v domovih CŠOD varno. 
Ob tem poudarja, da gre za po-
membne dodatne vsebine, ki bo-
gatijo učni načrt, ter za edinstveno 
izkušnjo v času šolanja. »Gre za 
izkustveno učenje, ko tudi mnogi 
učenci, ki sicer ne izstopajo, izrazi-
jo svoje zmožnosti, svoje veščine.« 
Glede začasnega zaprtja domov pa 
je dejal, da se strinja za 14-dnevni 
presek, a na drugi strani meni, da 
se bomo morali z virusom naučiti 
živeti. 
V domovih izkoriščenih 
za 180.000 evrov bonov
Javni zavod CŠOD upravlja s 25 
domovi po Sloveniji, s čimer v veči-
ni odgovarja na potrebe osnovnih 
in srednjih šol, pa tudi vrtcev. Rav-
no na področju slednjih beležijo v 
zadnjem obdobju največ zanima-
nja. »Organiziramo tudi prilagoje-
ne vsebine za nadarjene učence, 
pripravljamo vsebine, skozi katere 
spodbujamo medgeneracijsko so-
delovanje učencev v okviru medse-
bojne pomoči oziroma tutorstva, 
trudimo se z različnimi vsebinami 
nagovoriti čim širšo populacijo in 
njihove potrebe.«
Viden del prihodkov CŠOD pa 
predstavlja tudi tržna oziroma 
turistična dejavnost. »Proste ka-
pacitete, predvsem ob koncih 
tedna, nudimo posameznikom, 
družinam, društvom in klubom, 
tako imamo določene domove, ki 
delujejo praktično vse dni v letu. In 
lahko se pohvalimo, da dosegamo 
kazalnike zasedenosti, ki nam bi jih 
zavidal marsikateri hotel.« Seveda 
je eden izmed poglavitnih razlogov 
zagotovo cena. »To drži, a treba je 
poudariti, da to ceno dosegamo, 
ker ne nudimo petzvezdičnih sto-
ritev, drugi razlog za obiskanost 
je lokacija in možnosti za izvedbo 
skupinskih vaj in drugih vsebin. 
Sicer pa smo tudi mi letos izkoris-
tili možnost koriščenja turističnih 
bonov in iz tega naslova zabeležili 
180.000 evrov prihodkov.«
Če izvzame pandemijo korona-
virusa, ki je zaznamovala letošnje 
leto, trnovski župan leto 2020 
ocenjuje kot povprečno. Pravkar 
so zaključili dve modernizaciji cest: 
Širovnik in Arnuš-Pesjak v skupni 
vrednosti 100.000 evrov, v krat-
kem pa se bo začela še rekonstruk-
cija ceste Ločič–Potrč–kapela, za 
katero je v proračunu zagotovlje-
nih 35.000 evrov. »Zadovoljen 
sem, da smo zaključili pogajanja z 
Direkcijo za ceste za državno ko-
lesarko Biš–Gočova, katere inve-
sticijska vrednost znaša 826.000 
evrov. Naš delež je ocenjen na 
okrog 150.000 evrov, krajani Biša 
bodo poleg kolesarke dobili avto-
busne postaje, javno razsvetljavo, 
prenovljeni pa bodo tudi elektro-
vodi, vodovodi in telekomunikacij-
ski vodi. Smo tik pred izbiro izvajal-
ca,« pripoveduje Benko.
V novem naselju v Trnovski vasi, 
kjer je prostora za 18 individualnih 
hiš, naj bi investitor že v kratkem 
začel gradnjo prvih osem stavb, 
občina pa bo za začetek uredila 
javno pot, kasneje pa poskrbela 
tudi za komunalno opremljenost 
parcel, kar bo, tako Benko, še 
tema pogovorov z investitorjem. 
»V občini je za gradnjo trenutno na 
razpolago 15 hektarjev zemljišč, ko 
bodo ta pozidana, bomo pridobili 
večje število novih občanov. To se-
veda obenem pomeni več otrok v 
vrtcu in šoli, kar me zelo veseli, am-
pak za seboj potegne tudi potrebo 
po več oddelkih. Z vrtcem smo že 
zdaj na tesnem, saj v letošnjem 
šolskem letu nismo mogli sprejeti 
več vseh otrok, zato je že v načrtu 
njegova širitev.«
Ker poslovalnica Pošte Slovenije 
v Trnovski vasi prostorsko že dol-
go ni več ustrezna za vse delo, ki 
ga opravlja, ima namreč tudi vlogo 
razdelilne pošte za Sveti Andraž 
in Vitomarce, potrebuje nove pro-
store, saj sedanjih ni mogoče širi-
ti. »Tudi v ta namen smo odkupili 
tako imenovano Kirnovo domačijo 
nasproti pošte in zraven cerkve. 
Stavbo smo podrli in zemljišče 
očistili, pogovori s Pošto Sloveni-
je so zdaj tako daleč, da jim bomo 
prodali del zemljišča, na katerem 
bodo postavili novo poslovalni-
co. Kaj bomo storili s preostalim 
zemljiščem, še ni padla dokončna 
odločitev, zagotovo pa je že zdaj 
jasno, da ga ne bomo drobili.«
»Zaradi višje povprečnine nam je 
uspelo predčasno poplačati kredit 
za kanalizacijo v Bišu, torej smo 
zdaj brez dolgov, razen tistega 
po 23. členu zakona o fi nancira-
nju občin. Pripravili smo osnutek 
proračuna za leti 2021 in 2022, ki 
je pravzaprav nabor želja, zato 
je jasno, da vseh ne bo mogoče 
realizirati. A če želimo izpeljati 
najpomembnejše, ne bo šlo brez 
novega kredita. Ta bo namenjen iz-
ključno investicijam, koliko ga bo, 
pa bo odvisno predvsem od višine 
lastnih deležev, ki jih bomo mora-
li zagotoviti za projekte. V mislih 
imam predvsem obnovo Simoni-
čeve domačije, kjer bomo morali 
založiti sofi nancerska sredstva, in 
kolesarsko ORP Slovenske gorice, 
ki pri nas poteka od Trnovske vasi 
do Svetega Andraža. Ocenjena je 
na 845.000 evrov, a se bojim, da 
bo zaradi petih mostov, ki jih bo 
treba zgraditi, končna cena še viš-
ja,« zaključuje Benko.
petek  23. oktobra 20204 Podravje
Trnovska vas  Z županom Alojzom Benkom ob občinskem prazniku
Brez novega zadolževanja ne bo investicij
Zaradi ukrepov za zajezitev pandemije bo 22. rojstni dan samostojne občine letos sicer minil brez praznovanja, ostale aktivnosti občinske uprave pa so 
v polnem teku.
Foto: SD
Alojz Benko: »Med največje investicije v prihodnjem letu sodi izgradnja kolesark in obnova Simoničeve domačije.«
CŠOD Štrk v Spuhlji praznuje 25 let
Na Ptujskem že četrt stoletja deluje CŠOD Štrk v Spuhlji. 
Posebnost doma, ki premore 56 postelj, je zagotavljanje 
družboslovnih, naravoslovnih in pestre palete športnih vsebin. 
»Moram izpostaviti našo posebnost, t. i. dragonboate, to so 
čolni, namenjeni za več udeležencev, pa tudi telovadnica s 
plezalno steno je prej izjema kot pravilo v domovih,« je dejal 
pomočnik direktorja za pedagoško področje – vodja OE Aleksej 
Kuzmin. 
Zaradi bogatega nabora vsebin in dejavnosti dom v Spuhlji 
obiskujejo učenci iz vse Slovenije, tudi iz Spodnjega Podravja. 
»V tem šolskem letu smo za zdaj imeli polne vse tedne, tudi 
tri konce tedna. Ves čas smo skrbeli za izvajanje ukrepov in z 
razdelitvijo otrok v skupine omejili stike.« 
V skladu z odločitvijo vlade bo dom zaprl vrata, seveda pa 
si tudi v Spuhlji želijo, da bi bila ta odločitev kratkega daha. 
Pomemben dodatek k javnemu delu službe pa predstavlja tržna 
dejavnost. »Na podlagi dohodkov, ki jih ustvarimo praviloma ob 
koncih tedna, smo v preteklih letih izvajali manjše investicije v 
naš dom. Sedaj teh prihodkov praktično ni. Investicijske potrebe 
pa so velike. Naša dolgoročna želja je, da bi bil dom deležen 
celovite prenove – od ostrešja do zamenjave stavbnega pohištva. 
Do tedaj pa bomo skrbeli, da bomo ta primanjkljaj nadomestili s 
prijetno klimo v našem domu.«
Slovenija, Podravje  Šola v naravi je za mladostnike posebno doživetje
»Bivanje v CŠOD je varno, z virusom se bomo morali naučiti živeti«
Odločitev vlade o začasnem šolanju na daljavo vpliva tudi na delovanje domov, ki delujejo pod okriljem Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer so se do sedaj uspeš-
no izogibali okužbam. Tudi zato, ker so v času od spomladanske epidemije do septembra opravili domačo nalogo in se pripravili na izvajanje vsebin v posebnih covid 
okoliščinah. Kljub temu jih vlada enako kot šole začasno zapira.
Foto: Arhiv CŠOD
Podatki za leto 2019
Število 
domov
Število 
udeležencev
Št. udeležencev 
– Štrk, Spuhlja
Število 
nočitev
Število nočitev 
– Štrk Spuhlja
Prihodki v letu 
2019
25 119.088 2.524 306.923 9.211 12.948.043
Vir: Poslovno poročilo 2019, CŠOD 
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020    COLOR CMYK stran 5
Potem ko so potrdili drugi letoš-
nji rebalans občinskega proračuna, 
so ptujski mestni svetniki kot pri-
mernega za nadaljnjo obravnavo 
ocenili tudi nov predlog proračuna 
za leto 2021. Največ besed je bilo 
namenjenih bonitetam za Cero 
Gajke. Po predlogu odbora za 
okolje in prostor bi se te namreč 
postopno ukinjale vsem upravičen-
cem – vsako leto za 25 %. Z letom 
2024 pa bi se bonitete – mesečne 
odškodnine, ki jih krajani prejmejo 
zaradi zmanjšane kakovosti bival-
nega okolja  – povsem odpravile. 
Prav ta mehki prijem pa je zmotil 
svetnika Andreja Vindiša. Opozoril 
je, da so bile v zadnjih tednih izda-
ne tri nove odločbe za gradnjo na 
tem območju, s tem pa so tudi tisti, 
ki so lastniki novogradenj, upravi-
čeni do enakih bonitet. Prepričan 
je, da bi te morali izvzeti, saj da 
se dobro zavedajo, na kakšnem 
območju gradijo. Njegov pred-
log je županja vključila v besedilo 
sklepa, potrdil pa ga je tudi mestni 
svet. „Obenem, zraven tega, da se 
izvzamejo novogradnje, moramo 
zapisati vsaj to, da je to zadnje po-
daljšanje,“ je še vztrajal. 
Eni brez položnic za 
smeti, drugim zastonj 
piščance
Svetnik Alen Iljevec je izrazil po-
mislek o degradiranosti tega oko-
lja, češ da se odpadki tam itak že 
dalj časa ne odlagajo. „Čas je, da 
rečemo bobu bob in se bonitete 
ukinejo, ker o tem govorimo, že 
odkar je nastopil ta mestni svet. 
Vemo, da je pravna podlaga sklepa 
o bonitetah itak vprašljiva. Bonite-
te se koristijo predolgo, zato sem 
proti takemu predlogu, ukiniti jih 
je treba nemudoma! Nekateri ob-
čani so bili veliko bolj prizadeti, pa 
zato niso imeli nikakršnih bonitet.“ 
Obenem se je Iljevec podobno kot 
tudi Milan Klemenc spraševal, za-
kaj potem do odškodnin niso upra-
vičeni tisti, ki morajo vsakodnevno 
prenašati smrad, ki ga povzroča 
Perutnina Ptuj: „Po tej logiki bi mo-
rali biti upravičeni do brezplačnih 
piščancev.“
Tudi Gorazd Orešek je imel po-
mislek: „Odpiramo Pandorino 
skrinjico. Vsak se sam odloči, kje 
bo živel. Meni niso znani podatki, 
da bi se ljudje od tam množično 
odseljevali.“ 
Gre za denar ali ne?
Darja Harb, svetnica iz Spuhlje, 
je bila nad debato kolegov prese-
nečena, saj naj bi zvenela, kot da 
govorijo o visokih zneskih bonitet 
in odškodnin: „Od tega še nihče 
ni obogatel.“ Največ pripomb nad 
slišanim pa je imela Sergeja Puppis 
Freebairn, ki je dejala, da je prese-
nečena in šokirana nad izjavami: 
„Prizadela me je izjava, da so ljudje 
požrešni in da ni vplivov na okolje. 
To ni res! Mi smo le na papirju spre-
jeli sklep, da se zapre odlagališče. 
To še vedno obstaja. Še vedno so 
in bodo vplivi na okolje, dokler 
ne bo odlagalno polje resnično 
sanirano. Naj se poda časovnica 
in način, kako se bo to saniralo. 
Ljudem ni lahko in nikakor ne gre 
le za denar.“ Prepričana je, da bi 
vsi onesnaževalci morali plačevati 
zato, ker imajo ljudje slabšo kako-
vost življenja. „Obžalujem tudi, da 
se nam ni uspelo dogovoriti, da 
se postavka za odvoz smeti zniža 
postopno. Zagotovo bodo tisti, 
ki imajo sedaj brezplačne smeti, 
negativno presenečeni, ko bodo 
prejeli položnice,“ je še povedala 
Puppis Freebairnova.  
petek  23. oktobra 2020   5Podravje
Ptuj  Civilna iniciativa za obvoznico
Pozdravljajo premike
V civilni iniciativi za ptujsko obvoznico so zadovoljni, da se 
postopki za novo cestno povezavo od Ormoža do Ptuja pozi-
tivno premikajo naprej. Zato so tudi pristopili k skupni izja-
vi, ki so jo v sredini meseca v javnost posredovali skupaj z 
župani šestih spodnjepodravskih občin.
Kot smo poročali, so podpisniki izjave zavzeli stališče, da bi se med 
potencialnimi trasami bodoče ptujske obvoznice izbralo severno 
S5 različico, ki bi potekala v tunelu pod zemljo. »Pozdravljamo 
premike, do katerih je prišlo z delom na medresorski delovni 
skupni, kjer je strokovna ekipa, ki je zadolžena za iskanje izvedljivih 
variant za ptujsko obvoznico, na podlagi zbranih pripomb poiskala 
novo različico S5, za katero se je izkazalo, da je nobeden izmed 
članov skupine kategorično ne zavrača. Tudi za civilno iniciativo je 
varianta S5 sprejemljiva pod pogojem, da v študiji variant nadomesti 
absolutno nesprejemljivo varianto S4, ki je bila v preteklosti 
povod, da so se postopki ustavili. Zato od države pričakujemo, 
da bo iz študije variant umaknila za lokalno skupnost absolutno 
nesprejemljivo varianto S4 (ki poteka po površju čez Ranco in 
neposredno vpliva na prebivalce ter njihovo zdravje iz vidika 
onesnaženja zraka in hrupa) ter jo nadomestila z varianto S5, ki naj 
bi bila vkopana (od Puhovega mostu do Gajk bi tekla pod zemljo). 
V nadaljnjo presojo bi tako šle severni varianti S5 in SS ter južna 
varianta J2 (pod jezom v Markovcih, op. a.). O izboru variante bo 
odločila študija, ki bo hkrati predinvesticijska zasnova,« je pojasnila 
vodja civilne iniciative za ptujsko obvoznico Sergeja Puppis 
Freebairn. Dodala je, da pozdravlja dejstvo, da se je na tej točki 
poenotila celotna lokalna skupnost, zato so se v civilni iniciativi tudi 
odločili za skupno izjavo s podravskimi župani.
Foto: ČG
Krajani Budine in Spuhlje v mestni občini Ptuj so se pred dvema letoma 
in pol zaradi nevzdržnih razmer ob glavni državni cesti povezali v civilno 
iniciativo za izgradnjo ptujske obvoznice. Skupaj z župani spodnjepodra-
vskih občin na državni ravni sodelujejo pri oblikovanju predlogov za traso 
bodoče glavne ceste od Markovcev do Ptuja.
Na mizi zgolj dve 
ponudbi
Na javni razpis za izvedbo 
komunalne infrastrukture sta 
se odzvala dva ponudnika:  
Komunalno podjetje Ormož 
(podizvajalec Cestno podjetje Ptuj) 
s ceno 519.120 evrov ter Prohaus 
iz Dola pri Ljubljani (podizavjalec 
Asfalti) s ceno 504.390 evrov. 
Projekt se bo v celoti financiral iz 
sredstev občinskega proračuna, 
župan Danijel Vrbnjak pa je še 
povedal: »Želimo začeti čim prej, 
dela pa bi radi dokončali v prvi 
polovici prihodnjega leta, če bodo 
razmere to dopuščale.«
Ptuj  Postopno ukinjanje bonitet krajanom na račun Gajk
Degradirani ali privilegirani, 
ker ne plačujejo položnic za smeti? 
Tisti, ki živijo v bližini (niti ne nujno neposredni) odlagališča Cero Gajke, so bili doslej iz naslova zmanjšanja kako-
vosti bivalnega okolja deležni nekaterih bonitet. Precej širok krog krajanov je upravičen do odškodnin in brezplač-
nega odvoza odpadkov. V prihodnjem letu pa se marsikaj spreminja, saj občina denar za te namene zmanjšuje.
Ormož  Pol milijona evrov za infrastrukturo iz občinskega proračuna
Občina ureja sodobno naselje za mlade družine
Večletna prizadevanja občine, da bi 7,25 ha veliko območje v Ormožu pri vinski kleti opremili za izgradnjo stanovanjskega naselja, so tik pred realizacijo. V kratkem bodo namreč 
začeli območje komunalno opremljati, zato si obetajo, da bo interes za nakup parcel še višji.
Območje je razparcelirano na 
67 parcel, ki že imajo gradbeno 
dovoljenje. Izvedeni so že mete-
orna, fekalna kanalizacija in vodo-
vod, optična cev je položena, na 
cestah pa je trenutno nasut gra-
moz. »V letošnjem letu bomo za-
čeli z izvedbo komunalne opreme 
na vseh cestah znotraj predvide-
nega območja naselja, ki v skupni 
dolžini merijo 870 metrov. Ceste 
bodo široke 6,5 metra, ob vozišču 
pa bo urejena tudi skupna povr-
šina za pešce in kolesarje. Uredili 
bomo tudi 205 metrov dolg odsek 
že asfaltirane ceste ob Dolgi Lesi, 
ki je široka štiri metre, vmes bo 
urejena zelena površina v širini 
1,5 metra, nato pa bo umeščen še 
pločnik za pešce in kolesarje,« je 
povedal župan Danijel Vrbnjak. V 
sklopu projekta bodo izvedena še 
štiri krožišča, na celotni trasi bodo 
uredili odvodnjavanje, elektroe-
nergetsko omrežje, javno razsvet-
ljavo in zelene površine.
Gradnje hiš na ključ za 
zdaj ne predvidevajo
Z novim naseljem bodo na obči-
ni omogočili vsem zainteresiranim 
nakup komunalno opremljene ne-
premičnine. »Poskušamo se pribli-
žati predvsem mladim družinam. 
Omogočiti jim želimo možnosti, 
da si v domačem okolju ustvarijo 
domove, in jim prihraniti tako čas 
kot skrbi. Ob tem jih spodbujamo 
tudi preko ukrepa, kjer občina sofi -
nancira ceno do tretjine vrednosti 
zemljišča,« je opozoril Vrbnjak. V 
preteklosti naj bi razmišljali tudi o 
možnosti, da bi ponudniki na par-
celah gradili hiše in jih prodajali na 
ključ, a za zdaj se na občini v tako 
sodelovanje ne bodo podali. »Gle-
de na to, da smo zgolj letos prodali 
sedem parcel, pa še niso bile ko-
munalno opremljene, verjetno to 
sploh ne bo potrebno,« je ocenil 
Vrbnjak.
Zemljišča so v veliki večini še v 
občinski lasti in v lasti Komunalne-
ga podjetja Ormož, prodajala naj bi 
se po ceni 30 evrov na m². Izvedba 
gradnje, višina stavb in oblika streh 
v naprej niso določene. Iz podrob-
nega prostorskega načrta je razvi-
dno, da naj bi se gradile enodružin-
ske hiše. Gradnja večstanovanjskih 
objektov pri tem ostaja možna va-
rianta, a pod pogojem združevanja 
parcel. 
Foto: KG
Foto: ČG
Po novem letu 
bodo plačevali 
položnice za smeti
Odbor za okolje in 
prostor ter gospodarsko 
infrastrukturo je predlagal, da 
se postopno zmanjšajo bonitete 
upravičencem iz naslova CERO 
Gajke, in sicer v višini 25 % 
letno v obdobju naslednjih 
štirih let. V prihodnjem letu je 
iz občinskega proračuna za ta 
namen planiranih 47.000 evrov.
Po novem pa bodo morali 
krajani naselja Brstje in ČS 
Jezero plačevati tudi redne 
mesečne položnice za odvoz 
odpadkov – tako kot vsi ostali. 
Doslej so bili namreč plačila 
te obveznosti oproščeni oz. 
je te stroške krila občina iz 
proračuna.
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 6
Gostinstvo niso samo skodelice 
za kavico, kozarci, krožniki … To 
so tisoče in tisoče evrov vredne in-
vesticije, to so vsakodnevne skrbi, 
da je lokal urejen, gosti zadovoljni, 
delavci in dobavitelji plačani. Le-
tošnje izgubljeno leto bo marsiko-
ga pahnilo v rdeče številke.
Botra: »Odvisni smo od 
velikih dogodkov, ki jih 
ni ...«
Medtem ko so v poletnem času 
bari in restavracije nekako zažive-
li, pa so večji ponudniki, ki imajo 
prostor tudi za organizacijo porok, 
čutili krepki izpad. »V letošnje leto 
smo stopili zelo optimistično, dela 
bi imeli več kot dovolj. Rezervira-
nih je bilo 30 porok, izpeljali smo 
jih šest,« sta povedala Boštjan 
Levanič in Doris Cigula Levanič iz 
Botra gostinstva v Gorišnici.
»Leta 2017 sva razširila in na 
novo opremila kuhinjo, naenkrat 
lahko pripravimo 1.000 obrokov. 
Imamo več jedilnic in dvorano, v 
katerih smo prirejali poročna slav-
ja, družinska in poslovna prazno-
vanja, ponujali smo pogostitve na 
terenu (catering). Namensko smo 
se odločili, da gremo v to smer. 
Na eno soboto smo bili sposobni 
izvesti tri poroke: eno pri nas in 
dve v dvoranah na terenu. Sedaj 
vse stoji. Naš poslovni model smo 
razvijali v smeri organizacije večjih 
dogodkov, ki jih letos zaradi ome-
jitev združevanja ljudi ne moremo 
izvajati. Nekaj let smo trdo garali 
in investirali. Sedaj naj vse ugas-
nemo ali delamo v manjšem obse-
gu?! Čemu potem kuhinja, dvora-
na, jedilnice, ekipe ljudi? V razme-
rah, kakršne so, ne vemo, čemu in 
kako naj služijo. Ne moremo živeti 
samo od ponudbe malic, pic, hitre 
hrane, dostave hrane. Odvisni smo 
od velikih dogodkov, v tej smeri 
smo razvijali poslovanje. Po prvem 
zaprtju smo se komaj pobrali. Ni 
enostavno niti ugasniti niti znova 
zagnati dejavnosti. Eno in drugo 
za seboj potegne visoke stroške. 
Ob zaprtju ostanejo neporabljene 
zaloge blaga, ki je tudi hitro po-
kvarljivo. Po drugi strani pa vsako 
odprtje predstavlja precej visoke 
stroške. Takšne dejavnosti ne mo-
reš zagnati z 200 evri … Kaj bomo 
sedaj jeseni in čez zimo, ne vemo. 
To se lahko ponavlja v nedogled. 
Najhujša je negotovost, ko ne veš, 
kaj bo,« sta povedala Levaničeva 
in dodala, da letos beležita 80-od-
stotni izpad prometa.
Plačevati morajo 
celotno nadomestilo 
Ker je poslovanje gostinstva 
Botra skoraj popolnoma onemo-
gočeno, je Boštjan Levanič obči-
no Gorišnica zaprosil za znižanje 
ali odpis NUSZ, za kar pa ni bilo 
posluha. »Letno plačujemo 4.000 
evrov te dajatve. Tudi letos bi jo, 
če bi dejavnost lahko izvajali. Z ob-
čine smo dobili odgovor, da če od-
pišejo nam, potem morajo vsem 
… Tudi sicer za razvoj turizma 
naši občinarji nimajo posluha. Kaj 
lahko mi kot hotel tukaj ponudimo 
turistu? Imamo 16 sob, smo sicer 
na tranzitni točki, pretežno smo 
pokrivali poslovni turizem. Do sep-
tembra smo imeli goste, ki so ko-
ristili vavčerje, a se je z zaostrova-
njem ukrepov tudi to zaustavilo.«
Gostinci najbolj pazimo 
na ukrepe, pa nas 
najprej zaprejo ... 
»Zakaj so najprej zaprli gostilne, 
zakaj niso zaprli trgovskih cen-
trov, bazenov. Nas zapirajo, v tr-
govskem centru pa je lahko 2000 
ljudi in ni nič narobe. Ukrepov se 
najbolj držimo, zaprli so nas pa 
prve. Razumemo omejitve zdru-
ževanja večjega števila ljudi, ker 
je možnost širitve okužbe večja. A 
če izvzamemo segment ponudbe 
za večje skupine, pa res pa ne mo-
rem razumeti, zakaj nekdo ne bi 
mogel priti na kavo, malico, kosilo 
… Tudi statistično gledano ta del 
dejavnosti glede okužb ni bil pro-
blematičen. Zakaj ne moremo iz-
vajati dejavnosti, če imamo dovolj 
prostora, da bi lahko zagotovili 
vse potrebne razdalje med ljudmi. 
Imamo dvorano za 250 ljudi. V se-
danjih razmerah bi jih morda lahko 
sprejeli 120 in zagotovili vse pot-
rebne varnostne ukrepe. Imamo 
šest različno velikih jedilnic. Naj 
povedo, koliko ljudi lahko sprej-
memo in pod kakšnimi pogoji, ne 
pa da kar zaprejo lokale!« sta pou-
darila Levaničeva.
petek  23. oktobra 20206 V središču
Gostinci so enotnega mnenja, da bo v ljudeh ostal strah. „Vsak bo dvakrat, trikrat premislil, ali bo šel v gostilno.“ 
Spodnje Podravje  Gostinci med tnalom in nakovalom koronavirusa ter strahu p
Gostov je že zaradi strahu veliko man
Živeli smo že skoraj tako, kot da virusa ni. Ljudje so se veselili, da so lahko spili kavico v svojem najljubšem
in ukrepov, ki jih je bilo treba upoštevati, na slabšanje situacije vplival še prihod slabega vremena. Skoko
eni strani obupani, počutijo se nemočne, ker ne vedo, kako preživeti sebe, družino, sodelavce, po drugi str
Sp. Podravje  Gostinci oporekajo zapiranju dejavnosti
Da bi lahko stregli
vsaj na terasah
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) se s tako 
restriktivnimi ukrepi, kot jih je za gostinsko dejavnost za-
povedala vlada, ne strinjajo. Zapiranje gostinskih lokalov 
ocenjujejo kot neutemeljen in preoster ukrep, saj da lokali 
niso bili glavni vir okužb. Zaradi regulacije dejavnosti in 
upoštevanja ukrepov NIJZ so se druženja iz gostiln preselila 
v zasebne prostore, opozarjajo na zbornici. 
Na OZS poudarjajo, da bo zaprtje gostiln za panogo pomenilo velik 
udarec. »Gostinski lokali nikoli niso bili viri okužb, zato se nam zapira-
nje zdi neupravičeno. Ponovno zaprtje za gostinstvo, turizem in vse 
povezane panoge pomeni ogromno gospodarsko škodo,« navajajo 
v sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS. Gostinci predlagajo, da bi 
se, podobno kot v Avstriji in Nemčiji, omejitve dejavnosti sprejemale 
glede na število okuženih po občinah ali regijah.
Direktor ptujske območne obrtno-podjetniške zbornice Boris Re-
pič je dejal, da razglašena epidemija ter podatki o slabšanju epidemi-
ološke slike in veliko število okužb s koronavirusom gostince močno 
skrbijo. »Zavedamo se resnosti situacije in smo prvi, ki želimo, da 
bo epidemije čim prej konec. Vendar ne smemo dovoliti, da gospo-
darstvo propade, da se gostinski lokali zaprejo in gostinski delavci 
ostanejo brez zaposlitev. Na podlagi vladnega odloka je opravljanje 
gostinske dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v gostinskih ob-
ratih v rdečih regijah prepovedano. Gostilniške kuhinje sicer smejo 
obratovati, dovoljena sta dostava ali osebni prevzem hrane in pijače. 
Foto: Sašo Švigelj/M24
Tudi hotelirji zapirajo vrata
Čeprav za hotele oz. gostišča s prenočitvami ukrep prepovedi 
poslovanja ne velja, že marsikje zapirajo vrata tudi hoteli. Sava 
Turizem, ki je največja ponudnica namestitvenih kapacitet 
na Bledu, je namreč v teh dneh zaradi epidemiološke situacije 
v državi že začasno zaprla svoje kapacitete na Bledu. Gostom 
omogoča brezplačno odpoved ali prestavitev rezervacije. Prav 
tako je veliko hotelov zaprlo vrata v celotni Gorenjski, tudi v 
Kranjski Gori.
Dejavnost se izvaja tudi v menzah za delavce, dijake, študente, v 
bolnišnicah …« je pojasnil Repič in opozoril, da veliko težavo pred-
stavlja sprejemanje vladnih ukrepov dobesedno čez noč, brez pred-
hodne najave. Gostinci tako nimajo časa, da bi se na zapiranje lokalov 
pripravili, ostajajo živila, ki so jih primorani zavreči. Pričakujejo, da se 
bo v prihodnje predvidene ukrepe predstavljalo pravočasno, vsaj te-
den dni prej, preden bodo stopili v veljavo. Tako se bodo lahko prila-
godile nabave in se bo na ukrepe moč pravočasno pripraviti. Gostinci, 
združeni v sekcijo pri OZS, so na predsednika vlade in resorne mini-
stre naslovili pismo, v katerem jih pozivajo k ponovnemu razmisle-
ku o ukrepih. V primeru omejevanja in zapiranja dejavnosti od vlade 
pričakujejo, da jim bo v celoti pokrila nadomestila stroškov plač, te-
meljni dohodek za delodajalce in stroške najemnin. Kot alternativno 
rešitev zapiranju gostinci predlagajo, da bi lahko poslovali vsaj obrati 
s terasami, podobno kot maja, ter vsi obrati, kjer lahko zagotovijo 
ustrezno razdaljo med mizami. Seveda ob doslednem upoštevanju 
priporočil NIJZ.«
Gostinci, ki se jim ni uspelo niti prav opomoči od
morala večina seči v nogavico s prihranki. 
Foto: ČG
Aleš Vilčnik, šef gostilne Rozika na Ptuju: »Letošnje leto se je začelo obe-
tavno, gostilna je lepo zaživela. A se je ponovno vse postavilo na glavo.«
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 7
Med natakarji 
nobenega okuženega
Po njunih besedah tudi ni zna-
no, da bi se kateri od natakarjev v 
Sloveniji okužil med delom. »Poz-
namo se skoraj vsi med seboj, pa 
ne vem za nobenega okuženega. 
Natakarji imajo neposredni stik 
z gosti. Za njimi z mize pobirajo 
pribor, krožnike, kozarce … Pa se 
ni nihče okužil. Res ne vem, zakaj 
je gostinstvo prvo na udaru. Ne 
moreš si narediti nobenega plana, 
ne veš, ali bodo gostje še prihajali 
ali ne. Kako organizirati delo, se 
usmeriti v dostavo hrane na dom, 
prevzem hrane v lokalu. Zaradi 
objav v medijih so ljudje še bolj 
prestrašeni, držijo se doma. Kako 
bi sicer drugače ravnali, če iz me-
dijev slišijo, da smejo iti v gostilne, 
ker so lahko zaradi tega v življenj-
ski nevarnosti. Vse rezervacije sku-
pin gostov za letos so odpoveda-
ne. Običajno pa smo v tem času že 
sprejemali in urejali rezervacije za 
prihodnje leto. Pri porokah so se 
termini rezervirali dokaj zgodaj.«
Gostilna Rozika po 
uspešnem začetku zdaj 
v mrtvem teku
Šef gostilne Rozika na Ptuju 
Aleš Vilčnik je v gostinstvu 25 let, 
od tega 12 let na samostojni pod-
jetniški poti. Pred dobrima dvema 
letoma je uspešno zagnal gostin-
sko ponudbo v stari ptujski gostil-
ni Rozika. „Sedaj teče tretje leto 
poslovanja in letos bi se pokazali 
realni rezultati našega dela. V pre-
novljeni gostilni Rozika smo začeli 
poslovati sredi leta 2018. Potem je 
zaradi obnove tržnice sledilo zapr-
tje starega mestnega jedra in smo 
bili od mestnega središča lep čas 
odrezani. Letošnje leto se je zače-
lo obetavno, gostilna je lepo zaži-
vela. A se je ponovno vse postavilo 
na glavo. Po razglasitvi epidemije 
smo tri mesece životarili. Prvi me-
sec smo imeli zaprto, potem smo 
začeli pripravo hrane za domov in 
dostavo. Sreča je bila, da smo bili 
v dobri fi nančni kondiciji, da smo 
lahko to preživeli. Maja smo gostil-
no ponovno odprli in je tudi lepo 
zaživela. Spoštovali smo ukrepe, 
gostje so se na situacijo privadili in 
do prvih mrzlih jesenskih dni smo 
poslovali kar dobro. Nedvomno 
je veliko k temu pripomogla naša 
velika terasa na prostem. Opažali 
smo, da so se gostje v notranjosti 
lokala zelo neradi zadrževali,“ je 
dejal Vilčnik in dodal, da se kljub 
negotovim časom pripravljajo na 
zimsko obdobje. 
V prvem valu (še) niso 
odpuščali
Odločili so se, da bodo v nad-
stropju uredili dodatne jedilnice, 
tako bi lahko pod streho sprejeli 
več manjših skupin gostov in po-
nudili možnost druženja ob dobri 
hrani in pijači v zimskem času. „V 
lokalu bo tako šest jedilnic, spre-
jeli bi lahko šest manjših skupin. V 
nasprotnem primeru bomo zimo 
težko zvozili. Zaradi predpisanih 
razmikov lahko v lokalu sprejema-
mo enkrat manj ljudi. Zato smo se 
tudi odločili, da v zgornjem delu 
poslovne stavbe uredimo dodatne 
jedilnice. Škoda se nam zdi, da ne 
bi tudi letos poskusili izvesti de-
cembrskih druženj. Tako sva se z 
lastnikom objekta dogovorila za 
investicijo v dodatne jedilnice.“
Vilčnik upa, da bodo gostilne 
lahko ponovno zaživele in mu bo 
uspelo ohraniti vsa delovna mes-
ta. Gostilna daje kruh 13 redno za-
poslenim sodelavcem, pri delu so 
jim pomagali še trije študenti. Teh 
letos zaradi zmanjšanega obsega 
dela več ne najemajo. „V prvem 
valu nismo odpuščali. Nekaj sode-
lavcev je bilo na čakanju na delo, 
dva sva delala v kuhinji, saj kuha-
mo tudi za podjetja. Ko smo gostil-
no odprli, so se vsi sodelavci vrnili 
na delovna mesta. Upam, da bo 
tako tudi po drugem valu epidemi-
je. Ne bomo se predali. Odgovor-
nost čutimo tudi do dobaviteljev, 
večina med njimi jih je lokalnih. V 
dejavnost je vpet veliko širši krog 
ljudi, kot je morda videti na prvi 
pogled.“
Vital: škodo bo zelo 
težko sanirati, če jo bo 
sploh možno
„Gostinstvo je specifi čna go-
spodarska panoga, ki ne temelji 
samo na ponudbi in povpraševa-
nju. Gre za svojevrstni odnos med 
stranko in nami, ki ga gradimo dalj-
še obdobje in se po zaprtju dolgo 
ne vzpostavi nazaj. S ponovnim 
popolnim zaprtjem gostinskih lo-
kalov bo panogi gostinstva nare-
jena škoda, ki je dolgo ne bo mo-
goče sanirati ali pa bo nepopravlji-
va,“ so poudarili v podjetju Vital, ki 
sodi pod okrilje poslovne skupine 
Talum, upravlja pa dve restavra-
ciji: Pan v Kidričevem in Ribič na 
Ptuju. Po spomladanski sprostitvi 
ukrepov so ob upoštevanju vseh 
navodil NIJZ uspešno in varno 
izvedli tudi nekaj poročnih slavij. 
Trenutno so skupinam do konca 
leta odpovedali rezervacije ali pa 
so se gostje za odpovedi odloči-
li tudi sami. Podobno kot drugi 
ponudniki tudi v podjetju Vital 
menijo, da gostinski lokali, kjer do-
sledno upoštevajo vse predpisane 
ukrepe in jih ves čas nadzirajo in-
špekcijske službe, ne predstavljajo 
tveganja za širjenje okužb. „Izziv 
pa nedvomno predstavljajo manj-
še in večje zabave, ki so se prese-
lile na domača dvorišča in druge 
prireditvene lokacije (domovi, 
lovske koče, piknik prostori), kjer 
je upoštevanje vseh ukrepov po-
manjkljivo.“
Gostišče Siva čaplja: 
»Vzdušje ni več 
prijetno«
V gostišču Siva čaplja v Trnovski 
vasi so letos v primerjavi s časi 
petek  23. oktobra 2020   7V središču
McDonalds že zaprl tri poslovalnice
Negativne posledice dogajanja zaradi epidemije korona 
virusa čutijo tudi v McDonaldsu, mednarodnem velikanu s hitro 
prehrano. Povedali so, da so zaradi omejevalnih ukrepov že zaprli 
tri svoje restavracije v Sloveniji (dve v Ljubljani in eno v Celju). 
Preostale poslovalnice zaradi ukrepov, ki so v veljavi za omejitev 
širitve okužb, poslujejo prilagojeno z možnostjo prevzema hrane na 
okencu ali z dostavo na dom (v Ljubljani in Mariboru). „Dosledno 
izvajamo najstrožje varnostne ukrepe in prilagajamo poslovanje. 
Vsaka sprememba ima skoraj zmeraj tudi finančni učinek na 
poslovanje,“ so pojasnili v izjavi za naš časopis.
Točilni pult brez natakarja, 
točilnice in jedilnice brez gostov, 
kuhinje brez kuharjev … 
Če se človek sprehodi po prazni gostilni, je skoraj tako, 
kot da se znajde v hiši duhov. Še včeraj je bil prostor 
poln življenja, združeval stotine ljudi, ki so se družili, 
veselili, dobro jedli, nazdravljali, se smejali, peli, plesali, 
se veseljačili, dokler so jim dale moči … To je bilo življenje, 
ki je dejavnosti dajalo smisel! Danes se ozreš po praznih 
prostorih in slišiš samo odmev svojega glasu. »Kaj bomo, 
kaj nam je storiti?« obupano sprašujejo gostinci, ki se 
zavedajo, da grožnja z virusom ne bo kar tako izginila 
in da zna vse to skupaj trajati še lep čas. Druženja v 
zaprtih prostorih čez zimo ali ne bo ali pa ga bo občutno 
manj. Vsaj pol leta bo treba preživeti (a od česa?), da se 
bo začelo toplo vreme in bi lahko dejavnost koliko toliko 
normalno opravljali vsaj na terasah gostinskih lokalov.
K
o
m
e
n
ti
ra
m
o
Foto: ČG
pred prihodnostjo
nj – zakaj so potrebni še tako drastični ukrepi?!
m lokalu, pojedli pico, se odpravili na kosilo, večerjo … S koncem počitnic in začetkom jeseni se je ponovno začelo omejevanje. Pri gostincih je poleg omejitev 
ovita rast potrjenih okužb je večino Slovenije 15. oktobra obarvala rdeče. To je pomenilo ponovno zaprtje gostinskih lokalov, že drugič letos. Gostinci so po 
rani pa ohraniti dejavnost, s katero se jih večina ukvarja že celo svoje življenje.
Foto: ČG
Gostilničarji načeloma veljajo za precej trdožive, saj bi v nasprotnem pri-
meru že davno klonili pod vso težo predpisov in pogojev, ki jih nenehno 
nalaga in spreminja država. Letošnje leto je gostilničarje krepko dotolklo 
in se tudi tisti, ki so v to dejavnost vložili vse svoje življenje, sprašujejo, 
kako naprej. 
Foto: ČG
d prvega letošnjega kriznega vala, so ponovno prvi na udaru. Da so preživeli mesec in pol brez prihodkov v prvem valu, jih je 
Foto: FB
pred pandemijo v najboljšem pri-
meru zgolj tretjinsko zasedeni. 
»Spoštujemo vse ukrepe NIJZ, dr-
žijo se jih tudi naši gosti, a vzdušje 
ni več tako prijetno, saj se mnogi 
bojijo okužbe, malo hodijo ven in 
se izogibajo druženju,« je teden 
dni pred ponovnim zapiranjem lo-
kalov povedal lastnik gostišča Jan-
ko Trinkaus. »Večja praznovanja 
so do konca leta odpovedana, pa 
tudi v vmesnem času, ko se je virus 
malo umiril, jih ni bilo veliko. Tako 
nam ostanejo malice in kosila, a 
bomo s tem težko zaslužili dovolj 
za preživetje. Zato že zmanjšuje-
mo stroške, kolikor se pač da, se 
prilagajamo novi situaciji in upa-
mo, da kmalu mine.«
V Špajzi bodo poskušali 
preživeti s praznično 
ponudbo za domov
»Ponovno zaprtje Špajze zame 
pomeni spet neki nov začetek, 
izziv, kako se spoprijeti z nastalo 
situacijo. Glede na to, da na vidiku 
še ni zdravila, smo se že spomladi 
začeli pripravljati na ta način po-
slovanja, in sicer zaprtje v nedeljo, 
skrajšanje delovnega časa, še po-
sebej smo se posvetili pripravi hra-
ne za domov. Števila zaposlenih 
nismo zmanjševali in srčno upam, 
da jih z ukrepi, ki jih ponuja drža-
va, tudi ne bo potrebno. Imamo 
zelo dober kader, ki ga je težko 
hitro nadomestiti,« razmišlja la-
stnik Jani Vuk. Glede na trenutne 
razmere in napovedi so pod veli-
kim vprašajem tudi tradicionalne 
decembrske zabave ob koncih 
tedna. »Letos se bomo še pose-
bej potrudili in pripravili posebno 
praznično ponudbo, da si bodo 
lahko naši gostje hrano odnesli do-
mov in si pričarali še posebej lepe 
praznike v krogu svojih družin.«
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  23. oktobra 20208 Zdravstvo
»Zaradi vsestranske podpore ot-
rokom pri učnih, čustvenih, vedenj-
skih in drugih težavah ter njihovim 
staršem in ne nazadnje strokovnim 
delavcem pri izzivih odraščanja, 
vzgoje in izobraževanja je delova-
nje svetovalnega centra v našem 
okolju potrebno,« je dejal Kekec. 
Pri tem pa je prepričan, da se s po-
dobnimi težavami srečujejo tudi 
učenci drugih šol. Dejstvo je, da v 
sodobnem času strokovnjaki za-
znavajo vse več motenj v razvoju, 
vedenjskih težav in drugih odsto-
panj, ki ob vstopu v šolo postanejo 
bolj očitni. 
»Bile so dileme o 
gospodarjenju z 
denarjem«
Kot je povedala Alenka Seršen 
Fras, direktorica svetovalnega cen-
tra, so najpogosteje prav vzgojno-
-izobraževalni zavodi, ki jih v takih 
primerih kontaktirajo. V svetoval-
nem centru otrokom nudijo sve-
tovanje, terapije, prav tako pa so z 
različnimi storitvami na voljo star-
šem. V Staršah so v letu 2019 so-
delovanje s svetovalnim centrom 
prekinili z obrazložitvijo, da te sto-
ritve druge institucije zagotavljajo 
brezplačno. Na septembrski seji pa 
je občinski svet zavzel drugačno 
stališče.
Svetovalni center je z občino 
Starše sodeloval vse od leta 1999 
do 2019, ko na občini pogodbe več 
niso podpisali. »Pojavljale naj bi se 
dileme o našem gospodarjenju z 
denarjem. Zagotavljam pa vam, 
da smo vsako leto delali več, kot 
je bila pogodbena vrednost,« je 
dejala Seršen Frasova in dodala, da 
so občani pomoč še vedno iskali, 
nekateri so tudi samoplačniško ko-
ristili storitve
Otroci z velikimi 
stiskami ne morejo 
čakati 
»Nekaj je nasilja v družini, med-
vrstniškega nasilja, strahov, osa-
mljenosti, samopoškodovanja, po-
skusov samomora, učnih težav. Vsi 
otroci, ki imajo težave, pa ne pot-
rebujejo zdravstvene oskrbe. Pravi 
naslov za vse te težave ni vedno 
otroški psihiater. Poleg tega se 
tudi vsak psihiater ne bo ukvarjal 
s temi težavami, kot se mi,« je na-
vedla Seršen Frasova. 
S svojimi storitvami so na voljo 
kar 25 občinam, čakalna doba pri 
njih pa naj ne bi bila daljša od ene-
ga meseca. V nujnih primerih pa 
najdejo termin tudi v roku enega 
tedna. »V tem mesecu sem pod 
nujno sprejela tri mladostnike, ki 
letos še niso zmogli iti v šolo. De-
ležni bodo tedenske obravnave,« 
je zagotovila Seršen Frasova.
Miran Zorin zgrožen
Seršen Frasova je ob tem iz-
postavila tudi, da se starši z otroki 
od psihiatra pogosto vračajo po 
pomoč prav v svetovalni center. 
»Pri psihiatru so bolj redko naroče-
ni, ali pa otrokom psihiatri zgolj da-
jejo zdravila, izvajajo pa krajše kon-
trolne preglede. Mi jih lahko naro-
čamo pogosteje in se jim lahko bolj 
posvetimo., ker nismo omejeni z 
zavarovalnico. Če gre otrok k psihi-
atru, bo dobil tri preglede na leto.« 
Njene navedbe so svetnika Mirana 
Zorina spodbudile, da se je oglasil: 
»Če se reče, da otrok na pregled 
pri psihiatru čaka šest mesecev, 
pri vas pa je lahko takoj na vrsti, je 
to alarm, ki ga je treba nemudoma 
izpostaviti na državnem nivoju. Če 
otrok potrebuje pomoč, je treba 
pomagati takoj! Delovnega časa 
ni, domov se ne gre. Otrok je prvi, 
plača pa zadnji problem. Da se ot-
rokom to ne zagotovi iz zdravstve-
nega zavarovanja, je skrb vzbuja-
joče.«
V Staršah želijo vedeti, 
kaj plačujejo – a tega 
niso izvedeli ...
Občinski svet sicer ni dvomil 
o vsebini delovanja centra, kljub 
temu pa je več svetnikov izrazilo 
svoje pomisleke glede plačevanja 
storitve. Zanimalo jih je namreč, 
koliko ur se koristi, prav tako pa je 
Anita Gorinšek podala predlog, da 
bi se ure storitev obračunavale na 
mesečni ravni. Seršen Frasova se 
s tem ni strinjala: »Če bi vsi tako 
ravnali, potem jaz ne bi mogla 
izplačevati plač vsak mesec. Kak 
mesec imamo več povpraševanja, 
drugi mesec manj. Verjemite pa mi, 
da opravimo več storitev, kot se jih 
plača.« Nad odgovorom pa vsi sve-
tniki niso bili najbolj navdušeni. »Ta 
'pavšalizem' nam ni najbolj všeč. 
Vem, da je bil to kamen spotike v 
preteklosti. Smo pa tukaj v protis-
lovju, saj pravite, da so potrebe po 
delu nenormalne, da delate pro-
-bono, potem pa pravite, da ne bi 
imeli za plače. To ne gre skupaj!«
Kljub pomislekom so svetniki 
soglasno ocenili, da je storitev ob-
čanom pomembnejše zagotavljati, 
kot pa tvegati, da kak otrok ne bi 
dobil potrebne obravnave. Na me-
sečni ravni bo to občino po novem 
stalo 652 evrov na mesec, storitev 
pa je za občane naposled povsem 
brezplačna.
Starše  Svetovalni center Maribor za občane spet brezplačen
Za uro obravnave otroka s težavami 33 evrov
Ravnatelj OŠ Starše Franc Kekec je z velikim veseljem pozdravil odločitev občinskega sveta, da se sodelovanje 
po enoletnem odmoru med občino in Svetovalnim centrom Maribor ponovno vzpostavi, saj ocenjuje njihovo 
delo kot nepogrešljivo.
Foto: Dreamstime/M24
Fotografi ja je simbolična.
Ormož  Prostorska stiska v Zdravstvenem domu
Koncesionarji naj si 
najdejo druge prostore
Zaradi prostorske stiske je Zdravstveni dom Ormož še ne-
dolgo nazaj svojo dejavnost širil tudi v stavbo starega CSD 
Ormož, a s tem so po besedah direktorice Vlaste Zupanič 
Domanjko reševali le najnujnejši prostorski problem. Stavba 
naj bi bila že zapolnjena, prostorska stiska pa je še vedno 
aktualna. 
Vodstvo Zdravstvenega doma Ormož je na občino naslovilo 
prošnjo, da se v stavbi zdravstvenega doma v prvi vrsti zagotovijo 
prostori za potrebe ambulant, ki delujejo v okviru doma. To pomeni, 
da naj bi koncesionarji dejavnost opravljali na drugih lokacijah. 
Kot je povedala direktorica občinske uprave Milena Debeljak, je 
predlog tehten in povsem legitimen. Še več, vodstvo občine naj bi z 
zdravniki koncesionarji že sedlo na skupni sestanek in jim predstavilo 
stališče. Slednje pa se glasi, da naj koncesionarji poskušajo čimprej 
najti prostore za svojo dejavnost izven zdravstvenega doma. 
»Njihova dejavnost v naši občini je potrebna in želimo, da svoje 
delo nadaljujejo. Upamo pa, da bodo primerne prostore našli v 
kratkem času in da bi bile ambulante v bližini zdravstvenega doma,« 
je še dodala Debeljakova. Kdaj se bo to zgodilo, za zdaj še ni moč 
napovedati. Zdravstveni dom pa bi prostore potreboval še pred 
koncem leta.
Na voljo nova storitev, 
zato potrebni dodatni prostori
Danes je v ZD Ormož zaposlenih skupaj 132 oseb, tako zdravnikov 
kot drugega medicinskega osebja. Vzpostavitev nove dejavnosti pa 
je sedaj ključni razlog, da morajo nujno poiskati prostorsko rešitev. 
V Zdravstvenem domu naj bi še pred koncem leta začela delovati 
ambulanta za delovno medicino, v obstoječi zasedenosti pa ne 
najdejo prostora za umestitev ambulante. »Ne vemo več, kaj bi še 
adaptirali,« je dejala Zupanič Domanjkova. A četudi bi našli rešitev za 
to ambulanto, bi se kaj kmalu znašli pred enakim izzivom.
Trenutno v stavbi zdravstvenega doma kot koncesionarji delujejo 
dva družinska zdravnika in ena zobozdravnica za odrasle. »Če bi ti 
koncesionarji svojo dejavnost izvajali izven zdravstvenega doma, 
bi se sprostilo dovolj prostora za potrebe zdravstvenega doma,« je 
ocenila Zupanič Domanjkova. 
Koncesionarji »prispevali« 
50.000 evrov prihodkov
Koncesionarji v ZD sicer prostorov nimajo na razpolago zastonj. 
Najemnine znašajo 8 evrov na m², ob tem pa plačujejo tudi 
funkcionalne stroške. Mesečne najemnine znašajo od 370 do 480 
evrov (glede na velikost najetih prostorov). V preteklem letu naj bi 
skupni znesek prihodkov s tega naslova znašal nekaj več kot 50.000 
evrov za zdravstveni dom. 
Slovenija  Politika z zeleno lučjo
E-vinjete naslednje leto
V DZ so uvedbi elektronskih vinjet za osebna vozila z de-
cembrom prihodnje leto naklonjeni. Poslanske skupine so 
predlogu novele zakona o cestninjenju izrazile podporo. Naj-
več pomislekov je bilo na račun bojazni, da bi kdaj morali 
cestnino plačevati po prevoženih kilometrih, in glede zlorab.
Novi sistem cestninjenja osebnih vozil bo deloval tako, da bodo 
kamere snemale registrske tablice, Darsovi nadzorni mehanizmi pa 
bodo bdeli nad tem, kdo je vinjeto plačal in kdo ne. Če jo je, se bodo 
podatki takoj izbrisali, če ne, bodo izbrisani ob koncu postopka. 
Nakup bo mogoč preko aplikacije, spleta ali na bencinskih servisih. 
E-vinjeta bo veljala eno leto od dneva nakupa, in ne tako kot zdaj, 
ko nalepka velja do 31. januarja v letu, ki sledi tistemu, za katerega 
velja. V uporabi bodo ostale vse dosedanje kategorije vinjet, cena bo 
ostala enaka.  
Foto: KTV
Izvajanje storitev Svetovalnega centra 
za občane Starš 
Leto Število 
vključenih 
oseb
Število ur 
opravljenih 
storitev
Finančni prispevek 
občine v evrih
2016 41 283 6.848
2017 40 220 7.090
2018 30 196 7.006
Skupaj - 699 20.998
Vir: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
Cena na uro obravnave znaša 33 evrov, vendar pri tem na centru 
opozarjajo, da preprostega izračuna ni. Gre namreč za to, da pri po-
sameznih obravnavah sodelujejo različni strokovnjaki v različno šte-
vilčni zasedbi.
Foto: KG
Pričakovali bi, da šole znotraj svojih strokovnih sodelavcev lahko otrokom pomagajo, a kot je opozoril Franc 
Kekec, ravnatelj OŠ Starše, temu ni tako. »Govorimo o primerih, ko je treba v obravnavo vključiti več strokov-
njakov in se obravnava celo družino. Dosegljivost določenih »tipov« strokovnjakov, krajši čakalni roki in celovita 
obravnava je velika prednost Svetovalnega centra.«
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020    COLOR CMYK stran 9
V sklopu projekta Mobilni dom 
ali mobilno proti osamljenosti so 
združili moči Center ponovne upo-
rabe, Ljudska univerza Ormož in 
Zdravstveni dom Ormož. Ranljivim 
skupinam, kot so starostniki in in-
validi, bodo omogočili udeležbo na 
brezplačnih izletih z avtodomom, 
ki bo udeležence zapeljal po poteh 
turistične destinacije Jeruzalem. 
»V prvi vrsti gre za druženje, za 
vzpostavljanje stikov med uporab-
niki projekta. Na ta način bomo 
spodbudili tudi medgeneracijsko 
sodelovanje ter povezali posa-
meznike, ki v naši skupnosti trpi-
jo zaradi osamljenosti,« je dejala 
vodja projekta Senada Škrinjer. 
Sprva so nameravali na en izlet 
popeljati po šest oseb, vendar so 
namere zmanjšali zaradi aktualnih 
ukrepov. Poslej bodo najverjetneje 
na izlet hkrati zapeljali po dve do 
tri osebe. Vsakega udeleženca pa 
čakajo trije izleti, in sicer izlet po 
Ormožu, izlet od Velike Nedelje do 
Svetega Tomaža in izlet po turistič-
nih točkah Jeruzalema.
Starejši kot lahka tarča 
zlorab
Na vsakem izletu bodo udele-
žencem predstavniki LU Ormož 
predstavljali znamenitosti kraja na 
eni strani, na drugi strani pa bodo 
izvedli tudi izobraževanje pri upo-
rabi sodobne informacijske tehno-
logije. Opolnomočiti pa jih želijo še 
za samozaščito pred raznimi zlo-
rabami. »Starejši so namreč daleč 
najbolj izpostavljeni najrazličnej-
šim zlorabam. O njih premalo go-
vorimo, gre pa za psihične, fi zične 
zlorabe. Starejši so pogoste tarče 
fi nančnih in materialnih zlorab, in 
ker si želijo stik z ljudmi, so še bolj 
lahkoverni. Želimo jih ozavestiti, 
da bodo čim bolje poskrbeli za 
svoje zdravje, pa tudi za svoje ma-
terialno imetje,« je pojasnila Viki 
Ivanuša, direktorica LU Ormož. 
Delavnice za zdrav 
življenjski slog
Po vsakem izletu se bo udele-
žencem posvetil tudi strokovni 
delavec iz Zdravstvenega doma 
Ormož. Udeležencem bodo prip-
ravili delavnice na temo zdrave in 
polnovredne prehrane ter giba-
nja. Kot izjemno pomembno pa 
je Pavla Govedič iz ZD Ormož iz-
postavila: »V okviru delavnice bo 
sodelovala tudi psihologinja, ki bo 
udeležencem pomagala pri iskanju 
rešitev v iz osamljenosti, depresi-
je in drugih duševnih stisk. V teh 
kriznih časih se s stiskami starejša 
populacija sooča še bolj intenziv-
no. Glavna težnja tega projekta 
je, kako se spoprijemati z osamlje-
nostjo in kako preusmeriti težke 
misli ter zmanjšati težave, tudi 
zdravstvene,« je dodala.
Vse sogovornice so izpostavile 
veliko upanja, da bi projekt bilo 
mogoče izvesti, četudi druženje 
ne bo mogoče v tolikšni meri, kot 
je bilo predvideno. »Projekt se za-
enkrat kljub epidemiji nadaljuje, 
samo izvedbo pa prilagajamo gle-
de na veljavne ukrepe. Avtodom 
se razkužuje, število udeležencev 
smo zmanjšali. Zainteresirane pa 
vabimo, da nas kontaktirajo,« je še 
dodala Škrinjerjeva.
petek  23. oktobra 2020   9Podravje
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Foto: KG
Z leve: Pavla Govedič, predstavnica ZD Ormož, Viki Ivanuša, direktorica LU Ormož, in Senada Škrinjer, vodja projekta.
Podlehnik  Info točka že dve leti sameva
Občina si želi zabojnik 
v svojo last
Pred petimi leti se je z gradnjo nadvoza v Jurovcih pri Vidmu 
tudi zares začela gradnja avtoceste med Draženci in Podleh-
nikom. Pol leta po tem dogodku je bila v centru Podlehnika 
postavljena t. i. info točka, ta stoji še danes. Občina bi jo žele-
la v svojo last, a odločitve lastniki zabojnika še niso sprejeli.
Dars je pred štirimi leti v neposredni bližini osnovne šole in takrat 
še gradbišča avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje odprl info 
točko, kjer so bili njihovi predstavniki na voljo za vse informacije 
glede razmer pri izvedbi omenjenega projekta. Pred dvema letoma 
je bil odprt še zadnji odsek avtoceste proti mejnemu prehodu in vse 
od takrat info točka sameva. Na Dars smo vprašali, kakšne namene 
imajo s tem zabojnikom. Najprej so pojasnili, da zabojnik nikoli ni 
bil v njihovi lasti, temveč v lasti izvajalca, to je sarajevske družbe 
Euro-Asfalt, in da je vse obveznosti (najemnine, električno energijo) 
izvajalec tudi plačal. Dodali so še, da bo info točka v kratkem 
odstranjena in odpeljana stran.
A na občini imajo z info točko drugačne načrte, zabojnik želijo 
prenesti v občinsko last. »Že spomladi sem kontaktiral enega izmed 
lastnikov zabojnika, teh je namreč več, ne le Euro-Asfalt, in ta je 
bil naklonjen brezplačnemu prenosu na lokalno skupnost.  Vsi se s 
tem niso strinjali, a do zdaj še tudi nismo prejeli ocene vrednosti 
tega zabojnika, na drugi strani pa za ta zabojnik ne prejemamo 
najemnine,« je pojasnil župan Podlehnika Sebastian Toplak. Na 
vprašanje, kaj pa bi počeli s tem objektom, je odvrnil, da bi ga oblekli 
v les in uredili sprejemno pisarno. »Vsebino zanj bi zagotovo našli,« 
je dodal.
Foto: Mojca Vtič
Na občini še sicer ne vedo, za kaj točno bi zabojnik uporabili, ampak župan 
Sebastian Toplak zagotavlja, da bodo vsebino zanj našli.
Ptuj  Novost na zelenici ob cerkvi sv. Ožbalta
Turistično društvo bo postavilo sončno uro
Po dolgih prizadevanjih in iskanju primerne lokacije je Turističnemu društvu (TD) Ptuj končno uspelo. Sončno uro bodo člani postavili na zelenici ob cerkvi sv. Ožbalta, za kar so 
že pridobili soglasje cerkvenega gospodarskega sveta. 
Podlaga za začetek del pa je bilo 
kulturno-varstveno soglasje ma-
riborske enote Zavoda za varstvo 
kulturne dediščine Slovenije. Načrt 
krajinske arhitekture je delo krajin-
skega arhitekta Boštjana Vaude, 
odgovornega projekta. Dela bodo 
potekala ob arheološkem nadzo-
ru, saj bodo sončno uro postavili 
na območju, ki predstavlja poseg 
v spomenika: Ptuj – cerkve sv. Ož-
balta in Ptuj – arheološko najdišče 
levi breg. Sončna ura pa tudi sicer 
krasi zunanjost cerkve sv. Ožbalta. 
V počastitev 30-letnice 
obstoja Slovenije
V TD Ptuj so zadovoljni, da bodo 
s postavitvijo sončne ure kot prvi 
v tem okolju počastili 30-letnico 
samostojne Slovenije. V neposre-
dni bližini raste tudi lipa, ki so jo 
posadili ob razglasitvi samostojne 
Slovenije. 
Letos želijo opraviti vsa potreb-
na zemeljska dela oz. vgraditi veliki 
kazalec (gnomom) z vsem pot-
rebnim za funkcioniranje sončne 
ure, ureditev poti in zasaditev pa 
načrtujejo v spomladanskem času 
leta 2021. 
Sončno uro je zasnoval Boštjan 
Pavlič, specialist zahtevnih urnih 
mehanizmov. „Sončne ure se 
postavljajo v prostorsko urejene 
zunanje ambiente urejenih vrtov, 
ki imajo zadosti velike površine 
sončne svetlobe, kar navsezadnje 
omogoča prikazovanje sončnega 
ekvatorialnega časa. Sončna ura 
je človekov najstarejši, najpopol-
nejši in najbolj natančen merilni 
instrument, ki se nikoli ne pokvari. 
Vse sončne ure nam kažejo gibanje 
Zemlje okoli Sonca, zelo preprosto 
in tako popolno. Najpogostejše 
so horizontalne sončne ure. Pos-
tavljajo jih v vrtove in parke, stran 
od objektov, da prejmejo čim več 
direktne sončne svetlobe preko 
celega leta. Popularne so postale 
v 16. stoletju. Izračuni morajo biti 
opravljeni za vsako geografsko širi-
no posebej, saj bo sončna ura delo-
vala točno le na tisti geografski širi-
ni,“ je pred postavitvijo sončne ure 
na Ptuju povedal Boštjan Pavlič.
V TD Ptuj pa si tudi želijo, da bi 
jim mesto določilo nadomestno 
lokacijo za postavitev lipe, ki so jo 
posadili ob svoji 120-letnici v de-
presiji grajskega griča in so jo na 
vandalski način odstranili ob sečnji 
grajskih dreves.Foto: Črtomir Goznik
Na zelenici ob cerkvi sv. Ožbalta bo TD Ptuj postavilo sončno uro.
Ormoško  Trije zavodi na pomoč starejšim in invalidom
Z avtodomom proti osamljenosti
Iz osamljenosti starejših se rodijo hude stiske, ki človeku jemljejo voljo do življenja, za povrh pa terjajo tudi 
visok davek na zdravje. Na šišrme Ormoškem bodo pomagali starostnikom, da stopijo iz začaranega kroga 
osamljenosti in otopelosti - v avtodom in se tudi na tak način med seboj povežejo.
Projekt zdaj 
časovno 
vprašljiv
Projekt bo stal 65.547 
evrov, financiralo pa ga bo 
Ministrstvo za gospodarstvo. 
Potekal bo v dveh fazah, prva se 
zaključi konec novembra, druga 
pa naj bi se zaključila ob koncu 
junija v prihodnjem letu. V 
projekt so nameravali vključiti 
ranljive posameznike iz 
območja Upravne enote Ormož. 
Predvideli so, da bodo na izlete 
popeljali skupno 400 ljudi.
»Zaradi novonastale situacije 
v zvezi z epidemijo se odpira 
vprašanje, ali nam bo projekt 
uspelo izvesti v tem časovnem 
okviru. Če nam ne bo uspelo, 
bomo poskušali pridobiti 
dovoljenje za podaljšanje roka,« 
je pojasnila Senada Škrinjer, 
vodja projekta. 
Foto: KG
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 10
Ob ustanovitvi društva sodobna 
komunikacijska sredstva tudi še 
niso bila tako razvita kot danes, 
večji poudarek je bil na osebnem 
stiku, posredovanju novih znanj in 
veščin s pomočjo mentoric. Cilji pa 
se vseskozi niso spreminjali: druže-
nje, učenje, ustvarjanje, dejavno-
sti, prireditve, izleti, spoznavanje 
domovine, Evrope. V širšem okolju 
pa so jih prepoznavali predvsem 
po štirih osrednjih dejavnostih oz. 
prireditvah, zahtevnih po vsebini, 
organizaciji in sredstvih.
Čas je za nekatere druge vsebi-
ne, je povedala predsednica Mag-
da Intihar. Do opuščanja nekaterih 
prireditev pa prihaja tudi zaradi 
vse zahtevnejših pogojev za nji-
hovo izvedbo, ki pa jih društvene 
organizacije ne zmorejo več, kljub 
pomoči lokalne skupnosti. Marsi-
katero društvo bo v prihodnje te-
meljito premislilo ali še izpeljati ve-
like prireditve ali ne. Na travniku, 
kjer so prikazovali košnjo nekoč in 
danes, je bilo včasih več ljudi kot 
na občinskem prazniku. Društvo 
žena in deklet Gerečja vas je znano 
tudi po organizaciji tekmovanja v 
kartanju, paveršnops, ko ženske 
učijo kartanja, ki je tudi že postalo 
polnoletno.
Tradicionalna znanja 
in dediščino želijo 
ohraniti
Obdobje covida-19 jim je na nek 
način prineslo čas za razmislek, 
kako v prihodnje, v kaj se usmeriti, 
kdaj delati, tudi zaradi tega, ker je 
sodobna informacijska tehnologija 
postala resna grožnja osebnemu 
druženju in stikom med ljudmi. 
Koronakriza pa je pokazala, da jim 
manjka pristno druženje, da brez 
druženja ni prave kakovosti življe-
nja, četudi ljudje pri komuniciranju 
vse preveč uporabljajo sodobno 
tehnologijo. Ne glede na to, kaj 
bo ta kriza še prinesla, pa bo tre-
ba ohraniti nekatera tradicionalna 
znanja, veščine, delo z rokami, ker 
bomo sicer ostali brez dragocene 
dediščine preteklosti, so prepriča-
ne članice Društva žena in deklet 
Gerečja vas. V svoje vrste pa želijo 
privabiti tudi več mladih, ki bodo 
nadaljevali njihovo delo in ga obo-
gatili z novimi idejami.
Zbornik o nas od A 
do Ž z žensko himno 
na koncu
Lani so se prijavili v enoletni 
projekt za evropska sredstva za 
izdajo zbornika. „Naš zbornik je 
malo drugačen od tradicionalnih 
zbornikov, ki smo jih vajeni, tudi 
ni statistično naravnan. Vse naše 
dejavnosti smo zajeli v črke abe-
cede od A do Ž, tako se zbornik 
tudi imenuje, opise s prepleti pre-
govorov in tudi recepti ter s tem, 
kaj smo se naučile; s ciljno publiko 
pa delimo tudi naša pridobljena 
znanja. Čisto na koncu pod Ž pa je 
tudi naša ženska himna, kar je tudi 
posebnost. Priprava je bila zahtev-
na, dogodke smo predstavile po 
spominu, po doživetju in jih razvr-
stile po abecedi. To nam je prineslo 
tudi več točk, boljše vrednotenje. 
Zahvaljujem se občini Hajdina, ki je 
pristopila kot partnerica. Sočasno 
smo prijavili tudi kartotečno zbirko 
produktov, ki so nastali v okviru 
naših celoletnih projektov, od pri-
delave do končnih izdelkov, v pisni 
obliki in v elektronskem zapisu, ki 
bodo morda v prihodnje postali 
tudi tržni produkti. Tudi na ta način 
smo za nove rodove ohranili tradi-
cijo, ki tudi iz Gerečje vasi vse bolj 
izginja. V naši vasi danes že težko 
najdeš pristnega kmeta,“ je pove-
dala Magda Intihar, predsednica 
Društva žena in deklet Gerečja vas. 
Večkrat so se predstavile v od-
daji Dobro jutro TV Slovenija. Sku-
paj z ostalimi društvi žena in deklet 
iz občine Hajdina so sodelovale 
tudi v projektu Bogastvo okusov 
podeželja v okviru LAS Bogastvo 
podeželja ob Dravi in Slovenskih 
goricah, katerega cilj je bil na naših 
jedilnikih ohraniti značilne tradicio-
nalne jedi preteklosti.    
Na priložnostni slovesnosti, na 
kateri so predstavili tudi zbornik, 
so se zahvalili vsem, ki so tako ali 
drugače prispevali v 20-letnico us-
pešne zgodbe tradicije, druženja, 
izmenjave izkušenj in tlakovanja 
prihodnosti. Ko so sončnice najbolj 
cvetele, jim je po več prestavitvah 
le uspelo izpeljati praznični dogo-
dek.
petek  23. oktobra 2020Ljudje in dogodki10
Konec Bučijade in košnje trave 
Deset let so članice Društva žena in deklet Gerečja vas vabile na Bučijado, v okviru katere so 
do potankosti obdelale tudi uporabo buč v kulinariki. Pridelava buč je bila izjemno garaško delo, 
veliko časa so preživele na njivi, veliko časa porabile za pranje buč in priprave razstav ter vseh 
izdelkov. Na zadnji, 10., so vključili tudi OŠ Hajdina z 90 otroki in učitelji. Izdelale pa so tudi kata-
log vseh posajenih buč z njihovimi značilnostmi, načinom vzgoje in uporabo. Z Bučijado je živela 
cela Gerečja vas. Ob njenem zaključku so izdali tudi jubilejno poštno znamko za lastne potrebe in 
zbiratelje, tako je Bučijada tudi na simbolni ravni zaokrožila svet.
Košnja trave nekoč in danes, ki so ji sčasoma dodali tudi kuhanje golaža za moške ekipe, je 
prav tako dočakala deset oz. 15 let. Mešani pevski zbor bo letos star že 18 let, minilo pa je 10 let 
od izdaje prve zgoščenke in tradicionalnega spomladanskega koncerta Pesem druži nas. Košnjo 
trave bodo opustili, saj ima vsaka zgodba svoj konec. 
Foto: Črtomir Goznik
Bilten Vse od nas od A do Ž v sliki in besedi predstavlja 20 let izjemno zanimivega delovanja Društva žena 
in deklet Gerečja vas, ki so ga napisale Magda Intihar, Jožica Lešnik in Darja Petek. Za simbol so si izbrale 
sončnico, simbol napredka, svetlobe in življenja.
Gerečja vas  20 let Društva žena in deklet
Iz preteklosti za sedanjost in prihodnost
Društvo žena in deklet Gerečja vas je bilo ustanovljeno v povsem drugačnem času, četudi je od takrat minilo 
le 20 let. Nastalo je na pobudo prve predsednice društva Anice Drevenšek. Tempo današnjega življenja je čisto 
drugačen, mlajše ženske so veliko bolj zaposlene, zato jih je veliko težje vplesti v društveno dejavnost, kot je 
to bilo nekoč. 
Foto: Črtomir Goznik
Magda Intihar, predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas
Podlehnik  Zlata poroka Mrčinko
Zlata zaobljuba 
Pol stoletja sloge ter skupne poti, zaznamovane z lepimi in 
težkimi trenutki, ki jih prinaša življenje, sta oktobra v ožjem 
družinskem krogu obeležila zakonca Mrčinko iz Sedlaška. 
Stanko se je rodil v Sedlašku 
in je preživljal svoje otroštvo v 
družini šestih otrok, Kristina 
se je rodila v še večji družini 11 
otrok. Poročila sta se 1. avgusta 
1970 pri Sv. Trojici v Podlehniku, 
nato pa sta se v iskanju boljšega 
kruha podala na Nizozemsko. 
Rodila se jima je prva hči Vlasta, 
a sta jo morala zaradi dela dati 
v varstvo starim staršem. Ker 
pa je bila hčerka večkrat bolna, 
sta se Mrčinkova vrnila v domo-
vino. Skupen dom sta si nato 
ustvarila na ženini domačiji. Kristina je ostala doma in skrbela za dom, 
družino in gospodinjstvo, Stanko pa se je zaposlil v klavnici, nato na 
pošti, kjer je ostal do upokojitve. Kmalu se jima je povečala tudi druži-
na, saj so se jima v zakonu rodili še sin Borut in hčerki Nataša ter Irena. 
Sedaj dneve preživljata mirno in še vedno delovno. Stanko vedno kaj 
ureja okrog strojev in hiše, Kristina pa se ukvarja z bio vrtnarjenjem in 
zdravim načinom prehranjevanja. Veselita se prav vsakega dne pose-
bej, saj sta zelo aktivna, še posebej pa sta ponosna na svoje štiri vnuke 
in štiri vnukinje.  
Foto: Sandi Šprah
Ptuj  Karantena po novih navodilih 
Zmedeni ravnatelji vrtcev
V začetku tega tedna je bilo okuženih osem zaposlenih v Vrt-
cu Ptuj, posledično sta v karanteni dva oddelka otrok. Od 
ponedeljka naprej NIJZ več ni zadolžen za obveščanje stikov 
okuženih z novim koronavirusom. Ta odgovornost je zdaj 
preložena na druge. 
Ravnateljica ptujskega vrtca Marija Vučak pravi, da trenutno niko-
mur ni jasno, kako to obveščanje poteka: »Vsi ravnatelji in ravnateljice 
vrtcev po Sloveniji smo pred veliko dilemo, nikomur nič ni jasno: kdo 
določa karanteno, kaj se zgodi, ko pride do okužbe. Če odkrito povem, 
mi ni povsem jasno, kako bomo ukrepali. Nihče nam ne da konkretnih 
odgovorov, nihče ne ve, kaj okužba pomeni za tiste, ki so bili v stiku s 
to osebo. Za zdaj bomo v ptujskem vrtcu sledili temu, da kadar so bili 
otroci izpostavljeni visoko rizičnemu stiku, obvestimo starše in so v 
karanteni,“ pravi Vučakova. Ob tem pa opozarja, da nikakor ravnatelji 
niso tisti, ki so pristojni za odločanje o tem, kdo, kdaj in za kako dolgo 
mora v karanteno.  
Foto: ČG 
V UKC Maribor so sicer že zaradi potreb po zagotovitvi ustrez-
nih prostorskih in kadrovskih zmogljivosti za bolnike s covidom-19 
prilagodili svoje prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti in tja 
prerazporedili zaposlene iz drugih organizacijskih enot. Zaradi tega 
jim je trenutno onemogočeno običajno izvajanje rednega delovne-
ga programa. Kot je pojasnil direktor Vojko Flis, so zaenkrat za 26 
povečali število postelj za bolnike, ki ne potrebujejo umetnega pre-
dihavanja, tako da imajo teh zdaj skupno 66: »V naslednjem obdobju 
lahko zvišamo še za 40, kar pomeni, da bomo imeli za bolnike, ki ne 
potrebujejo umetnega predihavanja, več kot 100 postelj.« Ob tem pa 
je poudaril, da niso težava oprema ali prostori, temveč kadri. Zaradi 
tveganih stikov ali odrejenih karanten namreč dnevno manjka okoli 
sto zaposlenih, kar poskušajo reševati s prerazporejanjem kadrov ter 
študenti medicine in zdravstvene nege.
Maribor  UKC Maribor išče pomoč 
Pozvali koncesionarje 
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je vse koncesi-
onarje za opravljanje javne zdravstvene službe na območju 
podravske regije pozval, da se vključijo v njihovo delo.
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  23. oktobra 2020 Ljudje in dogodki   11
Gradbišča pa za zdaj še niso 
zasedli delavci in stroji izvajalca 
obnove, saj bo občina z njim pod-
pisala pogodbo takoj po sprejetju 
proračuna, katerega osnutek je 
še v javni razpravi. Na Simoničevi 
domačiji je zdaj živahno ob kon-
cih tedna, saj tam člani trnovskih 
društev opravljajo delovno-prip-
ravljalna dela, predvsem rušitvena. 
Vse s ciljem po znižanju stroškov 
prenove, ki je za občino Trnovska 
vas velik fi nančni zalogaj. 
Oklestili izvajalsko 
ponudbo
Spomnimo, da gre v osnovi za 
dva ločena projekta, za stanovanj-
ski in gospodarski del, za katera je 
občina pridobila evropska sredstva 
iz razpisa Evropskega kmetijskega 
sklada za razvoj podeželja, in sicer 
v skupni višini 98.000 evrov. Sledili 
pa so neuspešni razpisi za izbiro iz-
vajalca, saj nanj sploh ni bilo prijav. 
Zato so oba projekta združili, izva-
jalcu ponudili daljši izvedbeni rok, 
kmetijsko ministrstvo zaprosili za 
podaljšanje roka izvedbe, da ne bi 
izgubili že odobrenega sofi nancer-
skega denarja, obenem pa jim je z 
nekaterimi rešitvami precej nap-
roti stopila tudi konzervatorska 
stroka.
Na ponovljeni razpis je prispela 
ena sama ponudba, in sicer v viši-
ni 302.000 evrov, kar pa je bilo za 
trnovski proračun veliko preveč. 
»Ni nam preostalo drugega, kot 
da sedemo z društvi, prevetrimo 
stroške od postavke do postavke 
in vidimo, kaj lahko storimo sami 
ter tako pocenimo obnovo. Mis-
lim, da smo bili kar uspešni, saj smo 
ponudbo oklestili za skoraj 80.000 
evrov,« pripoveduje trnovski žu-
pan Alojz Benko. »Obnova stano-
vanjskega dela Simoničeve do-
mačije po novem znaša 97.400, 
gospodarskega pa 113.400 evrov. 
Temu smo dodali še 15.000 evrov 
za elektriko, ki je zdaj v hiši ni, in 
druge nepredvidene stroške, raču-
nati pa je treba še na stroške pro-
mocije in notranje opreme. Za oba 
projekta dobimo 98.000 evropskih 
evrov, torej bo prenova občinski 
proračun stala približno 150.000 
evrov.«
Vikend delovne akcije
Ker je bila slamnata streha tako 
načeta, da je ob vsakem dežju za-
tekalo v notranjost stavbe, so jo 
že pred časom prekrili s folijo, da 
so ustavili nadaljnje propadanje. 
Zadnja dva konca tedna pa so čla-
ni Bolfenškega društva ljubiteljev 
stare tehnike Trnovska vas in Turi-
stičnega društva Trnovska z župa-
nom, podžupanom Alojzom Feko-
njo in direktorjem občinske uprave 
Jožetom Potrčem na čelu podrli 
ostrešje gospodarskega poslopja, 
ki ni bilo prekrito s slamo, hkrati pa 
odstranjevali zunanje in notranje 
omete. Da niso bili žejni in lačni, 
so poskrbele trnovske gospodinje. 
»Na srečo smo z glavnimi projekti, 
kjer nas je moralo biti veliko sku-
paj, zaključili, zato bomo lahko 
delo kljub ponovno razglašeni 
epidemiji nadaljevali, saj se bomo 
organizirali v majhnih skupinah po 
dva ali tri,« dodaja Benko. 
Po podpisu pogodbe z izvajal-
cem bo ta obnovil strešno kon-
strukcijo, strope, prekril slamnato 
streho, obnovil omete iz blata in 
zamenjal stavbno pohištvo. Pro-
jekt prenove stanovanjskega dela 
domačije so poimenovali Življenje 
pod slamnato streho Simoničeve 
domačije, gospodarskega pa Obu-
janje starih običajev panonske hiše 
s slamnato streho. V prvem naj bi 
uredili prostor za medgeneracijsko 
druženje z možnostjo bivanja, v 
drugem načrtujejo postavitev mu-
zeja, organizacijo raznih prireditev 
in delavnic ter prikazov starih obi-
čajev in tehnik.
Trnovska vas  Začela se je obnova občinskega kulturnega bisera – Simoničeve domačije 
Kar se da, bodo opravila društva
Po dolgih letih razpravljanja in odločanja o tem, kaj storiti s to redko ohranjeno panonsko domačijo, pokrito s slamo in v značilni obliki črke L, se je slednjič premaknilo 
na bolje in obnova več kot dvesto let stare Simoničeve domačije se je začela.
Foto: arhiv občine
V delovni akciji trnovskih društev in občinskega vodstva so podrli ostrešje gospodarskega poslopja, ki ni bilo 
prekrito s slamo.
Prvega oktobra je po napetem 
pričakovanju začela obratova-
ti nova ptujska pošta v Qcen-
tru Ptuj v Puhovi ulici. Opazi se, 
da do zdaj Ptujčani nismo ime-
li dovolj različnih opcij za opra-
vljanje poštnih storitev. To se 
pozna predvsem v dobri obiska-
nosti pošte, ki je takoj postala 
zelo priljubljena med Ptujčani.
Po pogovorih z obiskovalci ugo-
tovimo, da so izjemno navduše-
ni nad mladim in zelo prijaznim 
kadrom, ki jim je vedno pripra-
vljen pomagati. Za mnenje o 
odločitvi, zakaj se je odločil za 
pogodbeno pošto na Ptuju in 
o prvih vtisih, smo povprašali 
tudi lastnika Vida Težaka. ‘’Ker 
na pošto 2250 Ptuj hodim že 
mnogo let večkrat na teden, 
sem opazil, kako zelo je potreb-
na nova poslovalnica Pošte na 
Ptuju. Zdelo se mi je, da je ide-
alna lokacija zanjo nakupovalno 
središče Qcenter Ptuj v Puhovi.’’
Gospoda Težaka smo prav tako 
povprašali, zakaj ravno lokacija 
Qcenter Ptuj v Puhovi. ‘’Kot sem 
že omenil, nam je bilo zelo po-
membno, da bo pošta dostopna 
ljudem in bodo imeli možnost 
parkiranja ter da bo lokacija bli-
zu centra mesta. Prav zato je lo-
kacija v nakupovalnem centru 
Qcenter več kot zadovoljiva. Is-
kreno se zahvaljujem gospodu 
Nova pošta v Qcentru 
Ptuj v Puhovi
Izjemno ponosni smo, da je Ptuj dobil novo pogodbeno pošto, ki je svoja vrata
odprla v Qcentru Ptuj v Puhovi. 
Robertu Furjanu, ki je bil več kot 
v pomoč pri odpiranju pošte na 
tej lokaciji in resnično brez nje-
gove pomoči pošta na tej loka-
ciji ne bi obstajala. Prav tako se 
zahvaljujem županji Nuški Gaj-
šek, ki je uresničila naš cilj od-
prtja pošte.’’
Prisotnost vsega, kar si srce po-
želi, v Qcentru Ptuj v Puhovi je, 
kot rečeno, sedaj dopolnila tudi 
pošta. V kratkem boste lahko iz-
vedeli, katere vse druge novosti 
prihajajo v Qcenter Ptuj v Puho-
vo.
Vse na enem mestu, v Qcentru
Ptuj v Puhovi ulici.
Na pošto v Qcenter Ptuj  
v Puhovo!
Na ekonomskem, socialnem, 
zdravstvenem …, sam pa dodajam tudi 
v političnem, etičnem, v medsebojnih 
odnosih? Tudi Slovenci smo zabredli v 
to krizo in ali smo za to vsi odgovorni? 
Mislim, da ne. Krivi so tisti, ki so to 
državo vodili trideset let. Spomnim se 
besed starosta osamosvojitve, ki je izjavil: 
mi smo svojo nalogo opravili. KAJ IN 
KAKO PA NAPREJ? Iz leta v leto smo 
imeli vzpone in padce in danes smo tu, 
kjer smo. Pa ne zaradi poštenih in pridnih 
delavcev vseh strok! 
Pred dnevi mi je prišla v roke zajetna 
knjiga VSTANITE SUŽNJI, zbirka s kar 
500 revolucionarnimi pesmimi narodov 
vsega sveta, opremljena z notnimi zapisi. 
Knjiga, izdana v počastitev 30-letnice 
osvoboditve v Založbi Borec. In v njej 
najdem 244. pesem v notnem zapisu in 
v besedah Maurice Sugarja in v prevodu 
Pavla Oblaka. To je bila Pesem o juhi 
(Soup song). Pesem je napisal avtor 
leta 1937 za časa stavkovnega vala v 
Združenih državah Amerike. V pesmarici 
Th e peoples song book 1948 je navedeno 
po avtorjevem pripovedovanju, da so ob 
obedu stali delavci s skledami za juho 
v rokah v dolgih vrstah pred obratnimi 
kuhinjami v tovarnah in prepevali prav 
od srca pesem o juhi. Napev je starejši, 
celo z Britanskega otočja in še bi lahko 
našteval. Baje je melodija celo iz leta 
1924. Proletarci so jo prevzeli. In vsebina 
pesmi?
Ponoči na slami prebijem,/ podnevi 
pohajam okrog;/ ne morem zaslužka si 
najti,/ da kaj bi imel za pod zob./ Juhe, 
juhe,/ le skodelico juhe dobim / juhe, 
juhe,/ le skodelico juhe dobim.
Od mladih nog bil sem v tovarni,/ 
zalagal se z delom za dva,/ poslušam na 
vsako besedo – /
na starost pa, kdo me pozna:/ Juhe, 
juhe …
Naložil sem v banki prihranek/ da 
kupim si avto morda/ a ko sem denar 
svoj zahteval,/ dobil sem odgovor le-ta:/ 
Juhe, juhe …
Med vojno na fronti krvavi/ boril 
sem se z levjo močjo,/ verjel domovini 
sem svoji,/ a zdaj mi plačilo je to:/ Juhe, 
juhe …
Nas ta vsebina na kaj spominja? Danes, 
ko številne humanitarne organizacije 
prevzemajo skrb za četrtino državljanov 
in nadomeščajo pomanjkljivo vladno 
politiko. Bo to pesem iz prve polovice 
dvajsetega stoletja v enaindvajsetem kdo 
prebral? Želim si, da jo preberejo vladajoči.
Pisma bralcev
Vstanite, sužnji
Kar nekaj mesecev berem in poslušam, kako se nam slabo piše in kaj vse bo za 
seboj pustil covid-19. Je res vsega hudega kriv le virus? 
Foto: SD
Odstranjeni ometi v »sprednji hiši« Simoničeve domačije z lepo ohranjeno 
krušno pečjo.
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 12
V ptujski bolnišnici je letos zase-
denost postelj v prvih osmih mese-
cih bila za kar 11 % manjša v primer-
javi z letom poprej; bolnišnično 
oskrbljenih je bilo 1.170 pacientov 
manj. Krepko zmanjšano je tudi 
število oskrbnih dni, manj je bilo 
opravljenih preiskav, pregledov v 
specialističnih ambulantah ...
„Vse programe skušamo realizi-
rati, kolikor se le da. Izpad kadra 
je sicer zaradi covida-19 velik, a 
za zdaj še delamo dokaj uspešno. 
Priznati moramo, da smo, kar se 
kadra tiče, v težkem položaju. Sku-
šamo loviti stoodstotno realizacijo 
pri večini programov, v nekaterih 
dejavnostih smo celo presegli pro-
grame. Operativni programi tečejo 
nemoteno. V trenutku, ko je začel 
delovati covid oddelek, pa smo 
zaradi pomanjkanja kadra nege že 
morali zaprositi za pomoč Psihiatri-
jo Ormož, ki se je odzvala in nam 
pomaga, pri nadaljnjem povečeva-
nju kapacitet covid oddelka pa bo 
treba zmanjševati redne obsege,“ 
pojasnjuje Anica Užmah, direkto-
rica Splošne bolnišnice dr. Jožeta 
Potrča Ptuj. Čeprav se trudijo na-
doknaditi izgubljeno v spomladan-
skih mesecih in lovijo pogodbeni 
plan, na nekaterih področjih to ne 
bo možno. Dodatno zaostrovanje 
ukrepov in slabšanje epidemiolo-
ške slike v državi pa bo situacijo še 
poslabšalo. 
3.000 manj prvih 
specialističnih 
pregledov, 2478 manj 
CT in MR preiskav ...
V prvih osmih mesecih letošnje-
ga leta so v SB Ptuj glede na po-
godbeni plan opravili skoraj 3.000 
manj prvih specialističnih pregle-
dov, kot so planirali. Opravljenih 
je bilo 1.823 manj presejalnih prei-
skav (SBIT in DORA), 407 manj fi -
zioterapij, 2478 manj CT in MR pre-
iskav ... Manj dela od predvidevanj 
je bilo tako na področju akutne kot 
neakutne bolnišnične dejavnosti. 
V prvih osmih mesecih leta 2019 
je bilo na Ptuju v bolnišničnem 
zdravljenju 7.657 pacientov, le-
tos 6.487. Lani je bilo opravljenih 
41.577 oskrbnih dni, letos bistveno 
manj: 35.053. To pomeni, da je bila 
zasedenost postelj letos le okrog 
55 %, lani za približno 11 % več. 
Podaljšala pa se je letos pov-
prečna ležalna doba na podaljša-
nem bolnišničnem zdravljenju za 
skoraj devet dni, in sicer na 44 dni 
in pol. Kot je razvidno iz podatkov, 
so daleč najbolj zasedene postelje 
na oddelku podaljšanega bolni-
petek  23. oktobra 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Ponudba: 
www.pomaranca.si/togo
Vsak dan, od 11. do 18. ure.
Osebni prevzem, 
Ptuj, Ob Dravi 3 a.
02 788 00 28     041 332 000
Danes bo zmerno do pretežno 
oblačno, v Posočju lahko pade 
kakšna kaplja dežja. Več sonca 
bo na vzhodu države. Še bo pi-
hal jugozahodnik. Najnižje jut-
ranje temperature bodo od 7 do 
12, v severni Sloveniji okoli 4, 
najvišje dnevne od 16 do 21 °C. 
V soboto bo pretežno oblačno s 
krajevnimi padavinami, ki bodo 
pogostejše na zahodu in jugu.
Ptuj, Podravje  Posledice ukrepov na zdravstvo
Zaradi covida „trpijo“ drugi zdravstveni programi
Kljub poskusu zdravstvenih ustanov, da realizirajo zastavljene plane programov, to letos skorajda zagotovo ne bo mogoče. Čas, ki so ga „izgubili“ spo-
mladi, bo težko nadoknaditi, uvajanje dodatnih ukrepov in nova razglasitev epidemije pa situacijo še otežujeta. Primerjava lanskoletnih in letošnjih 
podatkov kaže, da je koronavirus zelo resno posegel v slovensko zdravstvo. 
Ko je bil razglašen prvi val pan-
demije covid-19, so samo naivci 
lahko pričakovali, da se bo nekdo 
zavzel za nekaj sto potnikov po-
membnejšega ptujskega avtobu-
snega postajališča, da bodo lahko 
uporabljali človeka vredne sanita-
rije. Skoraj neverjetno je, da nihče 
ni ukrepal. Vsi pa naj bi si pogosto 
umivali roke, jih razkuževali ipd. 
Zato ni čudno, če kdo za svoje 
nujne življenjske potrebe upora-
bi bližnji grm, kar je še vedno bolj 
„zdravo“ kot uporabiti umazane in 
smrdljive dixije. Pa še te so začeli 
izsekavati, tako da so pač še vedno 
na udaru garaže pod avtobusnim 
postajališčem. Izjemno težko je po-
tnikom razložiti, da mesto ne po-
skrbi niti za ustrezne sanitarije, ki bi 
jih potniki lahko varno uporabljali, 
brez strahu za morebitno okužbo. 
V gorenjskem Tržiču, kjer ima-
jo tudi pomembnejše avtobusno 
postajališče (napis je viden), so to 
zagato elegantno rešili, predvsem 
pa z največjo mero spoštljivosti do 
svojih potnikov. Izobesili so napis, 
da je WC za potnike v baru Raj. Na 
Ptuju, kjer se pregovorno vsi zna-
mo pogovarjati, ne pa tudi dogovo-
riti, te rešitve niso iskali. Ker velikih 
prireditev ne bo, kaže, da je tudi 
ne bodo. Še vedno pa tudi čakamo 
na odgovor NIJZ, ali je dixije v tem 
času, še posebej, če so brez vode 
in osnovnega higienskega minimu-
ma, sploh dovoljeno postavljati.
Ptuj  Avtobusno postajališče še vedno brez sanitarij
Ko se požvižgamo na osnovno higieno
Na pomembnejšem avtobusnem postajališču Ptuj, ki še vedno obratuje tudi brez napisa, v zadnjem času pa tudi brez objavljenih voznih redov, 
se, kar zadeva sanitarije, ne spreminja nič. Februarska postavitev dixijev je, kot kaže, zadovoljila tudi inšpektorat.
Foto: Črtomir Goznik
Dixija za potnike pomembnejšega avtobusnega postajališča Ptuj že od vse-
ga začetka „obratujeta“ brez vode ...
Več postelj za covid 
bolnike, manj za ostale
Z vzpostavitvijo covid oddelka 
tudi na Ptuju, na katerem je vedno 
več bolnikov iz vse države in ki prav 
tako kot druge bolnišnice širi svoje 
kapacitete, se je povsem spremenil 
način dela. Kader, ki je delal na 
drugih programih, skrbi zdaj za 
bolnike, obolele s koronavirusom. 
Posledično se seveda zmanjšuje 
delež drugih obravnav, preiskav ... 
Na covid oddelku je 22 postelj, vse 
so zasedene, pripravljajo pa že 
dodatne.
Foto: ČG 
Številke potrjujejo; letos manj ljudi na pregledih, preiskavah, bolnišničnem zdravljenju ...
Foto: MG
Napis na avtobusnem postajališču v Tržiču, ki potnike obvešča, da so WC-
-ji zanje v baru Raj.
šničnega zdravljenja, v povprečju 
so bile skoraj 80 % zasedene, kar 
pa je vseeno nekoliko manj kot lan-
sko leto.
Tudi paliativna nega beleži po-
doben trend: za približno štiri dni 
se je podaljšala ležalna doba, in si-
cer v povprečju so bili pacienti na 
tem oddelku 16 dni. 
Vsi podatki kažejo, da je bilo le-
tos manj obravnavanih bolnikov, 
ne le na bolnišničnem zdravljenju, 
pač pa tudi na primariju.
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  23. oktobra 2020 Kultura   13
Ste že brali / Miha Mazzini:
Funny
Ste že spoznali Miha Mazzinija? Če ne kot pisatelja, 
pa morda kot kolumnista – človeka, ki kritično opazu-
je današnjo družbo in brez dlake na jeziku pove, kaj 
si misli o ljudeh. Četudi je kdaj zelo oster in direkten 
(nekaj novejših zapisov: Bruha se mi od vaših in na-
ših; Pripovedi iz kužnih časov; Zakaj sovražimo do-
bitnike Michelinovih zvezdic; Tito je zopet z nami, a 
tokrat množično ...). Morda ga poznate kot scenarista 
(in včasih tudi režiserja) nekaterih slovenskih fi lmov 
(na primer Operacija Cartier, Sladke sanje, Božična 
večerja, Sirota s čudežnim glasom, YuMex (Jugoslo-
vanska Mehika), Izbrisani ...). Ali pa vam je blizu kot 
računalniški strokovnjak in pisec nekaterih računal-
niških priročnikov. Ampak v našem knjižnem kotičku 
ga predstavljamo kot pisatelja. Čeprav so tudi njegove 
kolumne, zbrane v več knjigah, delo odličnega avtor-
ja: Če ti ni kaj prav, pa se izseli (kolumne 2010–2011), 
Samo smeh nas lahko reši (kolumne 2012–2014) in 
Skrivnost našega uspeha (kolumne 2014–2017).
Pri založbi Goga je lansko 
leto izšel Mazzinijev roman 
Funny. Pripoveduje nam o 
zakonskem paru srednjih let 
(tam okrog abrahama), ki sta 
že naveličana vsega, tudi drug 
drugega, pa tega, da je njun 
30-letni sin še vedno doma, 
ker 'se še išče', študira malo 
to, malo ono, živi na račun 
staršev, ta pa nimata dovolj 
odločnosti, da bi mu rekla: 
'Mali, spokaj se na svoje!' Ona 
je zaposlena, on je brezposeln 
novinar (oziroma: »Sem 
postal samostojni podjetnik.« – Str. 33.), sin pa torej večni 
študent. Brez službe. Nekega dne se žena odloči, da bo šla 
v Afriko. Sama. Kar tako, brez razloga (je mislil njen mož). 
A mož se ji prilepi zraven. Zapustita sina in odletita na tuje, 
da rešita svoj zakon (je mislil mož). Pa je žena v resnici šla 
v Afriko spoznavat ... spolni turizem. In ga našla. Moža je 
zapustila v apartmaju in izginila (s tamkajšnjim 'turističnim 
delavcem'). Tam šele mož spozna, da je prišel v kraj, kjer 
domači moški (poročeni, neporočeni, to sploh ni pomembno, 
samo da je 'delo') namensko osrečujejo bogate Evropejke, 
te pa jim denarno pomagajo. Zgrožen je, dokler mu lastnik 
počitniškega kraja ne odpre oči. »»Strahotna dežela,« sem 
rekel, »če ne slepomišiva, konec koncev živijo od kurbarije.« 
»Moment! Oprostite, protestiram! Kaj pa govorite? Pa ravno 
vi? Saj prihajate iz bivše Jugoslavije, ki je bila v 70-ih svetovna 
prestolnica spolnega turizma. /.../ Mar niso ženske iz cele 
zahodne Evrope in predvsem Skandinavije hodile na morske 
avanture k vam?« »Seveda. A to ni bilo isto! Zaljubljale so se 
v naše fante, v naše galebe, kot so imenovali sami sebe ...« »... 
ki so se sprehajali po plaži, jih vabili na ples, poslušali njihove 
izpovedi ...« »Dobro, na prvi pogled je res, ampak ti moški 
niso zahtevali denarja!« »Hm ... sprejemali pa so darila, veliko 
daril, mar ne? Turistke so rade pomagale njihovim družinam, 
bojda je bil to čas divje gradnje turističnih apartmajev?«» (Str. 
152–153.)
Medtem ko starša 'dopustujeta', oče prebere v nekem 
časopisu, da je njun sin obogatel. »Obogatel je bil s čudovito 
aplikacijo za telefone, ki pretvarja govor v zvoke prdenja, 
z doplačilom pa v zvoke bruhanja. Z neko računalniško 
aplikacijo. V poseben okvirček so dali njegovo izjavo: 'Večina 
naših pogovorov je informacijsko praznih, zakaj se torej ne 
bi vsaj zabavali ob njih?'« (Str. 192.) – (Tudi vas ta 'koristna' 
aplikacija spominja na dva slovenska računalniška milijonarja, 
ki s svojim mačkom služita na neumnosti drugih?!)
Kje pa je v romanu Funny? To pa boste morali sami odkriti.
Aja, še drobna zanimivost. V letih 1993 in 1994 je v 
našem časopisu (takrat je bil še Tednik, ne Štajerski tednik) v 
nadaljevanjih izhajal Mazzinijev roman Zbiralec imen. Torej 
je bil takrat Mazzini naš 'hišni pisatelj'. (Ja – to so bila leta, 
ko je bila kultura na prvih straneh časopisa, ne pa kot sedaj, 
ko je stisnjena med športne in oglasne strani. Skorajda med 
črno kroniko ...)
Vse so tudi odlične, izkušene 
pevke in avtorice glasbe, ki še 
kako vedo, kaj je to celoviti odrski 
nastop in kaj vse je treba osvojiti, 
da pevski talenti lahko odlično od-
pojejo in zmagajo.
Trenutno so mentorice 70 učen-
cem, pevcem. Poučujejo pa tudi 
skupinsko petje, ki pa ga v novem 
šolskem letu zaradi covid-19 še 
niso začeli. Vsako poletje pa se 
mladi pevci lahko dodatno izpol-
njujejo tudi v okviru vokalnega 
kampa, ki je že stalnica glasbene-
ga festivala Arsana. Pet dni zapo-
red se predajajo samo petju, na 
koncu pa se občinstvu predstavijo 
na odru mladih na Slovenskem 
trgu, ki ima vsako leto več zvestih 
spremljevalcev, ki nadvse uživajo 
v nastopih domačih pevskih ta-
lentov. Vokalna šola Arsana ima 
vsako leto več polfi nalistov oz. fi -
nalistov projekta Otroci pojejo slo-
venske pesmi in se veselijo. Samo 
v šesti sezoni se je v fi nale uvrstilo 
sedem njihovih učenk: Nuša Arnuš 
(zmagovalka v mlajši kategori-
ji), Emma Sartor (tretjeuvrščena 
v starejši kategoriji, Lana Friščić 
Krampelj, Kaja Kokol Zebec, Eva 
Šnut, Pia Krajnc in Taja Pučko. 
Tudi v petju ne gre brez 
treningov
„Tako starši kot mladi pevci so 
uvideli, da brez treningov ne gre, 
tako kot pri športnikih, za dobre 
pevske nastope ni več dovolj, da 
iz dnevne sobe stopiš na oder in 
boš uspel oz. uspešno zapel. Tako 
je to sicer videti v talent šovih, am-
pak tudi tisti, ki se tam predstavi-
jo, se na nastope zelo pripravljajo. 
Vedno je cel paket tisti, ki ti prine-
se najboljše rezultate, od izbora 
skladbe, odrskega nastopa do 
oblačila. V Vokalni šoli Arsana mla-
de  predvsem učimo, da so tonsko 
stabilni, tega se ljudje morda ne 
zavedajo. Poskrbimo za urejene 
višine, tako dolgo vadimo, da so 
stabilne, da njihovo obvladanje ni 
prepuščeno naključju, zgradimo 
to vokalno tehniko, na katero se 
pevke lahko naslonijo. Na ta način 
dosežejo stabilnost in potrebno 
sproščenost, da lahko najboljše 
odpojejo. Mentorice kot izkušene 
pevke in vajene velikih odrskih 
nastopov mladim pevcem ob zna-
nju, ki ga imamo, predajamo tudi 
te dragocene izkušnje. Naše učen-
ce mentorice tudi skupaj priprav-
ljamo na nastope. Pred lanskim 
polfi nalom je vse naše učence 
poslušala tudi Nina Strnad, tako 
so dobile še dodatne dragocene 
napotke o tem, kako najboljše iz-
peljati svoje nastope,“ je v imenu 
Vokalne šole Arsana povedala Ana 
Delin.
Prireditev Otroci pojejo sloven-
ske pesmi in se veselijo je odličen 
projekt, ker nudi možnost mladim 
pevcem, da se predstavijo tudi na 
velikem odru v fi nalu. Sicer imajo 
tudi nastope v šolah, česar pa ne 
gre enačiti s tem in podobnimi 
nastopi, ki jih v Sloveniji sploh pri-
manjkuje. Njegova odlika je tudi v 
tem, da spodbuja petje slovenskih 
pesmi; danes bi vsi mladi najraje 
peli angleške pesmi. 
Mladi pevci tudi kot 
avtorji lastne glasbe
6. sezona oz. fi nale pa je bil ne-
kaj posebnega tudi zato, ker sta 
zmagali avtorski pesmi: Nuša Ar-
nuš, zmagovalka v mlajši kategori-
ji, je zapela pesem mentorice Teje 
Letonja Hajšek Tja, Dora Šandor, 
zmagovalka v starejši kategoriji, 
pa je zapela lastno skladbo Vizija. 
„Zdaj bi vse pisale glasbo, spra-
šujejo, kako napisati pesem, to 
je sedaj spet celi proces, da jih ti 
naučiš pisati svojo pesem. To je 
nekaj najboljšega, da te ta mlade 
učiš, da oni začnejo pisati svojo 
muziko. To je navsezadnje učenje 
slovenskega jezika,“ poudarja Ana 
Delin, ki je skupaj z mentoricami 
prepričana, da je projekt Otroci 
pojejo slovenske pesmi in se vese-
lijo projekt za celo Slovenijo. Zelo 
pomembno, da mladi ostanejo v 
glasbi. Ponosni moramo biti na to 
našo glasbeno in pevsko nadarje-
no mladino s Ptuja. Generacija OŠ 
Ljudski vrt, Taja Islamovič in drugi, 
ki je sodelovala v našem muzikalu, 
je ostala v glasbi in sodeluje tudi 
na vsakoletnem glasbenem festi-
valu Arsana. Skupina Infected pa 
je postala slovensko prepoznav-
na. Glasbena izobrazba je zelo 
pomembna za samo osebnost, 
dobra popotnica za življenje, da si 
na enem področju uspešen, četudi 
nisi med zmagovalci, je povedala 
Ana Delin, sicer tudi glasbena te-
rapevtka. To je življenje, vedno ne 
moreš zmagovati, včasih se zgodi 
tudi kakšna krivica. Ko se malo 
prekališ, ko vidiš, da si zadovoljen 
s svojim nastopom, ti tudi ni več 
tako pomembno, kako ga vidijo v 
komisiji.
Ptuj  Iz Vokalne šole Arsana
Ko je petje veliko več kot sama tekma
Odkar poteka projekt družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, katerega 
idejni oče je direktor družbe Drago Slameršak, se je močno povečalo tudi zanimanje za glasbeno oz. vo-
kalno izobraževanje. Iz leta v leto se povečuje število mladih, ki se želijo pevsko izpolniti in kar najbolj 
zablesteti na tem odru. Skupaj z njimi pa se vseh njihovih uspehov, napredovanja v polfi nale in fi nale 
ter na koncu na zmagovalni oder izjemno veselijo tudi mentorice Vokalne šole Arsana: Ana Delin, Teja 
Letonja Hajšek, Natalija Tumpej in Špela Brumen.
Foto: Črtomir Goznik
Mentorice Vokalne šole Arsana, manjka Teja Letonja Hajšek.
Arsana 2021 tudi z odrom najboljših 
s tekmovanja Otroci pojejo
Letošnji glasbeni festival Arsana je bil 100-odstotno slovenski. V letu 2021 pa bo odprl še dodatni 
oder. Na njem bodo nastopili najboljši pevci dosedanjih sezon projekta Otroci pojejo slovenske 
pesmi in se veselijo. Vsi dosedanji zmagovalci, ki so za nagrado prejeli lastno skladbo, pa se bodo 
predstavili tudi s temi pesmimi. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je zelo vesel 
pobude umetniškega vodje in direktorja festivala Arsana Mladena Delina in Ane Delin, da bi na 
njem v letu 2021 nastopili tudi najboljši mladi pevci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se 
veselijo. To bo zagotovo še dodatna spodbuda zanje, da bodo s tem dobili še eno priložnost za nastop 
na velikem odru, da se bodo predstavili občinstvu iz širšega okolja, ki tudi sicer ceni predvsem 
kakovostno petje oz. glasbo.
Foto ČG
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  23. oktobra 2020Zdravstveni globus14
Dobro prekrvljene oči so preskrblje-
ne z vsemi potrebnimi vitalnimi snov-
mi. Najprimernejše sredstvo za dobro 
prekrvitev telesa pa je zagotovo redno 
ukvarjanje s športom. Telovadba krepi 
imunski sistem, tako da se lahko telo 
samo uspešno spopade z morebitni-
mi žariščnimi vnetji, tudi v očeh. In ne 
nazadnje, gibanje odlično vpliva na 
duševnost: človek se sprosti, s tem 
se sprostijo v njem nakopičeni stresni 
hormoni. Sproščeno telo pa je osnovni 
pogoj za dober vid. S telesno dejavno-
stjo urimo tudi očesne mišice. Oči na-
mreč spremljajo vsak gib in tako pre-
prečujejo, da bi mišice postale toge.
Urjenje oči z rastrskimi 
očali
Izvirna in zelo učinkovita metoda 
urjenja vida so rastrska očala. V ta 
očala je namesto korekcijskega stekla 
Foto: Dreamstime/ M24
Rastrska očala
Pomagajmo si
Oči moramo redno uriti
Pešanje vida in degenerativna očesna obolenja niso neizogibna posledica staranja. Če bomo poskrbeli za svoje oči, lahko takšne tegobe, 
vsaj deloma, tudi preprečimo. Predvsem je pomembno, da se pravilno hranimo in čim več gibljemo, k boljšemu vidu pa pripomorejo tudi 
sončna svetloba, sprostitev in pravilno dihanje. 
Adrenalin
Intramuskularna aplikacija (v mi-
šico) adrenalina je zdravilo prvega 
izbora ob anafi laktični reakciji, saj 
je edino zdravilo, ki lahko reši po-
tencialno življenjsko ogroženega 
bolnika ob anafi laksiji. Bolnik ima 
običajno navodilo, da si adrenalin 
(pri nas pod imenom Epipen) apli-
cira, kadar čuti simptome priza-
detosti dihal (hripavost, oteženo 
dihanje) ali kardiovaskularnega 
sistema (občutek omotičnosti, 
kadar ga noge ne držijo). Če je 
imel bolnik zelo hudo anafi laksijo, 
si adrenalin aplicira že ob pojavu 
simptomov, s katerimi se je začela 
predhodna anafi laksija (npr. bole-
čine v trebuhu po izpostavljenosti 
alergenu). 
Ključna funkcija adrenalina je, 
da preko adrenergičnih receptor-
jev na mastocitih ustavi sproščanje 
mediatorjev in s tem ustavi anafi -
laksijo. 
Druga najpomembnejša funk-
cija je, da preko receptorjev alfa 
zmanjša edem grla in s tem pre-
preči zadušitev (zadušitev zaradi 
otekline grla je najpogostejši me-
hanizem smrti med anafi laksijo).
Z delovanjem na alfa-1 recep-
torje zmanjša poleg edema tudi 
hipotenzijo (povzroči periferno 
vazokonstrikcijo). Hipotenzijo ali 
znižan krvni tlak zmanjša tudi pre-
ko delovanja beta-1 receptorjev, saj 
poveča tako moč kot frekvenco kr-
čenja srčne mišice. Preko delovanja 
na beta-2 receptorje zmanjša zoži-
tev dihalnih poti in olajša dihanje.
Adrenalin se injicira v zgornjo 
zunanjo stran stegna, ker je od tu 
sistemska absorpcija veliko hitrej-
ša kot na drugih mestih. Injekcija 
se da lahko preko oblačila. Pred, 
med in po aplikaciji adrenalina s 
samoinjektorjem je potrebno, da 
bolnik leži ali je vsaj v polsedečem 
Foto: Črtomir Goznik
Darja Poročnik
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj
Anafilaktična reakcija in uporaba 
avtoinjektorja z adrenalinom (2. del)
Blagodejni zeliščni 
pripravki za oči
PETERŠILJ
Žlico svežega peteršilja 
prelijemo s četrt litra vrele vode, 
čez 15 minut pa dobro odcedimo. 
Dve krpici iz gaze ali blazinici iz 
vate namočimo v mlačno tekočino, 
ju rahlo ožamemo in za 15 minut 
položimo na zaprte oči.
KAMILICE
Žličko posušenih kamiličnih 
cvetov ali komarčkovih semen 
prelijemo s četrt litra vode, 
pokrito namakamo deset minut, 
nato dobro precedimo. Obkladke 
pustimo delovati na očeh 10–15 
minut.
MED IN MLEKO
Četrt žličke čebeljega medu 
raztopimo v žlici vode in tekočino 
nakapamo na oči. Ali pa zmešamo 
četrt litra mleka in žlico ali dve 
rožne vode ter obkladka prepojimo 
z mešanico in ju položimo na oči za 
15 minut.
»Ostajajo elektivni programi 
kardiokirurgije, onkologije, dialize 
in še nekaterih, ki jih preprosto 
zaradi prizadetosti bolnikov ni 
mogoče ukiniti,« je v današnji izja-
vi za medije pojasnil direktor UKC 
Maribor Vojko Flis.
Za zdaj so zvišali število postelj 
za bolnike s covidom-19, ki ne pot-
rebujejo umetnega predihavanja, 
za 26, tako da jih imajo zdaj skup-
no 66. »V naslednjem obdobju 
lahko zvišamo še za 40, kar po-
meni, da bomo imeli za bolnike, 
ki ne potrebujejo umetnega pre-
dihavanja, več kot sto postelj,« je 
pojasnil direktor.
Enoto za bolnike s covi-
dom-19, ki potrebujejo intenzivno 
zdravljenje, so preselili v osrednjo 
enoto za intenzivno nego in tam 
imajo zdaj na voljo 24 mest za 
umetno predihavanje bolnikov s 
covidom-19.
Trenutno se v UKC Maribor 
zdravi 36 bolnikov s covidom-19, 
ki ne potrebujejo umetnega pre-
dihavanja, še osem pa jih je v in-
tenzivni enoti.
Tako kot prejšnje konce tedna 
so bili tudi v tem soočeni z novimi 
okužbami med zaposlenimi, kate-
rih izvor je zunaj bolnišnice, zato 
zaradi njihovega umika z delovne-
ga mesta čutijo močan izpad ka-
dra. »Znotraj ustanove okuženih 
na t. i. belih oddelkih nimamo,« je 
zatrdil Flis.
Ponovil je, da pri oskrbi bol-
nikov s covidom-19 niso težava 
oprema ali prostori, temveč ka-
dri. Zaradi tveganih stikov ali od-
rejenih karanten namreč dnevno 
manjka okoli sto zaposlenih. Te-
žavo poskušajo reševati s preraz-
porejanjem kadrov ter študenti 
medicine in zdravstvene nege.
Za zdaj so po besedah Flisa 
preizkusili dve vrsti hitrih testov 
za novi koronavirus. »Ena vrsta se 
je izkazala kot zelo zanesljiva pri 
t. i. negativni napovedni vrednos-
ti. To pomeni, da nam zelo hitro 
pove, da nekdo ni okužen z viru-
som, in to nam je močno olajšalo 
delo na urgenci, ki bi se nam sicer 
sesula,« je dejal.
Razočaran je nad raznimi te-
orijami zarote, še posebej, ko te 
prihajajo iz zdravniških vrst. »Mi 
pa se srečujemo z bolniki in bolni-
kom poskušamo pomagati tako, 
kot nalaga stroka,« je dejal.
Ob tem je poudaril, da nošenje 
zaščitne maske pomaga pri vseh 
dihalnih okužbah, ne zgolj pri no-
vem koronavirusu. 
»Tudi pri gripi ne pljuvamo v 
sočloveka. Če zase mislimo, da 
smo nepremagljivi, da se nam ne 
more nič zgoditi, pomislimo na 
ranljive, ki so del socialne mreže. 
Na dedke in babice, ki držijo po-
konci številne družine. Nekateri 
mladi ne bi mogli živeti, če jim 
babice in dedki ne bi čuvali otrok. 
Naj jih pustimo umreti? Imejmo 
vsaj toliko človeškega sočutja, da 
skrbimo za druge, če nas že zase 
ne skrbi,« je izpostavil.
Tedenski mikroskop 
UKC Maribor: več postelj 
za bolnike s covidom-19  
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaradi naraščanja okužb z novim 
koronavirusom zvišujejo število postelj za bolnike s covidom-19, posledično pa so že v 
ponedeljek prešli na režim izvajanja le nujnih zdravstvenih storitev za ostale bolnike 
in tiste, ki jih ni mogoče opustiti.
Foto: Sta/ M24
vstavljena zatemnjena plošča ali 
folija iz umetne snovi s pikčasto 
mrežo oziroma z rastrom, podob-
na sestavljenemu, fasetnemu oče-
su muhe. Svetlobni žarki, ki prodi-
rajo skozi luknjice, se zberejo že 
pred očesom in padejo naravnost 
na sredino mrežnice, torej tja, kjer 
je vid najostrejši. Tako nastane sko-
raj ostra slika, ki spodbudi možga-
ne, da prek očesnih mišic dosežejo 
nastavitev preostale ostrine. Pred-
nost uporabe rastrskih očal je tudi, 
da skoznje ne moremo kar strmeti. 
Pogled mora namreč nenehoma 
potovati od luknjice do luknjice, 
to pa pospešuje gibljivost oči. Re-
zultati poskusov kažejo, da 20- do 
30-minutno nošenje rastrskih očal 
na dan pozitivno deluje zlasti na 
sposobnost zaznavanja, na ostrino 
vida in občutenje barv ter na giblji-
vost in svetlobno toleranco oči, in 
sicer ne glede na motnjo vida. Po-
leg tega tovrstno urjenje oči nima 
prav nobenih stranskih učinkov. 
Paziti morate le, da takih očal ne 
nosite, kadar vozite avto.
Sprostitvene vaje ob 
računalniku
Kroženje z glavo: Zaprite oči, na-
gnite glavo rahlo vstran in krožite v 
velikem loku čez desno ramo nazaj 
ter čez levo ramo naprej. Glave ne 
nagibajte vznak. Vajo ponovite se-
demkrat v desno in nato še sedem-
krat v levo. Ponovite sedemkrat. 
Masaža senc: Nežno masirajte 
senca približno dva prsta daleč od 
obrvi. Oči naj bodo pri tem zaprte. 
S krožnimi gibi masirajte približno 
pol minute.
halne odpovedi izvajamo postop-
ke ož ivljanja. 
Bolniku svetujemo, naj kljub 
uporabi adrenalina poišče zdrav-
niško pomoč, če je to le mogoče. 
Petina bolnikov z anafi laksijo lahko 
doživi bifazno reakcijo – prvi reak-
ciji sledi še druga, ki pa je blažja. 
Pojavi se lahko v eni uri pa vse do 
78 ur po prvi reakciji, običajno v 
roku 8 ur. 
Strah pred upravičenostjo od-
merjanja adrenalina je odveč, saj 
pri bolnikih, ki doživijo anafi laktič-
no reakcijo, ne obstaja absolutna 
kontraindikacija za zdravljenje z 
adrenalinom. 
Nekateri bolniki naj bi pri sebi 
imeli dva samoinjektorja adrenali-
na: pri zelo hudi anafi laksiji (pogo-
steje pri bolnikih z astmo) je treba 
adrenalin aplicirati večkrat. Drug 
odmerek sledi čez 5–10 minut. Obi-
čajni odmerek pri odraslih, otrocih 
in mladostnikih s telesno maso, 
večjo od 30 kg, je 300 mikrogra-
mov. Pri otrocih s telesno maso 
med 15 kg in 30 kg je 150 mikrogra-
mov. Pri otrocih z manjšo telesno 
maso odmerek določi zdravnik. 
Rok uporabnosti avtoinjektorja 
z adrenalinom (Epipen) je 20 me-
secev od proizvodnje, kar pomeni, 
da mora pacient praktično enkrat 
letno po nov set, zato bolnika opo-
zorimo, da si pravočasno priskrbi 
nov recept za avtoinjektor (pred-
piše mu ga lahko osebni zdravnik). 
Zdravila po poteku roka uporab-
nosti običajno ni dovoljeno upo-
rabljati, razen če je ob anafi laksiji 
na voljo adrenalin le v samoinjek-
torju s pretečenim rokom.
Vsebnik shranjujemo v zunanji 
ovojnini za zagotovitev zaščite 
pred svetlobo, pri temperaturi do 
25 °C.
Foto: zasebni arhiv
Bojan Madjar
položaju. Bolnikom, ki imajo teža-
ve z obtočili (nizek krvni tlak) pri-
poročamo ležeč položaj z dvignje-
nim vznožjem, s čimer povečamo 
pritok krvi iz ven. Če bolnik bruha, 
ga damo lež e na bok. Noseč nica z 
anafi laksijo naj lež i na levem boku. 
Bolniki s težavami z dihanjem lah-
ko sedijo, če to izboljša njihovo 
ugodje; noge naj imajo dvignjene. 
Izogibajo naj se nenadnemu vs-
tajanju. Nezavestnega bolnika je 
treba namestiti v bočni položaj za 
nezavestnega. V primeru srč no-di-
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 15
petek  23. oktobra 2020 Za kratek čas   15
Slovenija, Ptuj  Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020
Ptuj – že nekaj let le drugi
Letošnji 29. projekt Turistične zveze Slovenije – Moja dežela – lepa in gostoljubna – se je zaključil fi lmsko, z oddajo na TV Plane-
tu, v kateri so bili predstavljeni po trije najboljši v vsaki kategoriji. Po prvotnem scenariju naj bi jih razglasili v okviru dnevov 
slovenskega turizma. Koronavirus je tudi tu naredil svoje.
Oddaja o najboljših in najgosto-
ljubnejših kotičkih Slovenije je 
nastala v okviru dvotedenskega 
vandranja po Sloveniji, z izdatno 
pomočjo lokalnih skupnosti. 
Vsi, ki so si jo ogledali, so lahko 
pridobili številne zanimive infor-
macije in namige o krajih, ki bi jih 
želeli še spoznati, ker je zdaj tudi 
čas za Slovenijo. Na nek način je 
tudi kažipot za vse tiste, ki se tu-
rističnega razvoja še ne znajo lo-
titi na pravi način, in so tudi brez 
sleherne vizije pri sami promociji 
svojih danosti, da bodo sledili 
najboljšim. Ptuj je izpustil prilož-
nost, da bi Slovenija izvedela, kaj 
delamo na področju turizma in 
kakšni so naši načrti. Župani ve-
čine občin so to priložnost znali 
izkoristiti.
V splošnem vtisu je komisija Tu-
ristične zveze Slovenije o Ptuju za-
pisala, da je bogato zgodovinsko 
mesto z lepim utripom in ureje-
nostjo. Kot posebnosti v dobrem 
smislu pa navedla: nova tržnica, 
turistična ladjica, invalidom in mla-
dim prijazno mesto, izposoja čol-
nov in aktivnosti na vodi, lokalni 
ponudniki in gostinci so dobro po-
vezani, lep TIC, gostoljubnost pre-
bivalcev, veliko aktivnosti, vezanih 
na Rimljane in kurenta, prireditve 
v teku. Kot moteče posebnosti pa 
je izpostavila, da so stranske ulice 
in hiše v centru slabše urejene in 
niso ocvetličene. Njena ocena je 
Ptuju prinesla drugo mesto v kate-
goriji srednjih mest, kjer je ponov-
no zmagal Slovenj Gradec. Tretja 
je bila Nova Gorica.
Po letu 2014, ko je Ptuj prvič 
zmagal v kategoriji srednjih mest, 
tega uspeha ni več ponovil. Od 
takrat dalje ostaja večno dru-
gi. Vsi, ki imamo Ptuj radi, pa se 
bomo ne glede na to, še naprej 
trudili za njegovo urejeno in prija-
zno podobo.Foto: Črtomir Goznik
Ptuj tudi letos drugi med srednjimi mesti.
ALTANA - zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju, ONEIDA - boljši krompir domače sorte z belim mesom, kresnik, PIAVA - reka v 
severovzhodni Italiji
Stabilno obdobje se bo 
nadaljevalo tudi v tem tednu. 
Ne pričakujte preveč, ker 
to obdobje kljub vsemu ni 
primerno za nove začetke. Pri 
denarju malo bolj varčujte. V 
nedeljo se boste dobro počutili 
v družbi svojih najboljših 
prijateljev.
V dneh, ki so pred vami, boste 
morali vložiti več napora v 
zaslužek, uspešen poslovni 
prodor in fi nance, drugače pa 
bodo v tem tednu v ospredju 
predvsem družinske in 
ljubezenske povezave, kjer boste 
odigrali kar pomembno vlogo.
Pred vami je ugoden teden, 
ne sicer ravno idealen, ampak 
kljub vsemu prijeten. Urejali 
boste pravne in fi nančne 
zadeve. Bodite previdni in 
ne ciljajte previsoko, da ne 
boste razočarani. Odločite se 
za spremembe, ki jih že dolgo 
načrtujete.
Teden, ki je pred vami, ne bo 
ravno prijeten in po vašem 
okusu. Kar precej težav boste 
imeli glede fi nanc, ki pa se 
bodo uredile proti koncu 
tedna. Sitnost, slabo voljo in 
malo ljubosumja pričakujte v 
ljubezenski zvezi, v domačem 
ognjišču pa prepir.
Dnevi, ki so pred vami, bodo 
izpostavili predvsem vaše 
poslovno področje, kariero, vaše 
zastavljene cilje in ambicije. 
Najboljša dneva za vse to bosta 
sreda in četrtek, v soboto pa se 
boste posvečali svoji ljubljeni 
osebi.
Lep vitalen teden je pred 
vami, zelo ugoden za poslovne 
dogovore in intelektualno delo, 
zato le izkoristite dneve. Pazite 
le na to, da ne boste vse delali 
na silo in da ne boste tekmovali 
s konkurenco, ker se vam ne bo 
izšlo.
Uspehi in stabilnost v poslovnih 
zadevah se bodo v teh dneh še 
nadaljevali in tudi napredovali 
boste. V drugi polovici tedna 
lahko pričakujete novost ali 
prijetno spremembo. Na 
osebnem področju boste najbolj 
srečni in izpopolnjeni v četrtek 
zvečer in v nedeljo.
Pred vami je srednje ugoden 
teden, kar se poslovnih zadev 
ali službe tiče. V ponedeljek 
boste še malo nervozni, torek 
pa bo že boljši, zato se ne 
prenaglite, pustite času čas, 
nedeljo pa le izkoristite za 
sproščanje v družbi domačih in 
najdražjih.
Poslovno zelo uspešen teden je 
pred vami. Malo več pozornosti 
glede novih pogodb. V sredo ne 
podpisujte vsega, ker se ne bo 
dobro izteklo, v četrtek pa bo 
šlo vse kot po maslu. Vikend pa 
le izkoristite za sproščanje in 
prijeten klepet s prijatelji ali 
ljubljeno osebo.
Prijeten teden, v katerem boste 
vse poslovne poti in pregovore 
ali dogovore zelo uspešno 
opravili in tudi realizirali. Vaši 
sodelavci bodo z navdušenjem 
sprejeli vaše ideje. Torek bo 
poslovno najbolj uspešen, petek 
pa bo romantičen.
Umirjen teden, v katerem se ne 
bo dogajalo nič nenavadnega 
ali pretresljivega. Obiskali vas 
bodo stari znanci in skupaj 
boste obujali lepe spomine. 
Malo več napetosti bo v sredo, 
med sodelavci, vikend pa bo 
prijeten in nabit s čustvi.
Vitalen in uspešen teden je pred 
vami. Samozavest se vam bo 
dvignila, zato boste bolj odločni 
in energični. V četrtek boste 
slišali dobro poslovno novico, v 
soboto pa vas bo vaš najdražji 
prijetno presenetil. 
Prepustite se romantičnemu 
vikendu.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 29. oktobra
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  23. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila16
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
d
n
ik
.s
i
vsako
sredo
NAJBOLJ 
BRANA
slovenska 
tedenska 
revija
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR,
v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR,
v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR
in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.
PODJETNI JAN
PLESTENJAK
Kupil je Muro, 
prodaja Sobo 102
Šele Luka je posušil njene solze
KOMENTATORJI 
SI DAJEJO DUŠKA
JEKLENA BORKA
+ TV SPORED
na 42 straneh
www.revijavklop.si
prodaji
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR
in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR.
Streljanje med snemanjem 
• 20% popust pri malih oglasih
• revija STOP (spored)
• brezplačne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice,
Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
• poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo
ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NARO ILNICA ZAČ
Ime in priimek: ______________________
Naslov: _____________________________
Pošta: ______________________________
Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _
Telefon: ____________________
Datum naročila: _____________
Podpis: _____________________
RADIO TEDNIK Ptuj
2250 Ptuj
d.o.o.
Osojnikova c. 3
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 17
Koper – Aluminij 3:1 
(1:1, 0:1, po podaljških)
STRELCI: 0:1 Štusej (37.), 1:1 Vršič 
(48.), 2:1 Jelič Balta (117.), 3:1 Steva-
nović (121.).
ALUMINIJ: Cotman, Ploj (od 108. 
Flakus Bosilj), Jakšić, Azemović, 
Džankič (od 82. Pantalon), Horvat, 
Prša (od 89. Čermak), Kim (od 89. 
Grajfoner), Klepač (od 82. Krajnc), 
Štusej (od 72. Matjašič), Maletić. 
Trener: Slobodan Grubor.
Nogometaši Kopra in Aluminija 
so se po sedmih dneh znova po-
merili, po remiju v prvenstvu (1:1 v 
Kidričevem) so se tokrat pomerili v 
pokalni tekmi. Redni del se je zno-
va končal s po enim golom v vsaki 
mreži, odločitev o potniku v nas-
lednji krog je padla v podaljških. 
Srečnejši so bili domačini …
Članski debi 
Aljaža Džankiča
Glede na zadnjo prvenstveno 
tekmo je gostujoči trener Grubor 
iz začetne postave zamenjal kar 
osmerico, vse razen Horvata (bil 
je kapetan), Jakšića in Azemovića. 
Prvič se je v članskem dresu Alu-
minija predstavil Aljaž Džankič, ki 
strelov (Matjašič, Maletić). 
Le tri minute pred koncem 
podaljškov pa so varovanci 
trenerja Mirana Srebrniča 
vendarle odločili tekmo. Po 
podaji Vršiča iz kota je bil 
v skoku najvišji Ivan Borna 
Jelić Balta in zadel v polno – 
2:1. Razmerje v kotih je bilo 
odločno na strani domačinov 
– 13:6 –, trinajsti je bil srečen 
za Primorce …
V 121. minuti je Vršič vpisal še 
drugo asistenco na tekmi, v gol jo 
je pretvoril Stevan Stevanović, ki 
se je izognil zanki prepovedanega 
položaja – 3:1. 
Za Aluminij je to po 
štirih sezonah uspehov 
v pokalnem tekmovanju 
to najzgodnejši izpad 
(četrtfi nale 2016/17, fi nale 
2017/18, dvakrat polfi nale – 
2018/19, 2019/20). 
Jože Mohorič
pa je branil barve šumarjev v vseh 
mlajših kategorijah. 
Tekma je bila od samega začet-
ka dinamična, prave priložnosti pa 
so se začele vrstiti od 30. minute 
naprej. Najprej je Spinelli iz bližine 
odlično zaključil v 31. minuti, a je 
še bolje posredoval Cotman. V 36. 
minuti je Ploj stresel stativo, v nas-
lednji minuti pa so šumarji povedli. 
Horvat je poslal predložek do Ma-
letića, ta je z glavo podal do Juša 
Štuseja, ki je z levico natančno za-
del iz kakšnih 20 metrov – 0:1. 
Domačini so po prihodu iz sla-
čilnic takoj nakazali, da je njihov 
cilj čimprejšnje izenačenje. Želja se 
jim je uresničila že v 48. minuti, ko 
je Dare Vršič lepo streljal iz 18 me-
trov, Cotman je »bil na žogi«, a mu 
je ni uspelo zadržati – 1:1. 
V nadaljevanju so bili domačini 
boljši, predvsem neumorni Vršič 
je bil protagonist številnih nevar-
nih akcij. Gostje so se tudi s petimi 
menjavami in prekinitvami ritma 
obdržali nad vodo do izteka 90. 
minut, čeprav je imel predvsem 
Stevanović v zaključku na voljo dve 
»zaključni žogi«.
V podaljšku se slika na igrišču 
ni veliko spremenila, čeprav 
so tudi gostje prišli do svojih 
Rokometna zveza Slovenije 
(RZS) od četrtka, 22. oktobra, za-
ustavlja vsa rokometna tekmova-
nja, izjemi sta le članska moška liga 
NLB in 1. A državna liga za ženske, 
so sporočili iz pisarne RZS.
Začasna prekinitev drugih tek-
movanj velja do preklica ukrepov, 
ki jih je slovenska vlada sprejela na 
svoji torkovi dopisni seji. 
Rokometaši Ormoža so do kon-
ca tedna upali, da bo tekma z Izolo 
(na razporedu bi morala biti v so-
boto) odigrana, a so v četrtek pre-
jeli obvestilo RK Izola, da so morali 
igralci zaradi okužbe enega izmed 
igralcev v izolacijo.
UR
Nogomet
Tekmovanja pod okriljem 
MNZ Ptuj znova 2021
Stran 19
Rokomet
Ormoški mladinci znova v 
vrhu
Stran 20
V nedeljo ob 12. uri namesto na kosilo na 
igrišče
Prvoligaši bodo konec tedna odigrali tekme 8. kroga, posebej za-
nimivo bo v Mariboru, kjer bo gostoval Koper. 
Kidričani se bodo odpravili še na drugo zaporedno gostovanje, 
tokrat v prestolnico k Bravu. Manjši od obeh ljubljanskih klubov v 
Šiški redko oddaja točke, na dosedanjih treh tekmah je premagal 
Gorico in Muro, remiziral pa s Koprom. Ker je na drugi strani Aluminij 
dobro formo potrdil z zmago v Murski Soboti, se v nedeljo ob nena-
vadno zgodnji uri, točno opoldne, obeta tesen obračun. 
Trener Aluminija Grubor je v zadnjih tekmah našel postavo, ki 
upravičuje njegovo zaupanje, predvsem pa razveseljuje navijače šu-
marjev. Vprašanje je le, koliko fi zične in psihične moči so Kidričani v 
sredo pustili v Kopru ob izpadu iz slovenskega pokala … 
1. SNL, 8. krog: Bravo – Aluminij, v nedeljo ob 12.00 v 
Ljubljani (na stadionu v Šiški).
S tekmovanjem bodo nadaljevali tudi drugoligaši, ptujska Drava 
se bo v 13. krogu odpravila na gostovanje v Vipolže, kjer domače 
tekme igra ekipa Brd.
2. SNL, 13. krog: Brda - Drava, v nedeljo ob 14.00 v 
Vipolžah.
Motokros
Gajser utrdil vodstvo, 
Cairoli -55, Prado -57
Stran 18
Tenis
Ptujčani odnesli domala vse, 
kar so sploh lahko
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  Pokal Slovenije, osmina fi nala
Odločitev padla tik pred 11-metrovkami
Rokomet  NLB liga
Dovoljene le tekme v prvi ligi za moške in 
ženske
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Kopra in Aluminija so se že lani pomerili v pokalnem 
tekmovanju, takrat so bili v četrtfi nalu boljši šumarji, letos so se jim 
Koprčani oddolžili v osmini fi nala. 
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave in Velike Nedelje (na fotografi ji) so sicer začeli sezono v 2. SRL, do preklica ukrepov 
ob epidemiji so na mirovanju.
Pokal Slovenije: Maribor lahko, 
Olimpija težko, Tabor izpadel
Osmina fi nala Pokala Slovenije je ponudila okr-
njen nabor tekem, a tiste, ki so bile odigrane, so 
ponudile kar precej drame. 
Še najmanj so je gledalcem privoščili Mariborča-
ni, ki so bili v Velenju dokaj suvereni. V prvem pol-
času so sicer zapravili 11-metrovko (Tavares je zadel 
vratnico), a so v nadaljevanju stvari postavili na svo-
je mesto. Prvi gol na uradnih tekmah v Sloveniji je 
zabil Ilija Martinović, ki v 75 tekmah v dresu Alumi-
nija ni zadel niti enkrat, za Maribor pa je bil uspešen 
v svoji tretji tekmi. Kljub temu je bilo še v 78. minuti 
v Velenju zgolj 0:1 za Maribor, a Rudar preprosto ni 
zmogel ničesar več. 
Na robu izpada je bila Olimpija v Brežicah, saj je 
še v 79. minuti zaostajala 3:1 – 21-letni Ester Sokler 
(v Brežice je prišel iz Krškega) je za domačine zabil 
klasični hat-trick. Zmajčki so se zbrali in z močnim 
pritiskom izenačili v 86. minuti. Podaljški so minili 
brez golov, po 11-metrovkah pa so bili uspešnejši 
Ljubljančani, ki so izkoristili katastrofalno izvajanje 
domačinov. Ti niso zadeli nobenega izmed štirih 
poskusov …
Kar ni uspelo Brežičanom – izločiti prvoliogaša 
namreč –, pa je uspelo Radomljanom. Vodilni dru-
goligaš je šel po zanimivi poti, od zaostanka 0:2 v 
prvem polčasu do zmage 3:2. 
Pokal Pivovarna Union, 
rezultati osmine fi nala:
Koper – Aluminij 3:1 (1:1, 0:1, po podaljških);
Rudar Velenje – Maribor 0:3 (0:0); strelci: 0:1 
Martinović (54.), 0:2 Tavares (79.), 0:3 Mlakar (90.);
Kalcer Radomlje – CB24 Tabor Sežana 3:2; strel-
ci: 0:1 Grobry (3.), 0:2 Hlad (40.), 1:2 Primc (52.), 2:2 
Petek (55.), 3:2 Varga (83.);
Brežice Terme Čatež – Olimpija Ljubljana 3:5 (3:3, 
1:1, po 11 m); strelci: 0:1 Vukušić (30.), 1:1 Sokler (32.), 
2:1 Sokler (66.), 3:1 Sokler (74., z 11 m), 3:2 Vomber-
gar (80.), 3:3 Samardžić (86.). Z 11-m: Vukušić, Iva-
nović.
Tekma Drava – Mura je bila odigrana v četrtek, po 
sklepu redakcije. 
Prestavljene tekme: 
Beltinci Klima Tratnjek – Domžale
Triglav Kranj – Celje
Nafta – Fužinar Vzajemci
JM
Foto: Grega Wernig / m24.si
Iliju Martinoviću je prehod iz Aluminija v Ma-
ribor očitno dobro del; v rdeče-belem dresu šu-
marjev na 75 tekmah ni dosegel niti enega gola, 
v vijoličastem mu je to uspelo v tretji tekmi!
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 18
Tim Gajser iz Pečk pri 
Makolah, ki je pred dobrim 
mesecem dopolnil 24 let, še 
naprej trdno drži vodstvo 
v točkovanju za svetovno 
prvenstvo v najmočnejšem 
razredu MYGP in je štiri dirke 
pred koncem sezone na 
dobri poti, da ubrani naslov 
iz lanske sezone. V sredo 
je na drugi dirki na mivki 
v Lommelu po nedeljskem 
slavju tokrat osvojil 2. mesto. 
Prvo vožnjo v konkurenci je za-
čel z dobrim startom v prvi vožnji, 
pozneje naredil napako in zdrsnil 
na tretje mesto, potem spet eno 
mesto pridobil po napaki Franco-
za Romaina Febvreja, ki je vožnjo 
končal na tretjem mestu. Gajser je 
nato v predzadnjem krogu suvere-
no prehitel še Prada in vožnjo kon-
čal na prvem mestu.
»Odlično, zelo vesel sem. Dobro 
mi je uspelo startati, kmalu sem se 
prebil naprej in potem tudi do vod-
stva. Vse je bilo v redu,« je po prvi 
vožnji dejal Gajser.
Na poti do zmage je bil Tim tudi 
v drugi vožnji: s solidnim štartom 
je bil med najboljšimi, nato pa je 
mimo Cairolija in Prada prešel v 
vodstvo. V sedmem krogu se mu 
je nato primerila napaka, ki niti 
ni bila posebno huda, saj je zgolj 
zapeljal s proge. A je pri tem tako 
nesrečno zapeljal v reklamni pano, 
da se z blatnikom le stežka iztrgal 
iz njegovega »objema«. Izgubil je 
kakšnih 20 sekund in padel na sed-
mo mesto, nato pa je začel divjo 
vrnitev proti vrhu. Na koncu se je 
v zadnjih dveh krogih priključil do 
vodilne trojke Febvre-Cairoli-Pra-
do. Po napaki Francoza je pridobil 
še eno mesto, za naskok na vrh mu 
je zmanjkalo časa …
V seštevku obeh voženj je veliko 
nagrado osvojil Prado (2. in 1. mes-
to), drugi je bil Gajser (1. in 3.), tretji 
pa Cairoli (5. in 2.).
Gajser je s tem dosežkom glad-
ko zadržal vodstvo v SP, prednost 
pred Cairolijem je celo povečal. V 
zadnjih tednih je poleg Gajserja 
najbolj »vroč« Prado, ki sedaj le še 
za dve točki zaostaja za Italijanom. 
Tretja dirka v osmih dneh v 
Lommelu se bo odvila v nedeljo. 
Nato dirkače do konca sezone ča-
kajo le še tri zaporedne dirke v Pe-
tramorati v Italiji (1. do 8. 11.). 
sta, UR
Igralci TK Terme Ptuj so po od-
mevnem uspehu na članskem 
mastersu tega še nadgradili na 
mladinskem, kjer so pobrali prak-
tično vse, kar je bilo na voljo. 
Pri fantih so pod vodstvom tre-
nerja Luka Hazdovca igrali Blaž 
Vidovič, Žiga Kovačič in Tilen Ko-
vač (vsi letniki 2002). Trojica se je 
brez prask prebila do polfi nala, pri 
čemer je največje presenečenje 
pripravil Tilen, ki je izločil 3. nosilca 
Luna Obrula. V polfi nalu je v klub-
skem obračunu slavil Žiga, na spo-
dnji strani tabele pa je Blaž ustavil 
še enega nosilca, Mariborčana 
Marsela Žnuderla. 
Finale sta igrala klubska soigral-
ca, ki se odlično poznata in skupaj 
dosegata lepe uspehe med dvoji-
cami. Tokrat se je tehtnica nagni-
la na stran Blaža Vidoviča. »Moje 
mnenje je, da je bil fi nale odigran 
na kakovostnem nivoju, seveda pa 
sem vesel tudi z razpletom. Prev-
lada ptujskih igralcev v tem rangu 
je posledica kakovostnega dela v 
našem klubu, kjer imamo v vsakem 
trenutku na voljo vrhunske sparin-
ge. Moje želje v zimskem delu se-
zone so uspešni nastopi med člani, 
morda tudi nastop na kakšnem 
turnirju serije futures,« je po tek-
mi dejal zmagovalec turnirja Blaž 
Vidovič.
Masters U-18, fantje:
1. krog: Kovač – Japelj (Medvo-
de) 6:2, 6:0; Kovačič – Grebenšek 
(Maja) 6:3, 6:2;
četrtfi nale: Vidovič (2.) – Javor-
šek (Maja), 6:0, 6:1; Kovačič – Mi-
leusič (ŽTK MB) 6:3, 6:3; Kovač – 
Obrul (ŽTK MB, 3.) 6:3, 3:6, 6:3;
polfi nale: Vidovič (2.) – Žnuderl 
(ŽTK MB, 4.) 6:3, 6:4; Kovačič – Ko-
vač 6:1, 6:1;
fi nale: Vidovič (2.) – Kovačič 6:1, 
6:3. 
Med dekleti je ptujski klub zasto-
pala Tara Gorinšek (letnica 2002), 
ki ni bila med nosilkami, a je z uvr-
stitvijo v fi nale vseeno pokazala, 
da spada med najboljše igralke v 
tej starostni skupini v Sloveniji. 
V 2. krogu je dosegla prestižno 
zmago proti 2. nosilki Pii Mariji Re-
bec, v naslednjem krogu pa je izlo-
čila še 3. nosilko Aniko Planinšek. 
Zaradi treh odigranih nizov v pol-
fi nalu ji je v popoldanskem fi nalu 
proti 1. nosilki Tjaši Klevišar zmanj-
kalo nekaj moči in koncentracije, a 
je vseeno bila konkurenčna. Če bi 
dobila izenačeni drugi niz, bi se lah-
ko zgodilo vse …
Dekleta:
1. krog: Gorinšek – Lampret (Ve-
lenje) 6:4, 6:1;
četrtfi nale: Gorinšek – Rebec 
(TC Ljubljana, 2.) 2:6, 6:4, 6:1;
polfi nale: Gorinšek – Planinšek 
(ŽTK Maribor, 3.) 4:6, 7:5, 6:2;
fi nale: Gorinšek – Klevišar (Tri-
glav, 1.) 1:6, 4:6.
JM
Ob upoštevanju vseh zdravstve-
nih ukrepov, ki jih v času epidemije 
ni malo, je Šahovska zveza Slove-
nije skupaj z Društvom šahovskih 
mentorjev Celje in Šahovskim dru-
štvom Piran pred časom izvedla 
državno prvenstvo članic, članov, 
mladincev in mladink do 20 let ter 
veteranov. Prvenstvo je potekalo 
enotno v eni skupini, kar je bil do-
daten motiv predvsem za mlade 
šahiste in šahistke, da se dokažejo 
tudi v članski konkurenci.
Iz 29 slovenskih klubov in dru-
štev je skupaj nastopilo 72 posame-
znic in posameznikov, največ – 7 
– iz Šahovskega društva Pomgrad. 
Šahovsko društvo Ptuj sta zastopa-
la Karel Žajdela in Roman Rozman, 
ki sta se v kakovostni druščini do-
kaj dobro odrezala. S 4,5 točke iz 
devetih partij je bil nekoliko boljši 
Rozman, ki je ob koncu zasedel 33. 
mesto, kar je trinajst mest višje od 
začetne pozicije, osvojil pa je tudi 
novih 49 ratinških točk. Začel je si-
cer s porazom proti kasnejši drugo-
uvrščeni mladinki Ivani Hreščak, v 
nadaljevanju pa je dodal tri zmage, 
dva remija in dva poraza in bil s 50 % 
izkupičkom več kot zadovoljen. Po-
membno zmago je dosegel v tret-
jem krogu proti 22. nosilcu Luku 
Šolmajerju, večkratnemu zmago-
valcu turnirjev na Ptuju.
Tudi Žajdela je začel s porazom, 
v nadaljevanju pa igral po sistemu 
»toplo-hladno«, bil pa je eden naj-
borbenejših igralcev, saj nobene 
partije ni končal z remijem. Njegov 
izkupiček štirih točk ga je uvrstil 
na končno 52. mesto, kar je osem 
mest nižje od začetne pozicije. 
S ptujskega področja je dokaj 
uspešno nastopila še bivša člani-
ca ŠD Ptuj Nika Kralj iz Gorišnice, 
ki je dosegla 50 % uspeh in v izred-
no močni konkurenci osvojila 41. 
mesto, tri mesta višje od začetne 
uvrstitve. Samo v skupini mladink 
do 20 let (Nika jih šteje 15), kjer jih 
je nastopilo enajst, je na začetku 
zasedala sedmo mesto in to mes-
to je obdržala tudi ob koncu s 4,5 
osvojene točke.
Če je Ivana Hreščak kot 15. no-
silka presenetila z osvojitvijo dru-
gega mesta absolutno, je nekoliko 
razočaral prvi nosilec Jan Šubelj s 
končnim šestim mestom. Zmago-
valci v posameznih kategorijah so 
postali državni prvaki, najboljši pa 
so si ob praktičnih nagradah razde-
lili še nagradni sklad v skupni višini 
nekaj preko štiri tisoč evrov.
Končni vrstni red: 1.(3.) Vid Do-
brovoljc ŠD Krka Novo mesto 7,5 
točke, 2.(15.) Ivana Hreščak ŠK 
Postojna 7, 3.(5.) Igor Jelen ŠK Ig 
7, 4.(6.) Marian Kastelic ŠD Krka 
Novo mesto 7, 5 (10.) Domen Tisaj 
ŠK Žalec 6, 6.(1.) Jan Šubelj ŽŠK 
Maribor Poligram 6 … 33.(50.) Ro-
man Rozman 4,5 … 52.(44.) Karel 
Žajdela 4 točke, oba ŠD Ptuj …
(v oklepaju so začetne pozicije)
Silva Razlag
V kolektivnih športnih panogah 
je dovoljeno izvajanje tekmovanj v 
najvišji ravni, v individualnih špor-
tnih panogah pa velikih domačih in 
mednarodnih športnih prireditev 
brez gledalcev, je z odlokom dolo-
čila vlada na dopisni seji.
Odlok o začasnih omejitvah pri 
izvajanju športne dejavnost po 
razglasitvi epidemije sicer določa, 
da športno gibalna dejavnost in 
vadba nista dovoljeni. Ne glede 
na to pa je vadba dovoljena špor-
tnikom olimpijskega, svetovnega, 
mednarodnega in perspektivnega 
razreda ter poklicnim športnikom, 
starejšim od 15 let, ki so vpisani v 
razvid poklicnih športnikov pri mi-
nistrstvu, pristojnemu za šport.
Prav tako je športna gibalna de-
javnost dovoljena, če so udeležen-
ci člani istega gospodinjstva, pri 
individualnih športih ter pri špor-
tih z največ šestimi udeleženci, če 
je pri vadbi mogoče neprekinjeno 
vzdrževati najmanj tri metre med-
sebojne razdalje, so sporočili iz 
urada vlade za komuniciranje po 
seji vlade.
V kolektivnih športnih 
panogah je dovoljeno 
izvajanje tekmovanj v 
najvišje ravni nacionalnega, 
regionalnega, mednarodnega 
oziroma evropskega 
tekmovanja v hokeju na ledu, 
košarki, nogometu, odbojki in 
rokometu.
Prav tako je dovoljeno izvajanje 
velikih mednarodnih športnih pri-
reditev, kot so svetovno in evrop-
sko prvenstvo ter kvalifi kacijske 
tekme državne reprezentance za 
Gajser: »Niti padel nisem, samo v reklame sem 
zapeljal«
»Na splošno sem zadovoljen z dirko. Dobro sem vozil, imel sem 
pravo hitrost v obeh vožnjah, naredil sem le manjšo napako v drugi 
vožnji. Niti padel nisem, samo zapeljal sem s steze, ampak naravnost 
v reklame in sem izgubil 20 sekund. Nato sem močno pritisnil , imel 
bistveno boljše čase krogov in sem lovil tekmece, škoda le, ker mi je 
na koncu krogov zmanjkalo,« je dogajanje na dirki za spletno stran 
svoje ekipe povzel Gajser.
petek  23. oktobra 2020Šport, šport mladih18
Motokros  Dirka za SP v Belgiji
Gajser utrdil vodstvo, 
Cairoli -55, Prado -57
Tenis  Mladinski masters v Portorožu
Ptujčani odnesli domala vse, kar so sploh lahko
Šah  Posamična državna prvenstva
Uspešen nastop dveh članov ŠD Ptuj
Šport
Možna športna 
tekmovanja na najvišji 
ravni brez gledalcev
Foto: MXGP
Tim Gajser v zadnjih tednih uživa v dirkanju in v vsem, kar ga 
spremlja. 
Žiga Kovačič, Blaž Vidovič, Tara Gorinšek, trener Luka Hazdovac in Tilen Kovač (vsi TK Terme Ptuj)
Dirka za VN Limburga, rezultati:
    1.,  2. vožnja VN
1. Jorge Prado Španija  KTM 22 25 47
2. Tim Gajser Slovenija  Honda 25 20 45
3. Antonio Cairoli Italija  KTM 16 22 38
4. Romain Febvre Francija  Kawasaki 20 18 38
5. Jeremy Seewer Švica  Yamaha 18 14 32
Skupni vrstni red: 
1. Tim Gajser Slovenja  Honda 533
2. Antonio Cairoli Italija  KTM 478
3. Jorge Prado Španija  KTM 476
4. Jeremy Seewer Švica  Yamaha 461
nastop na svetovnem ali evrop-
skem prvenstvu. Športnikom, ki se 
udeležujejo teh tekmovanj, je do-
voljena tudi športna vadba.
V individualnih športnih pano-
gah je dovoljeno izvajanje velikih 
domačih in mednarodnih športnih 
prireditev, svetovno in evropsko 
prvenstvo ter svetovni pokal.
Za športnike in strokovne de-
lavce v športu se pri opravljanju 
športnih dejavnosti ne uporabljajo 
odloki, ki določajo omejitve zaradi 
zajezitve in obvladovanja epidemi-
je novega koronavirusa.
Morajo pa upoštevati navodila 
ministrstva, pristojnega za zdravje, 
in Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje za preprečevanje okužbe z 
virusom virus sars-cov-2, ki so obja-
vljena na spletni strani ministrstva 
za zdravje.
Prisotnost gledalcev na 
športnih tekmovanjih ni 
dovoljena, organizator 
tekmovanja pa mora 
zagotoviti, da so v športnem 
objektu ali na površinah za 
šport v naravi le osebe, ki so 
nujno potrebne za izvedbo 
tekmovanja.
Za nadzor nad izvedbo športnih 
tekmovanj mora Olimpijski komite 
Slovenije oziroma pristojna nacio-
nalna panožna športna zveza ime-
novati odgovorne osebe in njihove 
kontaktne podatke posredovati 
ministrstvu, pristojnemu za šport.
Za izvajanje tekmovanj in špor-
tne vadbe, ki so dovoljeni z odlo-
kom, se lahko uporabljajo športni 
objekti in površine za šport v nara-
vi iz 67. člena zakona o športu.
To so javni športni objekti in 
površine za šport v naravi, ki so v 
lasti države ali lokalnih skupnosti, 
ter tisti iz razvida javnih športnih 
objektov in površin za šport v na-
ravi.
Fitnes centri motajo biti 
v rdečih regijah zaprti, v 
oranžnih pa velja pravilo 
ene osebe na 20 kvadratnih 
metrih.
Odlok začne veljati naslednji dan 
po objavi v uradnem listu. Strokov-
no utemeljenost ukrepov bo vlada 
ugotavljala vsakih 14 dni. Ob upo-
števanju strokovnih razlogov se bo 
takrat odločala, ali se bodo ti ukre-
pi še naprej uporabljali, ali pa jih bo 
spremenila oziroma odpravila.
sta
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 19
Izmed mlajših lig je ob 
prekinitvi tekmovanj pogled 
najlepši na ligo U-15, kjer 
mladi Kidričani vodijo na 
lestvici. 
V 12 odigranih krogih varovan-
ci trenerja Damjana Metličarja še 
niso doživeli poraza, prejeli pa so 
en sam gol! Velenjski Rudar jim ga 
je zabil v 8. krogu, pa še takrat je 
vratar Anej Zupan klonil po strelu z 
11-metrovke. Drava je v tem rangu 
tekmovanja v sredini lestvice. 
V mladinski in kadetski ligi uvr-
stitve Aluminija in Drave niso tako 
dobre, predvsem mladim Ptujča-
nom se obeta težak boj za obsta-
nek v prvoligaški druščini. Doslej 
so v obeh konkurencah skupaj 
zbrali osem točk, po štiri v vsaki. 
Podobno uravnotežen je doseda-
nji izkupiček mladih Kidričanov, za 
zbranih 24 točk sta v enaki meri za-
služna mladinska in kadetska ekipa 
– vsaka po 12. Nazadnje se lahko 
Z razglasitvijo epidemije 
je tudi izvedba športnih 
tekmovanj postala aktualna 
tema. Nogomet ima najbolj 
razvejano mrežo, zato je 
tukaj tudi največ vprašanj 
o izvedbi tekmovanj. 
Odgovore smo poiskali pri 
podpredsedniku NZS Stanku 
Glažarju, tudi predsedniku 
MNZ Ptuj.
Tekmovanja pod okriljem MNZ 
Ptuj se prekinjajo: je to že konec 
jesenskega dela ali je možno na-
daljevanje? Kakšna navodila ste 
(boste) dali klubom?
S. Glažar: »Glede na razglasitev 
epidemije, zadnje ukrepe Vlade Re-
publike Slovenije in ob usmeritvah 
Nacionalnega instituta za javno 
zdravje se onemogoča organizaci-
ja in izvedba tekmovanj na nivoju 
Medobčinskih nogometnih zvez 
(MNZ). Izvršni odbor MNZ Ptuj je 
soglasno potrdil sklep o prekinitvi 
vseh tekmovanj v okviru MNZ Ptuj. 
Odsvetuje pa se tudi izvajanje tre-
nažnega procesa. Na prvem mestu 
vsekakor mora biti skrb za zdravje. 
Vsa tekmovanja se bodo nadalje-
vala v letu 2021.
Na osnovi že prej omenjenih 
direktiv državnih in zdravstvenih 
institucij ter sprejetih sklepov No-
gometne zveze Slovenije se bo 
nadaljevalo tekmovanje v 1. in 2. 
slovenski nogometni ligi, 1. ženski 
ligi in prvi futsal ligi.«
Klubi 2. lige soglasno 
za nadaljevanje 
prvenstva
Kakšno je bilo stališče NZS gle-
de nadaljevanja sezone v 2. ligi?
S. Glažar: »V tej sezoni nastopa v 
2. ligi večina klubov, ki je že nasto-
pala v naši elitni ligi, kar dokazuje, 
da je ta liga kakovostna in zani-
miva. Večina igralcev v tej ligi se z 
nogometom ukvarja kot s poklicno 
dejavnostjo. Pri odločitvi je prevla-
dalo tudi stališče, kjer so se klubi 
soglasno opredelili za nadaljevanje 
prvenstva v skladu s protokoli, ki 
slonijo na navodilih Nacionalnega 
inštituta za javno zdravje.«
Najvišji rang tekmovanja – 1. 
liga – ostaja aktiven: ali mora eki-
pa ob enem pozitivnem testu v 
karanteno?
S. Glažar: »Če želimo prvoli-
gaško prvenstvo nadaljevati in 
uspešno zaključiti, smo v okviru 
NZS sprejeli sklepe, ki podrobneje 
opredeljujejo aktivnosti klubov in 
vodstva tekmovanja. Klubi 1. SNL 
so bili dolžni dostaviti seznam stal-
nih igralcev članske ekipe kluba 
(t. i. 'seznam stalnih številk'). Na 
seznam mora klub obvezno uvr-
stiti najmanj 20 igralcev, seznam 
pa lahko med tekmovalno sezono 
dopolnjuje, pri čemer mora biti na 
seznamu ves čas tekmovanja naj-
manj 20 igralcev. Pravico nastopa 
na tekmi 1. SNL imajo samo igralci, 
ki so na tem 'seznamu stalnih šte-
vilk'. Klub sme na seznam uvrstiti 
izključno igralce, negativno testira-
ne na covid-19. 
V primeru, da je enemu ali več 
igralcem ali uradnim osebam kluba 
z odločbo pristojnega ministrstva 
odrejena karantena, bo tekma 
odigrana v prvotno delegiranem 
terminu, razen v primeru, da ima 
klub manj kot 14 igralcev (vključno 
z vsaj enim vratarjem) s 'seznama 
stalnih številk', ki jim ni odrejena 
karantena. V primeru, da se tek-
ma prestavi, mora biti odigrana v 
prvem prostem terminu, vendar 
ne prej kot pet (5) dni od zadnje-
ga dne, ko ima klub nezadostno 
število igralcev. Vodstvo tekmo-
vanja lahko sprejme odločitev, da 
se na naslednji možni prosti termin 
petek  23. oktobra 2020 Šport, šport mladih   19
Nogomet  Stanko Glažar, podpredsednik NZS
Tekmovanja pod okriljem MNZ 
Ptuj znova v naslednjem letu
Foto: Črtomir Goznik
Tekmovanja pod okriljem MNZ Ptuj so prekinjena, odsvetuje se tudi izvajanje trenažnega procesa. 
Nogomet  Mlajše selekcije
Mladi šumarji na 12 tekmah prejeli en zadetek
Mlade ptujske nogometašice so 
pred prekinitvijo tekmovanj lige 
U-17 dosegle dragoceno zmago, 
na domačem igrišču so ugnale vr-
stnice Olimpije in jih prehitele na 
lestvici. Varovanke trenerja Uroša 
Šmigoca so dosedanji dve zmagi 
vknjižile proti ekipi Tabora. 
10. KROG: ŽNK Bolkop Ptuj – 
ŽNK Olimpija T.B. 2:0 (2:0)
STRELKI: 1:0 Dolinar (23.), 2:0 
Lončarič (26.).
ŽNK BOLKOP PTUJ: Nuša Ciglar, 
Hana Jelen, Tanisa Pušnik, Lea Do-
linar (od 43. Romarta Valentina Re-
ichard), Nuša Štumberger, Blažka 
Horvat, Klara Kitak (od 55. Valerija 
Leva), Neža Hrga, Anja Lončarič, 
Kaja Belšak, Katarina Golc. Trener: 
Uroš Šmigoc.
1. KRIM ROLLJET 9 9 0 0 49:2 27
2. RADOMLJE 9 6 0 3 40:10 18
3. PRIMORJE 9 5 1 3 18:16 16
4. POMURJE BELTINCI 7 5 0 2 23:8 15
5. BOLKOP PTUJ 9 3 1 5 19:26 10
6. CERKLJE 9 3 0 6 21:31 9
7. OLIMPIJA T.B. 9 2 2 5 7:33 8
8. MB TABOR 9 0 0 9 2:53 0
JM
Nogomet  Liga deklet U-17
Lepa zmaga za skok na lestvici
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska dekleta selekcije U-17 so v dosedanjem delu sezone 2020/21 zbrala 10 točk.
Nogomet  1. SNL
RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO, 24. 10., OB 15.45: Celje – Go-
rica; OB 18.00. Maribor – Koper; V NEDELJO OB 12.00: Bravo – Alu-
minij; OB 14.00: CB24 Tabor Sežana – Olimpija; OB 17.30: Domžale 
– Mura. 
2. SNL
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Triglav – Nafta, 
Roltek Dob – Krka, Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek, Kalcer 
Radomlje – Fužinar Vzajemci; OB 17.00: Rudar Velenje – Primorje 
eMundia; OB 19.00: Brežice Terme Čatež – Vitanest Bilje; V NEDE-
LJO OB 14.00: Brda – Drava Ptuj, Šmartno – Krško. 
Rokomet  NLB liga
RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Koper – Slovenj Gra-
dec; OB 19.00: Dobova – Ljubljana. 
Tekme Jeruzalem Ormož – Izola butan plin, Riko Ribnica – Gore-
nje, Trimo Trebnje – Maribor Branik, Krka – Celje PL in Urbanscape 
Loka – LL grosist Slovan so prestavljene. 
1. A SRL (ž)
7. KROG: Mlinotest Ajdovščina – ŽRK Ptuj (v soboto ob 20.00).
Futsal  1. SFL
RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobrepolje – Hiša da-
ril Ptuj, Oplast Kobarid – Mlinše, Litija – Bronx Škofi je, Dobovec 
– Sevnica; OB 20.30: Tomaž Šic bar – Siliko Vrhnika. 
Jože Mohorič
Športni napovednik
prestavi tudi prva tekma, ki sledi 
zaključeni karanteni. V primeru, 
da ima ekipa 14 ali več igralcev, ki 
jim ni odrejena karantena, se tek-
ma odigra. Če se tekma ne odigra, 
je klub disciplinsko odgovoren, 
tekma pa se registrira z rezulta-
tom 3:0 v korist nasprotne ekipe. 
Klubi so o nezadostnem številu 
igralcev dolžni obvestiti strokov-
no službo NZS nemudoma po na-
stanku dogodka. Za resničnost in 
točnost posredovanih podatkov 
je klub disciplinsko odgovoren. 
Klub ni upravičen do prestavitve 
tekme, če strokovne službe NZS v 
nasprotju z veljavnimi 'Navodili za 
organizacijo tekem pod prilagoje-
nimi pogoji' ni obvestil o igralcih, ki 
nimajo pravice udeležbe na tekmi. 
V primeru, da tekmovanja iz ka-
terega koli razloga ne bo mogoče 
dokončati, bo Izvršni odbor NZS 
sprejel ustrezne sklepe o končni 
razvrstitvi ter napredovanju in iz-
padanju skladno s pravili o popol-
njevanju lig.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija in Drave so v različnem položaju na lestvici: mladi Kidričani v sredini, Ptujčani pri dnu.
šumarji pohvalijo z dvema neod-
ločenima izidoma proti Olimpiji na 
njihovem stadionu.
1. mladinska liga
10. KROG: Olimpija – Aluminij 
0:0, Kalcer Radomlje – Drava 5:0 
(4:0).
1. kadetska liga
10. KROG: Olimpija – Aluminij 1:1 
(0:0), Kalcer Radomlje – Drava 4:0 
(1:0).
SKUPNA LESTVICA:
1. DOMŽALE 18 15 2 1 47
2. MARIBOR 17 12 2 3 38
3. OLIMPIJA LJUBLJANA 18 8 6 4 30
4. MURA 18 9 3 6 30
5. KOPER 20 8 4 8 28
6. KALCER RADOMLJE 19 8 3 8 27
7. TRIGLAV KRANJ 18 8 2 8 26
8. ALUMINIJ 18 6 6 6 24
9. A2S CELJE 18 5 5 8 20
10. ILIRIJA EXTRA-LUX 14 6 1 7 19
11. BRINJE GROSUPLJE 14 4 4 6 16
12. BRAVO MASTERCARD 14 4 3 7 15
13. DRAVA PTUJ 16 2 2 12 8
14. GORICA 18 1 5 12 8
Liga U-15
10. KROG: Aluminij – Krško 1:0 
(1:0), Drava Ptuj – Nafta 2:2 (2:2), 
Kety Emmi Bistrica – Vipoll Veržej 
4:2 (3:1).
1. ALUMINIJ 12 10 2 0 41:1 32
2. MARIBOR 12 10 1 1 63:2 31
3. MURA 11 10 0 1 48:10 30
4. RUDAR VELENJE 12 9 2 1 58:8 29
5. VOC CELJE 12 9 0 3 30:13 27
6. KRŠKO 11 7 0 4 25:14 21
7. FORTIS JARENINA 11 6 2 3 16:6 20
8. DRAVOGRAD 12 5 0 7 14:24 15
9. DRAVA PTUJ 12 4 1 7 15:19 13
10. FUŽINAR 12 3 2 7 18:30 11
11. ŠAMPION 12 3 1 8 11:40 10
12. KETY E. BISTRICA 11 3 0 8 10:34 9
13. VIPOLL VERŽEJ 12 3 0 9 10:54 9
14. NAFTA 1903 12 2 2 8 12:48 8
15. BELTINCI 12 2 1 9 11:34 7
16. DRAVINJA 12 1 0 11 12:57 3
JM
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 20
Šport mladih20 petek  23. oktobra 2020
1. mladinska liga
6. KROG: Jeruzalem Ormož – 
Butan Plin Izola 30:24 (15:15)
JERUZALEM ORMOŽ: Aleš 
Zemljič, Alen Skledar; Jure Lukman 
8, Blaž Fergola 7, Denis Škrinjar 4, 
Niko Sovič 3, Žan Toplak 3, Enej 
Kovačec 2, Žiga Borko 2, Gašper 
Cvetko 1, Tjaš Notesberg, Tobi To-
rič, Martin Dogša. Trener: Mladen 
Grabovac. 
1. JERUZALEM ORMOŽ 5 5 0 0 10
2. LL GROSIST SLOVAN 5 4 0 1 8
3. CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8
4. MOKERC - KIG 5 3 0 2 6
5. MRK KRKA 4 2 1 1 5
6. SVIŠ IVANČNA GORICA 4 2 1 1 5
7. GORENJE VELENJE 2 2 0 0 4
8. URBANSCAPE LOKA 3 2 0 1 4
9. TRIMO TREBNJE 5 2 0 3 4
10. BUTAN PLIN IZOLA 5 2 0 3 4
11. LJUBLJANA 3 0 0 3 0
12. KOPER 4 0 0 4 0
13. MARIBOR BRANIK 4 0 0 4 0
14. SLOVENJ GRADEC 5 0 0 5 0
Šesto sezono zapored Ormoža-
ni nastopajo v 1. slovenski mladin-
ski rokometni ligi. V prvi sezoni, 
leta 2015, so z 22 osvojenimi toč-
kami (11 zmag, 11 porazov) osvojili 
končno 7. mesto. 
„V 1. mladinsko ligo smo se 
uvrstili z generacijo letnika 1995, 
pravzaprav so ekipo sestavljali ve-
činoma letniki 1996, 1997 in 1998, 
ki so v preteklosti v svojih katego-
rijah krojili sam vrh slovenskega ro-
kometa. Omenjene tri generacije, 
tu kasneje seveda ne smemo poza-
biti še na generacijo letnika 1999, 
bi tudi v mladinski konkurenci os-
vajale medalje, vendar smo zaradi 
potreb članske ekipe z najmočnej-
šimi zasedbami na mladinskih tek-
mah igrali le na domačem parketu. 
Tako še vedno čakamo na prvo 
osvojeno medaljo v mladinski kon-
kurenci v zadnjih tridesetih letih,“ 
je v uvodu povedal predsednik 
kluba Mladen Grabovac in skupaj 
z Iztokom Luskovičem trener na 
mladinskih tekmah.
Najvišja uvrstitev doslej, 5. mes-
to letnikov 1998 in mlajših, sega v 
sezono 2016/17. Najnižja uvrstitev, 
8. mesto letnikov 1999 in mlajših, 
pa sega v sezono 2017/18.
„Zanimivo, da se nikoli nismo 
borili za obstanek v teh zadnjih pe-
tih letih in tudi letos imamo ekipo 
za sam vrh. Minulo sezono smo 
predčasno končali po petnajstih 
odigranih krogih (10 zmag, 1 remi, 
4 porazi). S tekmo manj smo za 2. 
mestom zaostajali le za točko. Ob 
tem smo minulo prvenstvo sklenili 
ob sedmih zaporednih zmagah. V 
gosteh smo ugnali tako Celjane kot 
Velenjčane. Bolj so nam težave de-
lale domače tekme proti na papirju 
nekoliko slabšim nasprotnikom. 
Minulo sezono smo bili 'zreli' za 
osvojitev medalje. Tudi letos smo 
sezono štartali odlično. Pet tekem 
in pet zmag, a znova žal prekinitev. 
Barve kluba v mladinski konkuren-
ci zastopajo letniki 2001 in mlajši. 
Tudi tukaj imamo nekaj talentira-
nih fantov, ki bodo čez sezono ali 
dve že lahko oblekli članski dres v 
1. A-ligi. V elitni ligi je nase že opo-
zoril vratar Aleš Zemljič, sicer tudi 
kadetski reprezentant Slovenije. 
Ostali del ekipe je v preteklosti tre-
niral le dvakrat ali trikrat v Ormožu 
ob skromnem obisku treningov ali 
po drugih klubih, kjer nismo imeli 
V skrbi za zdravje je telesna ak-
tivnost na rekreativni bazi ena od 
prioritet vsakega posameznika. 
Kolesarski klub Perutnina Ptuj po-
nuja izziv, ki ga lahko opravi vsak 
sam. Za izziv so izbrali Jelovice z 
višino 623 metrov – najvišji vrh hri-
bovja Haloze.
»Izkoristimo lepe dni in se pre-
izkusimo pri vožnji v hrib. Seveda 
gre za več kot samo za to, kako 
močni smo. Gre za voljo, pope-
stritev treningov v dani situaciji s 
koronavirusom. Vožnjo opravite 
sami v času od 20. do 25. oktobra. 
Prijavite se na izziv na Stravi. Vsi, 
ki boste vožnjo objavili v komen-
tarju objave na www.poli.si/do-
godki/jelovice/ in na svojem zidu 
s #nakolozanorokondicijo boste 
prejeli nagrado: športno torbico 
za okrog pasu in ovratno kolesar-
sko rutico,« so zapisali v objavi na 
spletni strani. 
Ob tem obljubljajo za tiste, ki 
bodo poskrbeli za objave na face-
booku in instagramu, še dodatne 
nagrade. »Skupaj se bomo osveš-
čali o zdravem življenjskem slogu, 
se motivirali. Ni lahko, a skupaj je 
lažje,« so zapisali. 
UR
Slovenski motokrosisti so 
pred dobrim tednom na progi 
v Brežicah zaključili državno oz. 
pokalno prvenstvo v motokrosu. 
Zadnja dirka je bila izpeljana v zelo 
težkih razmerah, saj je organiza-
torjem in tekmovalcem nagajalo 
vreme, zaradi česar je bila proga 
zelo blatna in spolzka. 
Skozi celotno leto, ki je bilo 
zaradi razmer s koronavirusom 
nekoliko drugačno – dirke so se 
odvijale brez prisotnosti gledal-
cev –, so se tekmovalci borili za 
dobre rezultate. Tako je prvo 
mesto v skupnem seštevku v kat-
egoriji do 50 kubičnih centime-
trov osvojil Leo Gajser, ki vozi na 
motorju s številko 119. Leo veliko 
prostega časa posveti temu špor-
tu. Letošnjo sezono je bil na vsaki 
dirki na stopničkah in se je boril 
za vsako točko, kar ga na koncu 
tudi popeljalo do naslova prvaka 
Slovenije. 
Leo prihaja iz Stogovcev iz oko-
lice Ptujske Gore in šteje komaj 
8 let. Štiri leta trenira pod okril-
jem Motokros Akademije Sašo 
Kragelj. V tem času je pridobil ve-
liko znanja, ki ga lahko uporablja 
na treningih in dirkah, kjer za do-
bro vzdušje zmeraj poskrbi Željko 
Zeleničič. 
UR
Fundacija za šport (FŠO) je 
objavila razpis za sofi nanciranje 
športnih programov ter za grad-
njo in obnovo športnih objektov 
za naslednje leto v višini 9,5 mili-
jona evrov. To je 12 odstotkov več 
od razpisa za letošnje leto, rok za 
oddajo vlog pa je 16. november, so 
sporočili iz FŠO.
Za sofi nanciranje športnih pro-
gramov, razvojne dejavnosti, pri-
reditev in promocije ter družbene 
in okoljske odgovornosti v športu 
bo fundacija v letu 2021 namenila 
7,125 milijona evrov.
Od razpisanih sredstev pa bo 
2.375.000 evrov namenjenih za so-
fi nanciranje programov športnih 
objektov ter površin za šport v 
naravi v triletnem obdobju (2021–
2023).
Fundacija veliko večino denarja 
dobi iz koncesijskih dajatev iz iger 
na srečo Loterije Slovenije in Špor-
tne loterije. Tako kot tudi sestrska 
Fundacija za fi nanciranje invalid-
skih in humanitarnih organizacij 
(Fiho), ki jo je, kot tudi FŠO, leta 
1998 ustanovil državni zbor.
FŠO od Športne loterije dobi sku-
paj 80 odstotkov od koncesijskih 
dajatev, od Loterije Slovenije pa 20 
odstotkov. Obratno je pri Fihu.
sta
Aleš Zemljič
Rokomet  Mlajše selekcije
Ormoški mladinci znova v vrhu
Rekreacija
Kolesarski izziv: 
vzpon na Jelovice
Motokros
Med prvaki tudi Leo Gajser
Šport
Fundacija za šport objavila razpis v višini 9,5 milijona evrov
Alen Skledar
nadzora nad kakovostjo dela na 
treningih. Zdaj je zgodba drugač-
na in že prinaša tudi rezultate, 
predvsem pa napredek pri igralcih. 
Celotna mladinska ekipa trenira 
štiri- do petkrat na teden pri Veliki 
Nedelji pod vodstvom ormoškega 
trenerja Uroša Krstiča. Čez vikend 
imajo fantje dvojni program, saj 
igrajo članske tekme v 2. ligi in mla-
dinske tekme v 1. ligi. Sem mnenja, 
da morajo fantje zaigrati najprej v 
2. ligi, kjer si bodo nabrali še kako 
potrebne igralske izkušnje,“ nam 
je še zgodbo o ormoških mladincih 
opisal Grabovac, ki je tudi povedal, 
da si bo čez sezono ali dve težko 
zagotoviti obstanek v 1. mladinski 
ligi zaradi pomanjkanja igralcev ge-
neracij 2003, 2004 in 2005.
In kakšno rešitev bodo iskali v 
Ormožu. „Naredili bomo korak 
nazaj in z generacijami 2006 in 
mlajšimi, združenimi z Veliko Ne-
deljo, iskali čimprejšnjo pot k vrnit-
vi v 1. ligo. Za zdaj kljub dogovoru 
med kluboma z generacijo 2006 
in mlajšimi še nismo opravili niti 
enega skupnega treninga. To te-
žavo bomo skladno z dogovorom 
med kluboma hitro odpravili, in to 
v najkrajšem času,“ je še povedal 
Grabovac.
Skledar in Zemljič 
najboljši vratarski par
Alen Skledar (letnik 2001) in Aleš 
Zemljič (2002) sta vratarja mla-
dinske ekipe Jeruzalema v sezoni 
2020/21. Gre za vratarja, ki si obi-
čajno na tekmah delita minutažo, 
v povprečju pa zbirata več kot 15 
obramb na tekmo.
„Takšen vratarski par si lahko 
samo želiš. Ne samo v mladinski, 
ampak tudi že v članski konku-
renci. Seveda želim pohvaliti zelo 
kakovostno delo trenerja vratar-
jev Marija Posariča. Fanta sta vra-
tarska prihodnost članske ekipe 
Jeruzalema za vsaj tri do štiri leta, 
kasneje ju bo zaradi kakovosti tež-
ko zadržati v svojih vrstah. Skledar 
je v preteklosti branil za Fužinar in 
Slovenj Gradec, zdaj študira v Ma-
riboru in trenira v Ormožu. Zemljič 
je svojo pot začel v Ormožu in s tr-
dim delom ter številnimi odrekanji 
napreduje iz meseca v mesec. V 
NLB-ligi je bil razglašen za naj igral-
ca septembra 2020. Kot sem že 
omenil, imamo kar nekaj zanimivih 
igralcev v mladinski ekipi, o ime-
nih ne želim govoriti, naj se fantje 
najprej dokažejo na igriščih 2. dr-
žavne lige in 1. mladinske lige,“ je o 
ekipi še spregovoril Grabovac.
Jeruzalem z lepim 
številom domačih 
igralcev
Le redki klubi se lahko pohvalijo, 
da so iz lastnega rokometnega in-
kubatorja izvrgli tako lepo število 
igralcev, ki lahko mirne duše igrajo 
v NLB-ligi. V preteklosti smo se v 
Ormožu znali pohvaliti z Markom 
Bezjakom, danes je seznam igral-
cev bistveno daljši: Miha Kolman-
čič (Ljubljana, 1997), Vid Lukman 
(Ljubljana, 1997), Miha Kavčič (Go-
renje, 1998), Gašper Horvat (Riko 
Ribnica, 1998), Tilen Kosi (Jeruza-
lem, 1998), Tinček Hebar (Jeruza-
lem, 1999), Anže Šoštarič (Jeruza-
lem, 1999), Žak Ciglar (Jeruzalem, 
1999), Matej Niedorfer (Jeruza-
lem, 1999), Teo Šulek (Jeruzalem, 
2000). Žal je ekipa ostala brez Do-
minika Ozmeca (Jeruzalem, 1998), 
s katerim bi bila ekipa Jeruzalema 
še bistveno močnejša. Ob omenje-
nih igralcih in ob „starih mačkih“ – 
Balentu, Čudiču, Žuranu, Mesariću, 
Bogadiju ter Kocbeku – bi skoraj s 
popolnim domačim kadrom Ormo-
žani plesali tik pod vrhom sloven-
skega rokometnega prostora.
KU
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  23. oktobra 2020 Ljudje in dogotki   21
Slovenija  Gantar za takojšnji »lockdown«
V času počitnic popolno 
zaprtje države?
Minister za zdravje Tomaž Gantar je dejal, da bi morali čim 
prej popolnoma ustaviti javno življenje v državi. »Čas za to 
odločitev je dober. Pred nami je teden šolskih počitnic, tako 
da lahko državo zapremo brez večje škode, in če dodamo še en 
teden, mislim, da bi se stvari dale obvladovati,« je še zapisal 
na Twitterju.
Problem, ki ga trenutno vidi minister, je, da bodo šele čez 10 
do 14 dni vedeli, ali bodo ukrepi, ki jih je v zadnjih dneh sprejela 
vlada, učinkovali. »Za nas bi bilo zelo obremenjujoče, če bi čez 
14 dni ugotovili, da sprejeti ukrepi niso zadostovali in bi prišli do 
točke, ko zdravstvo ne bo več zmoglo zdržati obremenitev. Vsi 
se bojimo, da bi prišli do točke, ko ne bi več imeli rešitev, zato je 
danes rešitev zgolj in samo v omejitvi kontaktov,« je dejal.
Zaprtje vseh trgovin in drugih servisnih dejavnosti, vključno 
s hoteli, je že v minulem tednu predlagala svetovalna skupina 
za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Mnenje skupine je, da 
je smiselno zapreti državo za sorazmerno kratek čas in jo ob 
izboljšanju stanja spet sprostiti z ustreznimi ukrepi, dokler ne bo 
situacija bistveno boljša ali zaradi toplejših mesecev ali pa zaradi 
varnega in učinkovitega cepiva.
Argumenti proti popolnemu zaprtju
Kot kaže, priprave na tak razplet dogodkov že potekajo, saj so 
starši mlajših učencev, ki trenutno še obiskujejo pouk, že dobili 
navodila za uporabo spletnih učilnic. A minister za gospodarstvo 
Zdravko Počivalšek opozarja, da bi zaprtje vrtcev in šol pomenilo 
ponovno ohromitev gospodarstva, čemur se želi vlada na vsak 
način izogniti. Prav tako bi bilo zaprtje hud udarec zdravstvu, 
saj bi zaradi varstva otrok moralo ostati doma večje število 
medicinskega osebja.
Foto: M24
Zavod za zaposlovanje: 
delajo tudi od doma
Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) imajo letos nedvom-
no več dela kot v minulih letih. Spomladanski prvi val epi-
demije je pometel številna delovna mesta, delavci so se pri-
javljali v evidence brezposelnih. Dodatno delo je uradnikom 
ZRSZ naložila vlada z izvajanjem ukrepov pomoči podjetjem 
po t. i. protikoronskih zakonih.
Direktor območne službe ZRSZ Ptuj Tomaž Žirovnik je po-
vedal, da so že septembra sodelavcem omogočili opravljanje 
dela od doma. »19. oktobra je začela veljati splošna odredba 
za vse zaposlene v ZRSZ, da delajo od doma, če delovni proces 
in tehnične možnosti to omogočajo. Na ptujski območni služ-
bi nas je skupaj 28 zaposlenih. Od doma za zdaj občasno de-
lajo ena sodelavka po pogodbi o zaposlitvi in še sedem sode-
lavcev po odredbi. Seveda se to število lahko spremeni, če se 
spremenijo razmere in okoliščine,« je pojasnil Žirovnik. Dodal 
je, da čakanja na delo v drugem valu epidemije niso odredili. 
»Opravljamo praktično vse storitve, seveda na prilagojen 
način. To so prijave in odjave v evidence brezposelnih in iz 
njih, zagotavljanje denarnih nadomestil, napotovanje na 
prosta delovna mesta, pokrivanje potreb delodajalcev, sve-
tovalne storitve ... Vse naštete dejavnosti potekajo praktič-
no nemoteno, a na nekoliko prilagojene načine, po možnosti 
preko e-storitev, telefonsko, nekaj več je pisne komunikacije 
s klasičnimi poštnimi pošiljkami. Tudi osebno se opravlja del 
dejavnosti, zlasti na področjih svetovanja brezposelnim ose-
bam in vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,« 
je še povedal Žirovnik.
Skladno s priporočili Ministrstva 
za zdravje, NIJZ ter sklepa Štaba 
Civilne zaščite MO Ptuj je Mestna 
hiša z vsemi uradi od srede, 21. 
oktobra, do preklica fi zično zaprta 
za stranke. Za stranke poslujejo le 
preko telefona (02 748 29 99), ele-
ktronskih medijev (obcina.ptuj@
ptuj.si, www.ptuj.si) in klasične po-
šte. Kot so pojasnili, lahko vloge, ki 
bi jih sicer osebno oddali v spreje-
mni pisarni, stranke odložijo tudi v 
nabiralnik, nameščen ob vhodu v 
sprejemno pisarno.
Na Upravni enoti (UE) Ptuj velja 
spremenjen način dela, a stranke 
še vedno sprejemajo. Omejili so 
vstop v zgradbe in prostore, kjer 
delujejo, ter prešli na sistem pred-
hodnega naročanja. „V uradne 
prostore UE Ptuj smejo z dovolje-
njem uradne osebe vstopati samo 
stranke, ki so predhodno naroče-
ne. Stranke se lahko naročijo po 
telefonu 02 798 01 00, elektronski 
pošti ue.ptuj@gov.si ali navadni 
pošti,“ je pojasnil Metod Grah, 
načelnik UE Ptuj. Tako za stranke 
kot zaposlene seveda velja, da 
morajo obvezno uporabljati ma-
ske, si razkuževati roke, ohranjati 
medsebojno razdaljo. V pritličju 
zgradbe UE na Slomškovi ul. 10 je 
lahko največ osem strank sočasno. 
Število strank v prvem nadstropju 
zgradbe pa je omejeno na število 
uradnikov, ki jih sprejemajo. So pa, 
kot je pojasnil Grah, trenutno vsi 
uslužbenci v službi, nikomur ni od-
rejeno čakanje na delo, niti delo od 
doma: „Za razliko od prve epidemi-
je spomladi letos, ko smo za stran-
ke opravljali le nujne zadeve, sedaj 
tega razlikovanja več ni, ampak se 
opravljajo vse naloge kot običajno, 
razlika je le v predhodnem naroča-
nju.“
Center za socialno delo: 
nekateri že delajo od 
doma
Zaradi reorganizacije Centra 
za socialno delo (CSD) Spodnje 
Podravje od doma trenutno de-
lajo strokovne delavke za podro-
čje uveljavljanja pravic iz javnih 
sredstev. »V povprečju dela po-
samezna strokovna delavka štiri 
dni na teden od doma, en dan je 
na delovnem mestu. Trenutno 
osem zaposlenih dela od doma; 
načrtujemo, da bo v nadaljevanju 
še več strokovnim delavkam in 
delavcem omogočen dostop za 
delo od doma, najmanj eni tretjini 
zaposlenih. Na CSD Spodnje Pod-
ravje je zaposlenih skupno z vsemi 
programi 84 delavcev,« je pojasnil 
direktor Miran Kerin. Nobenega 
delavca pa še niso napotili na čaka-
nje na delo.
Zaradi specifi ke dela še vedno 
veliko nalog ter dejavnosti izvaja-
jo neposredno. Kot je pojasnil Ke-
rin, gre za svetovalno delo, delo z 
družino, pomoč starejšim osebam, 
ogroženim ... 
Pri vsem tem je potreben nepo-
sredni stik zaposlenih z uporabniki: 
»Sprejem strank je organiziran na 
način, da se predhodno naročijo, 
nujne zadeve obravnavamo takoj. 
Sicer naše delo za zdaj še poteka 
nemoteno z vsemi prilagoditvami 
ob upoštevanju ukrepov za zaščito 
zdravja. Tako izvajamo tudi delo 
na terenu.« Za uporabnike so v 
poslovnem času dosegljivi osebno, 
po telefonu in po navadni ter ele-
ktronski pošti. Vloge sprejemajo 
v nabiralniku, na enoti Ptuj je na-
meščen takoj ob vhodu, na enoti 
Ormož pa zunaj pri vhodnih vratih.
Muzeji in knjižnice še odprti, 
obiskovalcev malo
Čeprav so prepovedane vse kulturne prireditve, muzeji za 
zdaj ostajajo odprti. Kljub temu pa se v soočajo z odpovedmi in 
krepko manjšim številom obiskovalcem. Direktor Pokrajinskega 
muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič pravi: „Že v petek so 
vse najavljene skupine odpovedale prihod, ta teden v torek smo 
na primer imeli le sedem obiskovalcev. Sicer muzeji in galerije 
ostajamo odprti, pri obisku se upoštevajo vsi varnostni in 
preventivni z vladnimi odloki ter smernicami NIJZ predvideni 
ukrepi.“
Za zdaj ostaja odprta tudi Knjižnica Ivana Potrča, medtem ko je 
dominikanski samostan za obiskovalce zaprt. 
Foto: ČG
Ptuj  Način dela ustanov in zavodov v času epidemije
Občina zaprla vrata, Upravna enota 
in Center za socialno delo ne
Zaradi izjemno hitrega širjenja koronavirusa v Sloveniji, sprejetih ukrepov in razglasitve epidemije številne 
ustanove in zavodi za stranke zapirajo vrata. Preverili smo, kakšna navodila veljajo trenutno za ptujski Upravni 
enoti, občinski upravi, Centru za socialno delo ... 
Foto: ČG 
Mestna hiša z vsemi uradi je od srede, 21. oktobra, do preklica fi zično zaprta za stranke. Zanje poslujejo le preko 
telefona (02 748 29 99), elektronskih medijev (obcina.ptuj@ptuj.si, www.ptuj.si) in klasične pošte.
Vlada je tako pred silno nehvaležno nalogo: spoštovati pravila, 
ki si jih je sama zastavila, poslušati medicinsko stroko in danes 
zapreti Slovenijo, ali počakati še nekaj dni v upanju, da so bili 
nazadnje uvedeni ukrepi dovolj, da se bo krivulja rasti okužb 
zravnala ali morda celo obrnila navzdol.
Ko delodajalec postane epidemiolog ...
Medtem ko vlada išče rešitve, pa v gospodarstvu vlada precej 
zmede. Potem ko je NIJZ v soboto prešel na nov način delovanja, 
po katerem tistih, ki so bili s pozitivnimi v tveganem stiku, 
npr. družinskih članov, ne obveščajo več in jih tudi ne pošiljajo 
na testiranje, so se v precej neugodnem položaju znašli tako 
zaposleni kot delodajalci. Številni so namreč dobili navodila, da 
morajo v karanteno, a za to ne bodo prejeli odločbe. Tako naj 
bi se zdaj o tem, ali mora zaposleni na delo ali ne, odločalo v 
pogovoru z delodajalcem. Ti pa so v neugodni situaciji, saj jim 
država stroškov nadomestila zaradi karantene ne bo povrnila 
brez izdane odločbe. Na omenjeno temo so se oglasili v Obrtno-
podjetniški zbornici (OZS) Slovenije, kjer so v obvestilu za 
javnost zapisali: »OZS od pristojnega ministrstva pričakuje, da 
družinskim članom in ostalim visokorizičnim kontaktom odredi 
karanteno, da bodo delodajalci za čas odrejene karantene 
upravičeni do povračila izplačanega nadomestila plače in da ljudje 
ne bodo hodili prosto naokoli. Interventna zakonodaja namreč 
delodajalcem daje to možnost.«
Kot pravijo, je nesprejemljivo, da mora delodajalec odločati 
o tem, ali naj delavec pride na delo ali ne, in ocenjevati, kako 
tvegani so bili delavčevi stiki, saj za to ni usposobljen. Kaj je 
tvegani stik, je včeraj sicer ponovila Tatjana Lejko Zupanc: »Visoko 
tvegani stik je tisti, ki se je zgodil v zaprtem prostoru, na razdalji 
manj kot 1,5 metra in je trajal dlje kot 15 minut.« Rešitev te težave 
naj bi iskali tudi na ministrstvu za zdravje, kjer menijo, da bo stvari 
olajšal že PKP5.
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  23. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila22
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
VEDNO
POLNA 
DOBRIH 
IDEJ
VSAK
petek
16 STRANI SEZONSKIH
RECEPTOV
7 idej za zelenjavne sladice, 
ANDREJ HAUPTMAN, SELEKTOR
SLOVENSKE KOLESARSKE
REPREZENTANCE
Slovenci smo uspešni v športu, 
ZDRAVJE
LIZA MAJA TA TEDEN S PRILOGO
ODPORNOST
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
24. in 25. 10. 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Jane-
zu Puhu, izumitelju kolesa, v spomin, fi lm – Izumitelj Janez Puh, 
Janez Puh iz Sakušaka je ime, ki je zapisano v zgodovino Slovencev za vse večne čase; 
Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric, je prvi rektor Univerze Maribor; Reka Mura, ponos 
Prekmurcev, je reka otočkov, prodišč, številnih rokavov in mrtvic, Črna reka je avtorski fi lm 
Nevenke Čurin; Košnja s kosami na star način na haloških strminah pri Benu Vidoviču v Re-
piščah je ohranjanje tradicije in druženje ljudi na deželi; Haložan Franc Laporšek, izdelova-
lec trstenk in ljudski godec, že dolgo ni več med nami. Žive pa so njegova glasba in njegove 
trstenke, večne sopotnice tega klenega moža; Prediren glas čuka skrivnostno vznemirja 
vraževerne ljudi, vedno manj ga slišimo,naša skrb je ohranitev čuka v naših gozdovih; Ples 
račk na naših vodah v ritmu valčka Na lepi modri Donavi; Mineva deveto leto, odkar nas 
je zapustil legendarni glasbenik pevec Brendi, Brendiju v spomin šopek največjih uspešnic. 
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  23. oktobra 2020 Oglasi in objave   23
Vsi, ki radi jih imamo,
nikdar ne umro,
le v nas se preselijo
in naprej, naprej živijo,
so in tu ostanejo ...
 (J. Medvešek)
ZAHVALA
ob slovesu
Marije – Micike Kos
Z DESTRNIKA 44A
Hvala vsem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in jo pospre-
mili na njeni zadnji poti. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse 
sorodnike, sosede, župnijo sv. Urbana Destrnik, patra  Milana 
Kosa, Društvo upokojencev sv. Urbana Destrnik, pogrebno 
službo Almaja, pevce, govornico. Iskrena hvala vsem imenova-
nim in neimenovanim posameznikom.
Vsi njeni najdražji
Veseli s teboj smo živeli,
žalostni, ker ter več ni …
Ostali so živi spomini.
Z nami potuješ vse dni …
ZAHVALA
V 67. letu nas je nenadoma zapustil dragi 
brat, svak, boter, stric in prastric
Janez Erbus
IZ ZABOVCEV 32
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali 
ob strani. Posebna zahvala gre Janiju Kranjčiču za prvo pomoč, 
Alenki za prelep govor, družini Salihović, Ivanki Arzenak za 
molitev, gospodu župniku ter vsem za vse prejeto cvetje, sveče, 
darovane svete maše in tistim, ki ste ga spremili na njegovi 
zadnji poti.
Dragi Janez!
Tebi pa hvala, da si bil del naše družine in mi del tvoje. Imeli 
smo te in vedno te bomo imeli radi.
Tvoji najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi,
med nami si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Stanislava Roškarja
IZ GORIŠNICE 107
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izre-
čena sožalja, Internemu oddelku bolnišnice Ptuj, zdravnici 
Darji Pribožič, PGD Gorišnica, gospe Bernardki Kolar za govor, 
gospodu župniku Ivu Holobarju za opravljen cerkveni obred in 
podjetju Mir.
Tvoji najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
 (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljube 
žene, mame, babice in tašče
Marte Vesenjak, roj. Toplak
IZ GORIŠNICE
18. 6. 1948–12. 10. 2020
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste 
jo spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala vsem duhovnikom. 
Zahvala govornici Simoni. Iskrena hvala mladim pevkam iz Maj-
šperka. Posebna zahvala prijaznemu osebju bolnišnice Maribor 
in Ptuj, Društvu upokojencev Gorišnica in pogrebnemu podje-
tju Mir. Iskrena hvala vsem za pisno in ustno izražena sožalja in 
ne nazadnje hvala prav vsem, ki ste kakorkoli doprinesli, da je 
bilo slovo naše drage pokojnice Marte častno in dostojno.
Počivaj v miru.
Njeni žalujoči: mož Slavko, otroci Alenka, Anica 
in Slavko z družinami
Kdor v spominu živi,
nikoli ne umre.
V SPOMIN
22. 10. mineva eno leto žalosti, odkar si 
nas zapustila, draga žena, mama, babica, 
tašča, sestra, svakinja, teta in botra
Milica Kramberger
S PLACARJA 65
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu in priž-
gete svečko.
Žalujoči: tvoji najdražji
Tam, kjer si ti,
ni sonca ne luči.
Le tvoj nasmeh
nam v srcih še živi.
In nihče ne ve,
kako zelo, zelo boli.
V 75. letu je po hudi bolezni umrla draga 
mama, babica, sestra …
Marija Kolbl
IZ ŽABJAKA 45
Zadnje slovo od pokojnice bo v soboto, 24. oktobra, ob 11. uri 
na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 10. uri. Pogreb bo 
v ožjem družinskem krogu.
Žalujoči: Franci, Saška in Vinko z družinami
Ugasni dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo
ti v slovo.
V SPOMIN
21. oktobra je minilo 40 let, odkar nas je mnogo prehitro zapus-
til dragi ata in brat
Zdravko Zorec
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem preranem 
grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem 
spominu.
Žalujoči: sin Aleksander, vnuka Nick in Luca ter vnukinja 
Saška, brata Zvonko in Zdenko z družinama
V zadnjih letih so postali 
rastlinjaki za naš žep 
veliko bolj dostopni, 
zato marsikateri ljubitelj 
vrtnarjenja razmišlja, ali 
naj enega postavi tudi na 
svoj vrt. V najnovejši izdaji 
revije Rože in vrt / Zeleni 
raj predstavljamo, zakaj je 
naš odgovor absolutni DA. 
Ob tem priporočamo tudi 
najboljše vrste rastlinjakov 
in svetujemo, kako lahko čim 
bolje izkoristite prostor ter 
ostale možnosti v njemu.
Revijo Rože & Vrt/Zeleni 
raj, v kateri najdete še več 
nasvetov za ljubitelje lepo 
urejene okolice doma in 
gojenja domače zelenjave 
za vas pripravljajo najboljši 
vrtnarski strokovnjaki.
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
RASTLINJAK
na VRTU - da ali ne?
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo 
kakovostne smrekove pelete, brezplačna 
dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, 
s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elek-
tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo 
Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. 
Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEM les smreka, bor, hrast. Lah-
ko na panju. Ugodno prodam drva iz 
žage. Vse informacije na 041 610 210, 
G.O.Z.D.-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., 
www.gozd-bioles.si.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - Majšperk, bivalni vikend l. 1995, 
130m2 v objemu narave, 1.26 ha  zemljišča. 
Cena: 65.000,00 EUR. Pokličite za več 
informacij. Kontakt: 
070 826 220 ali  
02 6208 816 
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, črne in bele, lekhorn, 
19-tedenske, v začetku nesnosti, proda-
jamo. Možnost brezplačne dostave. Tel. 
040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, 
zlati delišes, idared, fuji. Možna dosta-
va. Sadjarstvo Ber, Kočice 38. Žetale. Tel. 
041 963 411.
PRODAM tri gosi za zakol. Tel. 753 75 
91.
TELIČKO limuzin, pašno, težko 300 kg, 
prodam. Tel. 031 592 049.
PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan-
ce 1,9 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 
670 766, Ptuj.
PRODAMO prašiče, težke od 25 do 250 
kilogramov, ter zajce, očiščene ali žive. 
Tel. 040 764 020.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 50 kg. 
Tel. 041 370 954.
PRODAM odojke. Tel. 031 552 910.
KUPIM gradbeni kontejner. Tel. 041 862 
728. 
KUPIM traktor, lahko je Univerzal 45, De-
uzt, Ursus, IMT ali podobno, in ostalo 
orodje. Tel. 041 680 684.
PRODAM tri koze za nadaljnjo rejo ali za 
zakol. Tel. 753 11 81.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka 
250 kg. Tel. 041 462 171.
PRODAM brejo kravo, simentalko, paš-
no, pregledano, drugič brejo. Tel. 070 
250 441.
NEPREMIČNINE
RAZNO
PRODAM masivno komodo in večjo ku-
hinjsko mizo, oboje hrastovo, kot novo. 
Tel. 041 915 368.
Štajerski TEDNIK petek, 23. 10. 2020     COLOR CMYK stran 24
Slovenija ni lepa le zaradi gora 
in obale, temveč se v njej skriva še 
mnogo neodkritih biserov. Ali tudi 
vas zanima, kateri so? Podrobnosti 
bo v svoji novi oddaji Po Sloveniji, 
ki prihaja na TV Veseljak, razkril 
sam Alfi  Nipič. V prvi oddaji ga bo 
pot popeljala v Slovenske gorice, 
natančneje v Lenart. Mestece je na-
rava obdarila z rodovitnimi polji in 
sadonosnimi griči, ki jih že vrsto let 
pridno obdelujejo njegovi prebival-
ci. Alfi  pa je o tem lepem kraju ne-
kaj besed spregovoril tudi z župa-
nom Janezom Krambergerjem ter 
predstavil posebno specialiteto, 
goriško gibanico. Alfi ju se na pote-
panju niso le cedile sline, naučil se 
je tudi veliko novega o legendah, 
ki krožijo po mestu in njegovem 
okolišu. Oddaja Po Sloveniji sicer 
ni zgolj poučna, ampak tudi zabav-
na. Nikakor ne bo zmanjkalo dobre 
muzike in glasbenih gostov.  
petek  23. oktobra 2020Križem kražem24
V boju proti revš
čini veliko nared
ijo pridne roke, š
e več pa dolgi pr
sti.
* * *
Nekatere ženske 
spravi na kolena
 revščina, druge 
užitek.
* * *
Modro je sprejem
ati modre kuvert
e.
* * *
V mladosti sem 
bil bišeseksualec
, zdaj počasi pos
tajam 
bišepanegreseksu
alec.
* * *
V samo enem te
dnu počitniškega
 druženja z mors
ko deklico je šel 
moj proračun jas
togom žvižgat.
* * *
Neumnemu kme
tu celo življenje r
aste debel kromp
ir, neumnejši ga 
mora celo življen
je jesti.
AFORIZMI BY
 FREDI
Podravje  Alfi  Nipič – televizijski voditelj
Prva oddaja iz Slovenskih goric
Legenda slovenske narodno-zabavne glasbe Alfi  Nipič se ne posveča le petju. V času, ko 
je glasba na odrih skoraj utihnila, je stopil tudi pred kamero. Potoval bo po Sloveniji in 
odkrival njene lepote.
Foto: NS
Podravje  Radio Ptuj
Štajerska budilka na varni razdalji
Od ponedeljka je v Sloveniji ponovno razglašena epidemija. Protokoli na Radiu Ptuj so bili 
že pred časom spremenjeni in tako so sodelavci najbolj poslušanega radia v Spodnjem 
Podravju varno dislocirani in svoje delo opravljajo od doma. 
Ves čas je na radiu po en voditelj in 
dežurna novinarka, delo pa kljub temu 
poteka povsem nemoteno. 
Studio Radia Ptuj velja za tehnično 
enega najbolje urejenih v Sloveniji. Po 
prenovi, ki je potekala od lani, zdaj 
lahko vsi novinarji in producenti svoje 
delo opravljajo od doma, ob tem pa 
poslušalci ne občutijo nobene razlike. 
Vsi namreč dnevno ostajajo povezani z 
matičnim uredništvom.
Tehnologija danes omogoča mar-
sikaj in tako je priljubljeni jutranji šov 
Štajerske budilke lahko kljub koroni 
Foto: DH
Pandemija covid-19 tudi v drugem valu močno ogroža številne dejav-
nosti, da o nevarnostih za življenje ljudi niti ne govorimo. Ponovno pa je 
turizem tisti, ki bo plačal največji davek. Gostinski obrati so tako kot že 
spomladi prvi morali zapreti vrata. Krompirjeve počitnice bodo zato mno-
gi morali preživeti doma oz. v območju svoje regije ter se odločiti za aktiv-
no preživljanje prostega časa v okviru dovoljenih možnosti, sprehodov v 
naravo in ogledov zanimivosti, ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje 
širjenja virusa covid-19. Na Ptuju je še vedno tudi na ogled več priložno-
stnih razstav. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je povedal, da muzej in 
galerije za zdaj ostajajo odprti.
Po devetih letih zaporedne ras-
ti turizma v Evropi in po svetu je 
ta v obdobju koronavirusa utrpel 
največji padec. Število rezervacij 
je v primerjavi z letom 2019 upad-
lo za 60 do 90 odstotkov. Izguba 
prihodkov za hotele, restavracije, 
organizatorje potovanj, mednaro-
dni železniški promet, križarjenje in 
letalski promet pa se giblje med 85 
in 90 odstotkov. Po podatkih Ban-
ke Slovenije je znašala vrednost 
izvoza potovanj v osmih mesecih 
letos dobrih 845 milijonov evrov ali 
za več kot 55 odstotkov manj kot v 
enakem obdobju leta 2019. Avgu-
sta letos je vrednost izvoza poto-
vanj znašala skoraj 190 milijonov 
evrov ali za skoraj 52 odstotkov 
manj kot avgusta lani.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera od štirih ptujskih mestnih vrat so bila največja?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
 Na portalu Kamra je na ogled nova digitalna zbirka Velika Nedelja – Magna Domenica.
Nagradno turistično vprašanje
nomija je eden ključnih produktov slovenskega turizma in del vsakega 
drugega turističnega produkta in vse bolj pridobiva pomen. V letu 2021 bo 
Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija, letos pa je Slove-
nija dobila tudi prvi Michelinov vodnik. Na portalu Kamra Knjižnice Ivana 
Potrča Ptuj je objavljena nova digitalna zbirka Velika Nedelja – Magna Do-
menica. Zbirka prinaša vpogled v zgodovino kraja in njegovo arhitekturno 
in umetnostno dediščino. Kot je povedala Melita Zmazek, pa prinaša tudi 
vrsto drugih zanimivih podatkov, tako o nastanku imena Velika Nedelja, 
najstarejšem krstilniku na Slovenskem, dragocenih freskah iz 15. stoletja, 
kroniki, ki jo je pisal Peter Dajnko in še veliko drugega.
Na vprašanje, kdo domuje v nekdanji Jedličkovi hiši, eni redkih novejših 
zgradb v starem mestnem jedru Ptuja, pravilnega odgovora nismo prejeli. 
Gre za stavbo s hišno številko 13, v kateri danes domuje Območna obr-
tno-podjetniška zbornica Ptuj. V tridesetih letih prejšnjega stoletja jo je za 
veterinarja Jedlička postavil mariborski arhitekt Saša Dev. Danes sprašu-
jemo, katera od štirih ptujskih mestnih vrat so bila največja. Nagrada za 
pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore priča-
kujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. oktobra.
Turizem v EU predstavlja 10 odstotkov BDP in podpira več kot 2,4 mili-
jona podjetij. Evropska komisija je ocenila, da je turizem eden najbolj pri-
zadetih ekosistemov zaradi covida-19. Za njegovo vrnitev na raven pred 
krizo bo potrebnih kar 161 milijard evrov naložb. Ogroženih pa je kar šest 
milijonov delovnih mest.
Letošnji 16. oktober – Svetovni dan hrane – je potekal pod sloganom 
„Gojimo, hranimo, ohranjamo. Skupaj. Naša dejanja so naša priložnost“. 
Lokalno in sezonsko pridelana hrana je velikega pomena tudi za pozicioni-
ranje Slovenije kot destinacije za odlična gastronomska doživetja. Gastro-
Muzeji in galerije ostajajo odprti
Foto: DH
in kljub ponovno razglašeni epidemiji 
slišen v celoti z obema voditeljema. 
Dalibor Bedenik svoje delo opravlja 
iz osrednjega studia, Domen Hren, 
urednik radia, pa svoje delo opravlja 
od doma. Z dobrimi tehničnimi pove-
zavami in programskimi rešitvami, za 
katerimi stoji “softwear guru” Borut 
Horvat, lahko jutranji program vodita 
oba, poslušalec pa s tem dobi torej 
100-odstotno dozo jutranje zabave, 
informiranost in vse tisto, kar mora ra-
dio danes ponuditi.
V času epidemije Radio Ptuj torej v 
celoti ohranja delovno kondicijo in skrbi 
za svoje poslanstvo.