NEZNAN LJUBLJANSKI TISK IZ LETA 1577 IN NEKAJ PODATKOV O NJEGOVEM AVTORJU PRIMOŽ SIMONITI Zaslužna raziskovalka zgodovine filozofije pri Slovencih pokojna univerzitetna profeso- rica Alma Sodnikova je naletela pri iskanju gradiva za študijo o filozofu Jakobu Straussu. Ljubljančanu po rodu, na droben spis o ko- metu, ki je bil natisnjen v Ljubljani leta 1577, v času, ko je tu delovala tiskarna Janža Mandelca, prva na slovenskih tleh. Ko mi je uredništvo Slovenskega biografskega leksiko- na naložilo, naj napišem članek o Straussu, sem se med iskanjem gradiva, ki ga Almi Sod- nikovi ni bilo več dano zbrati, razveselil ob spoznanju, da pomeni najdba dragoceno obo- gatitev slovenske kulturne zgodovine. Res- da se v starejši literaturi ta spis sem ter tja omenja*, vendar doslej ni bil izpričan noben ohranjen izvod. Bibliograf Friedrich Ahn, ki je na začetku stoletja objavil med drugim tu- di vzoren popis Mandelčevih latinskih tiskov- in med vsega 22 latinskimi tiski poznal 3 ljubljanske, ni vedel zanj. Tudi Logar* in Berčič"* spisa o kometu nimata v razvidu. 7 vsakem primeru gre za prvovrstno biblio- grafsko redkost, saj so Mandelčevi tiski ob siceršnjih slovenskih tiskih 16. stoletja tako rekoč slovenske inkunabule. Zato podajam najprej bibliografski opis nove najdbe (izvir- nik hrani dunajska Univerzitetna knjižnica, njegovo kserografirano kopijo, po kateri je narejen opis, pa ima Narodna in univerzitet- na knjižnica v Ljubljani). [Naslovna stran (M. la):] DESCRIPTIO / NOVI ET PRO= / DIGIOSI COMETAE,QVI / hoc Anno Xupra Millefimum quingentefimum / Septuagelimo leptimo currente, quarto / Nonnarum Nouembris fui- / gare inco- epit. / PER DOCT: IACOBVM STRAVSSI = / him inclyti Ducatus Stiriae Phyficum ordi= / narium, facta. / Labaci, / QVAE EST CARNIOLAE ME- / tropolis per Ioannem Manlium, Anno ,/ M. D. LXXVII. [fol. Ib:] HAEMISPHAERIUM SEV / FACIES COELI TEMPORE / primae apparitionis Cometae. [Nat» lesorez.] [fol 2a (sign. A»:] REVERENDISSIMO IN CHRI / STO PRINCIPI ET DOMINO,DOMI= / no Conrado, diuina pro- uidentia Epifcopa Labacenfi, / Serenifs: Prin- cipis Caroli Archiducis Auftriae,&c.Domi= / ni noftri clementifs: Confiliario,&c.Domìno & / compatrifuo gratiofifs. fol. 4b, 25. vrsta:] & Diabolus. Ad Diuum Matthaeum, Idibus No- uembris, / Anno, &c. 77 / Reurendifs. Celf. V. / addictifs. lacobus Straus, ordi= / narius Phyf. Stiriae. 4» (velikost stavka 17 X 10,5 cm). 4 neoštevilčeni listi, lista 2 in 3 signirana A^ in A' Kustode. Fol. 2a: 33 vrstic; 2b, 3a, 3b: 34 vrstic; 4a: 32 vrstic; 4b: 30 vrstic. Naslovna stran s črkami v 5 tipih, strani Ib, 2a, 4a s črkami v 3 tipih, strani 2b, 3a, 3b, 4b s črkami v 2 tipih. Na fol. 2a lesorezna inicialka. Naj navedem še naslov v prevodu: Opis no- vega in čudežnega kometa, ki je začel svetiti v tem tisoč petsto sedeminsedemdesetem letu če- trtega dne pred novembrskimi nonami [= 2. no- vembra]. [Spisal] doktor Jakob Strauss, redni fi- zik slavne Vojvodine Štajerske. V Ljubljani, ki je prestolnica Kranjske, [natisnil] Janž Mandelc leta 1577. Jakob Strauss je delce posvetil 6. ljubljan- skemu škofu Glušiču, ki ga imenuje »compa- ter suus«, svojega botra, in ga na koncu dati- ral 13. novembra 1577. Opis kometa sam je pravzaprav omejen na nekaj uvodnih stav- kov. Iz njih izvemo, da je avtor 2. novembra o prvem mraku (ko se prižgo bakle), ko se je ravno posvetil opazovanju zvezd in ne- besnega svoda, nenadoma uzrl nenavadno re- patico v podobi perzijskega meča. Široka da je bila 9 stopinj in od zemlje oddaljena tri zemeljske polmere, premikala pa da se je v ukrivljeni črti z juga proti severu, drugače kot zvezde premičnice. Po naravi je bil ko- met Satumov, »■blizu katerega se je bil vžgal in ki je nam umrjočim ljudem postavljen za znamenje prihodnje jeze .. Ta opis je na nasprotni strani (fol. Ib) ponazoril z lesore- zom. Zlovešča narava planeta Saturna je iz- točnica za nadaljnji tekst: Zato se vi vsi, ki živite na zemlji, pokesajte... Pisec je s svo- jim astronomskim opazovanjem po šegi teda- njih časov združil astrološko špekulacijo, in tako sledi klic k spreobrnitvi in pokori. Avtor roti bralce, naj bodo pokorni cesarju in de- želnim knezom in v teh nemirnih časih slož- ni: »Zakaj vsem kristjanom mora biti jasno, da se vsi puntar j i in tisti, ki se upirajo obla- sti ali s kakršno koli pretvezo hujskajo zoper monarhijo sveta in podirajo božji red, boju- jejo zoper blagoslovljenega Kristusa, tega pa še nihče ni poskusil brez kazni. Gregor Veli- ki, po besedah in duhu in dejanjih hlapec Kristusovih hlapcev, pravi, da je med sinovi hudičevimi in sinovi Kristusovimi ta razloček da so sinovi jeze in hudiča uporni in puntar- ski nasproti oblasti, sinovi božji pa so miro- ljubni, varujejo novo zavezo Jezusa Kristusa, se med seboj ljubijo, skupaj nosijo breme, se z vsem sprijaznijo, da bi si tako pridobili kar največ ljudi — po zgledu isvetih mož, ki niso sodili, da zgube svojo svetost in zapuste pra- 14 vo Cerkev, če sodelujejo v življenju države med pogani, ohranjujoč siogo, po kateri ra- stejo majhne reči, ali celo med pokvarjenim in čisto sprijenim ljudstvom božjim.«« Og- njeni meč, ki se je prikazal v etru, napove- duje prihodnje zlo; in tako se besedilo stop- njuje v kar apokaliptične vizije: nemiri in punti bodo, vojske, potresi in kuga in lakota, strašni viharji in suše; »blizu je pravičnost in sodba božja, to je drugi prihod Sinu bož- jega, in dan jeze, dan stiske in bede, veliki in sUno grenki dan.« Ves spis je za tiste čase prav nič nenavad- na mešanica astronomije, astrologije in teolo- ške špekulacije. V pripoved je posejanih pre- cej citatov iz Svetega pisma in nekaj nami- gov na sočasne dogodke. Casi so bui nemimi, spomnimo se kmečkih uporov, turških vpa- dov, verskih bojev in nemirov, katastrofalnih epidemij, ko se je že tako in tako praznoverni preprosti človek — in izobraženci v tem tudi niso bili izjema — v svoji nebogljenosti pred vnanjimi nesrečami zatekal k vsemu, kar mu je kakor koli obetalo uteho in rešitev. Komet iz leta 1577 je bil menda najsvetlej- ša repatica stoletja. Videli so ga po vsej Ev- ropi, prvič zapazili pa 1. novembra v Peruju; 3. novembra so ga opazovali v Londonu. Strauss je cenil njegovo oddaljenost od zem- lje na 3 polmere, v resnici je bil (po izračunu iz 19. stoletja) oddaljen 270 zemeljskih pol- merov.^ Taisti komet je od 13. novembra tega do 26. januarja naslednjega leta opazoval znameniti astronom Tycho Brahe; z merje- njem paralakse je dognal, da je komet bolj oddaljen od zemlje kakor luna, da so torej kometi kozmična svetila.^ To je bilo v na- sprotju z aristotelsko tradicijo, ki je učila, da so atmosferski pojav, se pravi, pare, ki da so prišle v dotik s sfero' ognja in se tu vnelo. Strauss, ki ceni oddaljenost kometa na 3 ze- meljske polmere, ga torej postavlja v sublu- namo sfero štirih spremenljivih in minljivih elementov. Prav bo, če povemo še nekaj besed o av- torju spisa. Bil je Kranjec iz Ljubljane; kdaj se je rodil, ne vemo. Oktobra 1553 se je vpi- sal na dunajsko univerzo.' Podatke do leta 1558 pa vsebuje tiskana voščilna pesem Vite Jakobeja (lacobaeus), ki so mu jo posvetili prijatelji, ko je postal magister svobodnih umetnosti in filozofije.^" Po dveh distihih Gašperja Žitnika (Sithius) pravi pisec uvod- nega posvetila, Ljubljančan Urban Cuzner (Zusnerus), da bi sicer rad sam napisal pe- sem prijatelju v čast, a ker nima pesniškega daru, je prosil Jakobeja, ki piše po Melan- chthonovi sodbi svoje verze bolj po narav- nem daru kakor po naučenih pravilih, naj prevzame to nalogo. Sam prosi na koncu Bo- Ljubljanski tisk iz leta 1577 ga, naj »naredi iz tebe hvaležnega in korist- j nega sinu naše domovine Kranjske, ki ji dol- ; guješ, če vsega ne, vsaj zelo veliko«*'. laco- ] baeus nam nato v pesmi pove, da se je j Strauss rodil tam, i »Kranjske kjer mesto leži, po Ljubljanici ] reki nazvana, ; Kranjske, ki s tiho vodo> Save napaja j jo val.« 1 Tu je obiskoval šolo Lenarta Budine: »V uk je k Lenartu šel, učitelju tukaj, 1 Budini, Ì bistrega uma se ves študijam svojim predal, i Njega v Ljubljani ima za učitelja j šola slovita .. .«.'^ j i Nato izvemo, da je šest let študiral na Du- j naju in si tu pridobil vrsto prijateljev; med i njimi so Kranjci Gašper Žitnik, Janez Cuz- i ner, Luka Šeskar (Scheskarius) ; pred vsemi j pa je omenjen tudi Kranjec Luka iz Dobre- ' polja (Gutenfelder, Agathopedius), ki o njem j pravi pesem: »Luka tudi toplo ga je vzljubil v ljubezni j očetni, i 'h mož, ki mu dobrost polja dala je svoje j ime.«-' ■ 15 Nekateri teh mož (omenimo še Lužičana ; Hieronima Lauterbacha) so bili ugledni uče- ; njaki in organizatorji dunajske univerze: Ja- ^ cobaeus je bil prvi pesnik Dunaja, poeta lau- ; reatus, Luka iz Dobrepolja profesor humani- ! stičnih ved, bonarum artium, dvakrat rektor ; univerze in spremljevalec Žige Herbersteina ; na diplomatskih potovanjih po Poljskem in j Ogrskem; Gašper Žitnik, ujec Tomaža Hrena, i je bil tedaj magister moralne filozofije in doktor prava, Lauterbach profesor materna- ', tike; tudi Šeskar je bil v Herbersteinovi služ- \ bi; Urban Cuzner je bil pozneje protestantski ] predikant in nato fizik v Gradcu.'« Opraviti ' imamo tedaj s krogom uglednih Kranjcev, za katere je značilna močna pokrajinska zavest. Očitno je bila ta družba tudi protestantsko usmerjena. O tem priča že prilastek, ki ga ima v Cuznerjevem posvetilu Melanchthon — »'praeceptor noster observandissimus«, in Budinova šola v Ljubljani je »cele- • bris schola Labaci«. Morda bi podrobnejše ; raziskovanje življenja in dela teh in drugin i pomembnih Kranjcev, ki so v tem času delo- i vali na Dunaju, vendarle prineslo na dan kaj več, kar bi govorilo v prilog tezi o nekakš- nem zarodišču slovenskega protestantskega gibanja v dunajskem kulturnem krogu, se- stavljenem iz Slovencev?'^ Zanimivo tudi, da je nekaj članov te družbe povezanih z Žigo Herbersteinom; omenili smo že Luko Se- Naslovna stran Straussovega Almanaha za leto 1579, zelo lep Mandelčev tisk (Izvod v AS) Zadnji Straussov kolegar, posvečen škofu Janezu \ Tavčarju (izvod v AS med koledarji iz Tavčarjeve zapuščine) j skarja in tudi Strauss sam je bil čez leto ali j dve učitelj Felicijiana Herbersteina, ki ga \ imenuje »inter omnes meae fidei olim concre- J ditos adolescentes mihi.. . longe charissimus« ; (gl. spodaj). i Po doseženi magistraturi (1558) se je i Strauss preživljal s privatnim poučevanjem. { Ko je leta 1560 izdal svoj spis Erotemata in j lihros Aristotelis de anima,^^ je v uvodu po- vedal, da mu je njegov učitelj Martin Eisen- ^ grein prejšnje leto, se pravi, 1559, prepustil i svoja predavanja iz prirodne filozofije in je ■ torej s tem postal redni profesor na univerzi. \ To delo je kar v znamenju Herbersteinov: i posvečeno je že omenjenemu Felicijanu Her- i bersteinu; pred delom sta še dve pesmi Luži-. čanov Paula Fabricija in Hieronima Lauter- \ bacha, na koncu pa dva poetična aplavza, pr- \ vega je napisal Nizozemec Hubert Luetanus, ; drugega biograf Žige Herbersteina Petrus ] Paganus. Cisto na koncu je še Juriju Andreju \ Herbersteinu posvečena elegija Caspar j a Cro-; paza, pesnika, ki je tudi sicer nastopal s poe- \ tienimi komplimenti v čast Žige Herber- steina.'' Po citatu pri Denisu'* pravi avtor v uvodu ;| »Zdelo se mi je vredno truda, če v tem nadvse ; koristnem in mikavnem delu filozofije zgo- ; ščeno in na kratko zberem v kompendij, kari sem nekoč slišal po živi besedi pouka od uče- j nih učiteljev, deloma pa zajemal iz pisanih spomenikov najboljšili filozofov.-« Delo samo 16 Pogled proti središču Ljubljane z gorenjske strani {Iz knjige Ljubljana 1945—1970, objavljene ob 25-letnlci osvoboditve, ki jo je izdal in založil Mestni arhiv Ljubljana) sestoji iz 144 vprašanj, erotemata, in odgovo- rov nanj a »in katechetischer Lehrart«. Strauss ni ostal prav dolgo na Dunaju. Spet izvemo zanj, ko so mu 27. januarja 1565 posvetili novo zbirko voščilnih pesmi;*' tedaj si je namreč na padovanski univerzi pridobil medicinski doktorat.^" Prva dva epi- grama, enega v grščini, drugega v latinščini, mu je posvetil znameniti, tedaj v Padovi de- lujoči humanist Francesco RoborteUo, znan predvsem po svojem komentarju k Aristote- lovi Poetiki (Firence 1548); slede kratki epi- grami, s katerimi počaste svojega učitelja Kari Waldpurg, že omenjeni Jurij Andrej Herberstein in Baltazar Wagn »in Wagensperg etWellan« (Vagenšperk in Velenje). Nato po- sveča kar dolgo pesnitev (fol. 2b — 5b) v he- ksametrih »Joannes Ramius Pfreimbdensis«. Po visokodonečem uvodu izvemo nekaj bio- grafskih podatkov o slavijencu: rodil se je v Ljubljani, kjer se je že od mladih nog posve- til Muzam, nato pa študiral na Dunaju. Za poskušnjo tedaj močno razširjene poezije ne- kaj verzov v prevodu: Tam je učenega čast in naslov si pridobil magistra. Vzljubi toplo, občuduje ga slavnega Dirnaja mladež, v polnem številu časti mu velike -vsa izkazuje, svete pred njo ko razgrinja skrivnosti bujne Prirode, ko poučuje vse to z besedo zgovorno jasneje, kakor učila nekdaj je barbarska modrecev tropa. Lična o tem bo pričala knjižica, Straussius, tvoja; kar Aristotel nekoč je v dolgem spisu obdelal, duše vzgibe nenehne in sUe v nji plodovite, tu — čudovito — razložil kratko si in z žlahtno zvestobo.. Tudi z astronomijo, ki se je, kot bomo vi- deli, z njo ukvarjal tudi kasneje, se je v tem času intenzivno seznanjal; pobud je lahko dobil na Dunaju veliko, saj je imela tam- kajšnja imiverza v tej vedi bogato tradicijo (naj med dunajsikiimi astronomi iz prve polo- vice 16. stoletja omenim le Andreja Perlacha iz Svečine na Štajerskem). Ni se torej zado- voljil samo s poukom filozofije, pravi Rami- us, temveč: Vrhu tega se trudi, da zvez bi krajem se skritim z umom približal, do višnjih Boga da vzpel bi se krajin, videl premene usode, zazrl se vanje od blizu .. , In še mu ni dala miru vedoželjnost: Najsi že Strauss je vse to in še več temeljito proučil, glej, zadovoljen ni bil, čeprav te reči so največje. Z vso prizadevnostjo zdaj posveti se Mahaona vedi, jasno sestavljene spise velikega bere Galena, vse, kar zapisal je kdaj zdravnikov stan bistroumni... .. . Zatorej odpravi v spremstvu Kamen se v krije omikane italijanske ... Srečno dopotuje sem, v Antenorja mesto junaka; tu božanski je cesar, po bradi nazvan rusolasi, mično postaviti dal prebivališče Muzam presvetim.. . Nato mu čestitajo loannes Herzogus, loan- nes Centmeier ter Thomas Rueffius. Zadnji govori v svoji Elegia gratulatoria o njem kot vzgojitelju in učitelju Herbersteinov, pove, da ga je še na Dunaju odlikoval cesar in da je peljal s sabo v Italijo nekaj mladih baro- nov; in med tistimi, ki mu voščijo vse naj- boljše ob visoki časti doktorata, je tudi »ba- ron iz plemenitega rodu, ki je — čestitam — tvoj mecen: Žiga, častit po dejanjih in letih, največja čast hiše Herbersteinov<<.2'' Za sklep mu posvečajo svoje poklone še Sebastianus Edlman Stainstrasser Viennensis Austriacus, Caspar Horvat Pannonius in Nikasios Ellebó- dios Kasletanós.^5 Promoviral ga je profesor medicine Antonio Fracanzano.^* Ne vemo, kje je Strauss živel in deloval do leta 1570, ko ga srečamo v Celju kot rednega fizika štajerskih deželnih stanov, se pravi, deželnega zdravnika.^' Deželni fizikat so na Štajerskem vpeljali nekje sredi 16. stoletja, sprva le za enega samega fizika; proti koncu stoletja je imela dežela svoje fizike ne le v Gradcu, temveč tudi v Celju, Mariboru, Ptuju, Radgoni, Hartbergu, Leobnu in Judenburgu. Mesto de- želnega medika ni biLo stalno; čeprav so se zdravniki zanj močno potegovali in je bil s tem položajem združen precejšen ugled ter redni dohodki, je bila služba le začasna po- godba, ki '90 jo lahko stanovi enostransko od- povedali, če niso bili s fizikom zadovoljni.^' Tako so npr. deželni stanovi, ki Straussu niso bili naklonjeni (slišali bomo še, zakaj), le- temu zares odpovedali službo leta 1585, ven- dar se je moral spor nekako zgladiti. Sicer pa so se odnosi med njim in stanovi nenehno slabšali vsaj že od leta 1578. Poročilo Hansa von Helffenberga, datirano I. januarja 1578 v Celju, govori o pritožbi celjskega lekarnar- ^ 18 ja Adama Schweigerja (tudi Schwägerja), češ da Strauss službe ne opravlja vestno, da skrbi bolj za svoj žep kakor za svoje dolžnosti ipd.; še istega leta ga stanovi opozorijo, naj bolje opravlja svojo službo, sicer bo čutU posledice, 1587 mu odtegnejo 50 forintov plače; Straaiss se pritoži zaradi odtegljaja in pravi, da sta- novi vendar ne morejo tako ravnati z njim, ko je že polnih 16 let v deželni službi. Kaže, da se je pozneje po domala skrajni zaostritvi leta 1585 razmerje nekoliko zboljšalo, vsaj konec 1587 je zaželel odbornikom srečno novo leto in jim poklonil izvod svoje »Practicaaufs 88 Jar«. Omenimo še, da je občasno skrbel za zdravstvo tudi v Ptuju in Radgoni-'. V času svojega delovanja v Celju je namreč Strauss izdajal na Dunaju, v Gradcu in Ljub- ljani koledarje ali pratike, almanahe; z izda- janjem je začel že leta 1559, objavljal pa jih je nepretrgoma za vsako leto do 1583, pa spet od 1587 do 1590.3« y Arhivu Slovenije hranijo izvod njegovega Almanach Durch Doct. Jaco- hum Strauss Einer Ersamen löblichen Land- schafft des Fürstenthumh Steyr hestelten Physicum gestelt auffs Jar M. D. LXXIX. Mit Fürst. Durchl. Gnad vnd Priuilegio. Ge- druckt in der Hauhtstat Laybach im Für- stenthumh Crain Durch Johann Mannel; dodan mu je Prognosticon Vnnd Practica Aus dem lauff des Gestirns gestellet auff das Jar M. D. LXXJX..Oboje je posvetU »Herrn N. Bürgermeister-Richter vnnd Rath der löblichen Haubtstat Laybach« Janžu Gallenbergu. Prvi del obsega glavne podatke o letu in praznikih, legendo znakov, sledi ko- ledar sam, drugi del, pratika, pa napoveduje pogubno ali ugodno konfiguracijo planetov, slavi kraljevsko umetnost astronomije, govo- ri o vremenu, letini, nesrečah, potresih, voj- skah, boleznih itn. Te vrste koledarji so bili zelo priljubljeni; v času, ko so izhajali Straussovi almanahi, sta podobne reči izda- jala v Gradcu tudi Hieronim Lauterbach in Georg Stadius, razen njiju pa še medicinec Chr. Widmann (1570), malo pozneje tudi za- grebški kanonik Gregor Farenič (Farenych, leta 1594) in od 1594 do 1598 celo sam zna- meniti Kepler, tedaj matematik v Gradcu. Podoben koledar (čigav?) je izdal Mandelc v Ljubljani leta 1576 in ga posvetU kranj- skim stanovom (zazdaj ni znan noben ohranjen izvod); menda je tiskal koledarje tudi v naslednjih letih.^^ Za izdajatelja je bil to donosen posel. Strauss je kdaj pa kdaj dobival celo od stanov nagrade (Ehrungen) za isvoje koledarje. Tudi založniki so se radi ukvarjali s prodajo te vrste literature; tako beremo, da je bil Straussov koledar za leto 1589 namenjen katoličanom, a ga je prodajal tudi protestantski knjigotržec, dokler mu sta- novi prodaje niso prepovedali.^^ Med tiskom se je v Studijski knjižnici v Celovcu našel izvod Straussovega filozofskega dela Erotemata.. K Straussovim življenjepisnim podatkom lahko še dodamo, da je bil v tesnih zvezah z ljudmi iz kroga antiprotestanta Polidora de Montagnane.'« V že omenjenem poročUu pravi Helffenberg, da je Strauss kar naprej pri Montagnani in njegovih »vnd demselben vili gewärtiger als einem landtman«, da je najbrž z njim v sorodu, da tudi njegovi verski na- zori niso kaj prida drugačni od Montagnano- vih, čeprav se v svojih pratikah dela, ko da bi bil dober evangeličan. To je bil najbrž pravi razlog za njegove spore s stanovi. V drugo se je poročil leta 1586, ko mu je ob poroki napisal svatbeno pesem Tomaž Hren."^ Umrl je 28. junija 1590. Na opatijski cerkvi v Celju je ohranjena nagrobna plošča, ki mu jo je dal postaviti svak Andrej Tavčar (Tau- tscher) iz rodbine Tavčarjev, sorodnikov ljub- ljanskega škofa.as Od leta 1578 do smrti je bü lastnik gradu Štravsenek (Straussenegg, tudi Straussenhof) pri GomUskem, ki je to ime obdržal tudi pozneje. Po svoje zanimivo je Straussovo stališče v verskih homatijah 16. stoletja. V svojih du- najskih letih se je zatrdno sukal v protestant- sko orientiranih krogih, medtem ko se je po- zneje usmeril bolj na katoliško plat. Helf- fenberg je to zapisal dovolj razločno. Monta- gnani je hotel celo posvetiti svoj koledar (1579), pa so dali protestantski stanovi iz knjige odstraniti posvetUo.'' Njegovi graški koledarji so bili namenjeni katoličanom, ne- i 19 kaj jih je tiskal pri katoliškem tiskarju Wid- manstetterju. Tudi Descriptio cometae je po- svetil škofu Glušiču, ki je bil izrazito kato- liški, dasi ne agresivno protiprotestantski.'' Tendenca tega spisa (ki je pa izšel pri pro- testantu Mandelcu!) je dovolj razločno kato- liška. Helffenbergov stavek o Straussovem pretvarjanju in dozdevnem evangeličanstvu pa bi potrjeval ljubljanski koledar za leto 1579, ki ga je posvetil protestantu Janžu Gallenbergu.ä« Hren mu je napisal svatbeno pesem pod konec leta 1586, ko je študiral teo- logijo pri jezuitih v Gradcu. Kakor koli že, ker je bil odvisen od deželnih stanov, je naj- brž od časa do časa zaigral tudi na prote- stantsko struno. OPOMBE 1. Hoff, Historisch-statistisch-topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain und demsel- ben einverleibten Istrien, Laibach 1808, III, 121— 122 (ne omenja ne kraja ne leta izida); Denis, Wiens Buchdruckergeschicht bis MDLX, Wien 1782, 552; Peinlich, Zur Geschichte des Buch- druckes, der Bücherzensur und des Buchhan- dels zu Graz im 16. Jahrhunderte, v Mittheilun- gen des historischen Vereines für Steiermark 27 (1879), 142. — 2. Johann Manneis lateinische Druckwerke (1575—1605), v Mittheilungen des österr. Vereines für Bibliothekswesen 4 (1900), 1 —5, 45—56; 5 (1901), 1—8; tu tudi starejša lite- ratura. — 3. SBL II, 39—40. — 4. Tiskarstvo na Slovenskem. Po literaturi in gradivu Ivana Ma- tičiča sestavil Branko Berčič. Ljubljana 1968, 47. — 5. Fol. 2a: Quarto Non. Novembris prima face anni huTus 77. dum stellarum coelique plagis su- perisque vacabam, conspexi in dodecatemorio Ca- pricorni prodigiosimi cometam, qui instar gladil Persici primo formidabilis appai-uit. Latitudo eius erat 9 graduum. Distantia a terra tribus ter- rae semidiametris. Movetur praeter diurnam 11- lam revolutionem, quae raptu primi mobilis reli- quis syderibus est communis a meridie versus septemtrionem indirette vagando. ludico autem illum esse de natura Saturni, a quo sibi vicino accensus nobisque mortalibus in signum ventu- rae irae positus est. — 6. Fol. 2b: Constare enim debet omnibus christianis, quod omnes seditiosi et magistratui resistentes seu monarchiam orbis quocunque praetextu turbantes ordinemque di- vinum labefactantes contra Christum superbe- nedictum bellum gerant, quod nuUus unque impune tentavit. Gregorius ille Magnus verbo et animo et actionibus servus servorum Christi hoc inter fUios diaboli et filios Christi distare alt, quod filli irae et diaboli sint seditiosi resistentes magistratui, filii vero Dei pacifici, novum prae- ceptum lesu Christi servantes, diligentes se in- vicem, mutua onera portantes, omnibus sese ac- commodantes, ut plurimos lucrificiant, exemplo sanctissimorum virorum, qui non iudicanmt se prophanos fieri et Ecclesiam veram deserere, si capesserent rempub. inter aethnicos servando concordiam, qua parvae res crescunt, vel in de- pravato et prorsus degenere popiilo Dei. — 7. Vseh- svjatskij, Fizičeskie harakteristiki komet, Moskva 1958, 104 (za ljubeznivo napotilo in jxijasnilo se zahvaljujem prof. Franu Dominku). — 8. Drewei A History of Astronomy from Thales to Kepler Cambridge 1953,365—366. — 9. Die Matrike der Universität Wien III (1518—1579), Graz-Köln 1959, 102. — 10. Carmen gratulatorium in hono- rem eruditione et virtute praestantis viri d. m lacobi Strauss Labacensis Carniolani, amici su unice colendi, scriptum a Vito lacobaeo. Viennae Austriae excudebat Raphael Hofhablter (!) anno M. D, LVIII. mense Martio. 4 fol., 4». MikrofUn V NUK. — 11. Fol. 1 b:... Carniolae patriae no- strae, cui si non omnia, plurimum tamen debes te gratum ac utilem alumnum reddat... — 12 Fol. 2b: Urbs ubi Carniolae de flumine dieta La- baco/est sita, quam tacitis Savus inundat aquis Fol. 3a: Atque Leonhardo sub praeceptore Bu dina / sacratus studiis mente sagace fuit. / Quai fruitur Celebris schola praeceptore Labaci... — 13. Fol. Sa: Hunc fuit et Lucas complexus amo re paterno, .' nomina qui campi de bonitate trahit Na koncu publikacije sta še dva distiha, podpi- sana z L. C. (= Lucas Gutenfelder?). — 14. O njih glej Aschbach, Geschichte der Wiener Uni- versität III, Wien 1888; Denis, o. c, 552—553, 674 do 675; Fossel, Zur Geschichte des ärztlichen Standes der Steiermark im XVI. imd XVII. Ja- hrhundert, Separat — Abdruck aus den Mitthei- lungen des Vereines der Ärzte in Steiermark, Graz 1890, 50. O Cuznerju prim. tudi op. 25. — 15. Prim. negativno Ruplovo mnenje glede tega v Zgodovini slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956, 198. — 16. Erotemata in libros Aristotelis de anima digesta per m. lacobum Strauss Laba- censem Carniolum in Viennensi archi-gymnasio physices professorem ordinarium. Viennae Au- striae excudebat Raphael Hofhalter anno MDLX. Denis, o. c. 619—620. Ko je bil članek že v tiskar- ni, sem našel izvod tega dela v Studijski knjiž- nici v Celovcu (gl. sliko). — 17. O Fabrici- ju (poeta laureatus, matematik in astronom, dok- tor medicine), Luetanu, magistru artistične fa- kultete, in Cropazu (Cropacius) Aschbach, o. c. — 18. Denis, 1. o: oiperae precium me facturum putavi, si in hac utilissima atque iucundissima philosophiae parte ea, quae olim in celeberrimo archigymnasio Viennensi partim a doctissimis praeceptoribus vivae vocis magisterio perceperam, partim ex eruditissimorum philosophorum monu- mentis hauseram, succincte et laconice in compen- diolum colligerem. — 19'. Carmina gratulatoria ad clarissimum bonarum artium ac philosophiae doctorem lacobum Strauss Labacensem laurea doctorali in arte medica donatum. Patavii, apud Gratiosum Perchacinum die 27. lanuarii anno Domini M. D. LXV. 4» 10 folijev. (Izvod v Her- zog-August-Bibliothek Wolfenbüttel, mikrofilm v NUK). — 20. Prim. tudi Acta nationis Germani- cae artistarum et medicorum 1553—1769, objav- ljena v Atti della nazione Germanica nello studio di Padova. Per cura di Antonio Favaro. Serie pri- ma. Documenti, voi. I—II. Venezia 1911—1912, I, 50. — 21. Carmina gratulatoria, fol. 3a;—3b: Un- de tulit docti titulumque dectisque magistri, / huncque frequens clarae mirata inventa Vien- nae / dilexit solide, magnis et honoribus auxit / dum sacra Naturae mysteria pandit opimae, / 20 facundaque docet dum clarius omnia voce, ; tem- poribus priscis quam barbara turba sophorum. / Tesüs erit Straussl lepidus tuus ille libellus, / qui, quod Aristoteles longo sermone peregit, / perjje- tuos animi motus, viresque beatas ,/ explicat in- genua (mirum) brevi tate fideque. — 22. Ib., fol. 3b: Insuper astrorum sapienter adire recessus / cura fuit, superasque Dei conscendere in arces, / et fati spectare vices, propiusque tueri... — 23. Ib., fol. 4a: Haec licet edoctus maioraque Straus- sius, ecce / non contentus erat, quamvis ea max- ima sunto. Omne Machaonia Studium ponebat in arte, / evolvens magni monumenta Galeni, / qui- cquid et usque sagax medicorum scripserat ordo. ... Ergo Camaenis / Italiae cultas adiit comitan- tibus oras ... Atque Antenoream venit feliciter urbem, / divus ubi rufae caesar cognomina bar- bae / hospitium sacris construxit amabile Musis. — 24. Ib., fol. 9a (napačno numeriran 10): Hinc Herberstenii, generosa propago, barones / hause- re ingeniis flumina grata suis. ,/ His fuit a tene- ra dux hortatorque iuventa; / hos, annis pureos (!) reddidit arte senes.,/' Mox et caesarea delectus in urbe Viennae / praestanti physicas laude doce- bat opes. / Propter ubi summae specimen virtutis et artes / symbolon invicito caesare dante tulit ... Pignora clarorum, vera generosa, baronum / sumit ad Ausonias concomitanda domos. Fol. 9b: Vertit (se. tua sors) in applausum gene- rosa stirpe baronem, / quem Mecoenatem gratu- lor esse tuum : / nempe Sigismundum gestis senio- que verendum / illum, Herberstenlae maximum honore domus. — 25. Ramija (tudi Ramig), Her- zoga, Centmeierja-Kleinschmidta, Stainstrasserja omenjajo kot pripadnike germanske nacfje v Pa- dovi zgoraj omenjena Acta ter Annales inclytae nationis Germanicae iuristarum Patavii degentis. Tomus primus, objavljeni v Atti della nazione Germanica dei legisti nello studio di Padova. Per cura di Biagio Brugi, voi. I., Venezia 1912. O Čentmaierju prim tudi Allgemeine deutsche Bio- graphie. Bd. 16, Leipzig 1882, 108. O Thomasu Rueffiju, tudi Ruffu, piscu nekaj protestantskih spisov, prim. Denis, o. c, 560, 569—570. Padovan- ska Acta I, 49 omenjajo kot prokuratorja za leto 1564 tudi Urbana Cuznerja; s Straussom sta torej skupaj študirala v Padovi. Med drugim se tu leta 1598/99 omenja tudi Balthasar Straus Stirus Zyl- lensis (II, 128). — 26. Carmina gratulatoria, fol. 5a. — 27. Fossel, o. c. 50, ga navaja kot fizika v Celju 1570—1591 (v resnici je umrl že 1590), Pein- lich, Geschichte der Pest in der Steiermark, Graz 1876—78, I, 394, pravi, da je bil 1559 fizik na Dunaju (!), da je prišel v Celje 1570, v Zur Ge- schichte des Buchdruckes, 142. pa, da je bil v Celju 1571—1590, medtem ko navaja Janko Orožen, Pregled zgodovine zdravstva v celjski občini, v Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, 317—318, da je bil Strauss zdravnik v Ce- lju od 1573, pred tem pa da je služboval v Ptu- ju. Omenja ga tudi Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, 219. — 28. Fossel, o. c, 7.— 29. Podatki A. Sodnikove po posredovanju iz dež. ar- hiva v Gradcu (v arhivu SBL) prim. Peinlich, Geschichte der Pest I, 394—395. — 30. Tako Pein- lich, Geschichte der Pest, I, 394. Tudi v času, ko je študiral v Padovi? Isti, Zur Geschichte des Buchdruckes, 142: 1572 druckte Bartsch auch einen »Almansch durch Doctorem Jacobum Strauss ainer Ersamen löblichen Landschafft des Fürstentumb Steyer Physicum gestellt auf 1573 mit Sr. Dr. Ertzherzog Carl Gnad und Privile- gien«. V Gesch. d. Pest, 1. c. omenja še Almanach durch Doctorem Jacobum Strauss, Ainer Ersa- men Löblichen Landschafft des Fürstenth. Steyer Physicum gestellt auff das Jar 1577. Mit Fr. Dr. Ertzherzog Carl Gnad vnd Privilegien, v katerem je tudi Prognosticon vnd Practica Aus dem lauff des gestims gestellt auff das 1577. Jar. Gedruckt zu Grätz im Fürstshumb Steyer durch Zacharias Bartsch Formschneider, ter ko- ledar 1590, tiskan v Gradcu pri Widmanstetterju. Izvod koledarja za 1. 1591. sem tik pred izidom članka našel v Arhivu Slovenije. S. ga je posve- til Ij. škofu Janezu Tavčarju, odločnemu katoli- škemu obnovitelju (glej sliko na strani 16). Izdajanje v letih 1584—1587 je Strauss prekinil, »weil die Einführung des neuen Kalender-Stiles eine Aufregung unter den Lutheranern (podčrtal P. S.) erregt hatte.« — 31. Ahn, Der erste be- kannte Kalender aus Johann Manneis Drucker- presse in Laibach, v Mittheilungen des österr. Vereines für Bibliothekswesen 10 (1906), 128—132. SBL I, 40 napačno navaja avtorjevo ime Joh. Strauss. — 32. Ahn, o. c, 129. — 33. Peinlich, Zur Geschichte des Buchdruckes, 162. — 34. O njem Kidrič, SBL II, 150 in nasi. — 35. Ode sapphica in nuptias nobilis, clarissimi atque excellentissi- mi viri, Dmni Jacobi Strauss, illustris Phi ac medici, Styriaeque inferioris Procerum physici ordinarli sponsi opt. feliciss. — Et honestiss. vir- ginis Gertrudis, omatiss. ac spectabilis viri Petri Sporrer in celebri Carniae oippido Ratschach ci- vis fortunae ac animi boni integri filiae sponsae: amore ac observantiae ergo scripta (datirana 1586), V Libellus pwematum Thomae Chrönn, NUK Ms. 86, gl. Zgodovinski zbornik 1897, št. 57—60. Prvič je bil Strauss poročen s Konstanco Pilpach, gl. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962 (Buchreihe der Süddeutschen Historischen Kommission, Bd. 10), 193; med njegovimi sinovi se omenjajo Janž, Valter in Jurij, gl. Ignaz Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant V, Graz 1884, 554. Naj- brž je bil njegov sin tudi v op. 25 omenjeni Bal- tazar. — 36. Ignaz Orožen, 1. c: isti, Celjska kro- nika, V Celi 1854, 132—133; Janko Orožen, 1. c; Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, 91; Pirchegger 1. c; Bachofen-Hoffer, Jagd- geschlchte Steirmarks, Graz 1927, II, 628. — 37. Peinlich, Zur Geschichte des Buchdruckes, 151. — 38. O njem Kidrič, SBL I, 222—223. — 39. O njem Kidrič, SBL I, 201. 21