3252 zbirka raznih spisov, to je pripoved ek, pogovorov i. t. d., odmenjena za poduk in tudi za kratek čas slovenskemu ljudstvu, zlasti kmetom, in porabi j iva doma, v Soli in v čitalnicah. Izdaja JT. G? . Trdelski v Trstir po mesečnih snopičih. Konec vsacega meseca pride jeden, in se tudi prodaja v Trstu nasproti pošte po 10 soldov. DRUGI SNOPIČ (meseca februarja 1869.) V TRSTU Tisk avstr. Llojda. - Založil izdajatelj. 288100 Znanstvo je bogastvo. 1. Čuden shod v Berdjanski. (Nadalje.) Cene (Miroslavu S......u). Po tem, kar sem vam že prej djal, namreč da sem clo od mladih nog imel veliko vesdlje do mornarstva, bi se vam vtegnilo pozdevati, da samo to je poglavitni uzrok, da sem si izvolil službo pri njemu. Al temu nije tako. Zraven tega je bil še nčk drug bolj važen. Pripravilo meje namreč bilo v to službo zlasti meni nevgodno zadržanje mojih staršev, in prav za prav moje prve mačehe (imel sem jih, hvala Bogu, dve!). Da tu pa tam otroci postanejo neporedni, razujzdani in malopridni, tega so mnogokrat krivi tisti, kterim gre ojstra dolžnost imeti jih skrbljivo pod svojim varstvom , da ne zdivjajo, tčdaj starši, če zastran svojih otrok ne izpolnujejo natanjčno vse, kakor se spodobi. To sem bil začel pa presojevati še le ob času svojega pomorskega živenja, zlasti po nastopu kake strašne nevihte in smrtne nevarnosti, premišljaje takrat rčsno, kako napčno da so starši z menoj ravnali. Zanemarjali so me in sploh prav malo za me skrbeli. Vrh tega me je gori omenjena prva mačeha vedno sovražila, zani-čavala in preganjala tako, da sem bil po nekakem prav prisiljen, se okoli klatiti in se pajdašiti tudi z malopridneži, ker v tem nisem umel ničesa razločevati. Nasledek vsega tega je moral biti naravno tak, da sem tudi šolske navke v nemar puščal, in da ^o me zate-gadel preganjali tudi učitelji. Naposled sem sklenil šolam slovo dati in pa stopiti v mornarsko službo, da se za vselej oddaljam od doma, ki sem ga sovražil in clo prekljinjal. Očitno je pa, da je ljuba mačeha največ k temu po svojem živinskem ravnanja pripomagala. M. To me sili soditi, da je imela ta mačeha kakih svojih lastnih otrok, ali saj enega; ker po navadi le taka mačeha je preganjavka in sovražnica otrok, ki jih je rodila poprejšnja žena njenega zakonskega moža, in ki niso tedaj njeni. C. Imela je dva, namreč dva fantiča, ki ju je v svoji slepi ljubezni do njih vedno v naročaji gugala. nezmerno pitala in mehkužila, da mi seje res večkrat jako gnjusilo kaj tacega gledati, med tim ko se je. pa vendar na mene le pisano ozirala , in mi le ostanke jesti dajala, kakor se po navadi le psom dajajo. — Sicer vaša opazka, da so take narave navadno le tiste mačehe, ki imajo kakega svojega lastnega otroka, mi se pozdeva popolnoma prava ; saj res moja druga mačeha nije bila takošna, gotovo ravno zato. ker nije imela svojih otrok. Ta me je marveč prav rada imela, in si pa tudi na vso moč prizadevala, clo z očetom vred, da me sopet na dobro in pravo pot pripravi. Pa kaj je vse to pomoglo? Moje napake in razvade so se bile do tada že tako vkoreninile, da vbogi ženi nije šlo več po sreči jih zatreti. Vsi njer.: in p;i ob enem tudi očetovi trudi so zvodeneli — spodletelo se jima je! Ostal sem nepoboljšljiv. Nije čuda tedaj, da sta me bila naposled obedva že sita. in da jima nič mar ni bilo, če tudi odidem. Pač vi- delo se mi je, da sta po nekakem clo želela, se me brž ko mogoče znebiti, da jima le nadalje ne nadlegujem. j,Zdaj pa naj se le pobere! Ce nama ne gre po sreči, ga spametovati in na pravo pot zavrniti, ga bode pa morje. Naj ,ga le toisto zboljša in spreobrne. Prav je, da si je clo on sam izbral takošno kazen.'' To so bile besede, ki sem jih enkrat od strani in pa le po primerljeji zaslišal iz ust očeta, ki se je sicer poprej toliko protivil mojej vroči želji, to je, izvrše-nju mojega že znanega sklepa. Bil sem te dobe dijak petega gimnazijalnega razreda v Kopru, skorej dve uri daleč od Trsta. Po dovolenji staršev sem zdaj večkrat v Trst zahajal, da si najdem tam službe na kaki trgovski ladiji. Po težavnem iskanji dosčžem vendar na zadnje cilj svoje žele in svojega truda: najdem namreč s pomočjo nekega znanca hamburško ladijo, ktera, naložena z moko, imela je odjadrati pod švedskim poveljnikom Ivanom .... iz Trsta v Per-nambuk, ki je primorsko mesto srednje Amerike. Kdo bi se pač bil zdaj vtegnil imeti za srečnejšega mimo mene ? Bilo je 24 dne meseca septembra 18** zjutro, ko sem vzel slov6 od svojih staršev (o kterih že zdavno nič ne vem, živč-li še, ali so že mrtvi, ker nikdar mi niso kaj pisali). Po poldne pa sem odšel na morje kot strežnik imenovanega poveljnika. Vreme nam je bilo kaj prijetno in lepo, in vetar pogoden, pihaje ladiji od zadi v krmo, in v razpeta jadra. Gnal jo je naprej tako jako, da je bilo veselje. Peljali smo se proti jugu, kakor se po navadi reče, na vse vetrila. Zdaj so mi začeli glavo razrovati misli na preteklo preganjenje in psovanje, ki sem prenašati moral doma in v šoli, ob enem pa tudi buditi se mi v srci lepe, prilizljive nade za mojo prihodnjost, ki se mi je prikazovala kot prav nebeško blaženstvo. Pač čudne so skrivnosti, nezapc.padljive poti božje. Clo tudi najhujše stvari peljejo večkrat do najboljših, — tako sem si takrat mislil. M. Meni se je bilo tudi skorej nekaj enacega prigodilo." Tudi jaz sem hodil v šolo, in se clo učil že zdravilstva na Dunaji, potem ko sem bil dognal vse. gimnazijalne razrede v Dubrovniku. Pa zapu-stivši te nauke sem se leta 18** rajše na morje podal, ravnaje po izgledu marsikterih druzih mladih domorodcev, ki so se bili že poprej ravno tako mornarstva lotili, obrnivši hrbet šoli in domovini. Pa koliko časa je vendar trajalo moje veselje v tej službi? Al veste koliko ? — Dokler mi nije prva pomorska nevihta oči odprla, in me prestrašila! C. Mene pa, hvala Bogu! nije dozdaj še nobena tako prestrašila, da bi zgubil ljubezen do mornarstva, čeravno sem že marsikaj pretrpel. Se jo gojim v srci. — "Na prvo nevihto smo se bili zagnali v -tistem širokem in dolgem, do RekQ segajočem zalivu (ali za-toku), kteremu pravijo „kvarnar", po italijanski „ Quar-nero". Ta-le se razprostira med Istrijo, Dalmacijo in Hrvaško, ali prav za prav vojaško granico. M. To je pa, kakor je že zdavna znano, čudna, strašna in pa ladijam nevarna voda, vedno nemirna in viharna, zlasti v jeseni in po zimi. Ravno takošna narava ali posebnost te vode je pa tudi dala nekim Italijanom priliko, trditi, da to ime „kvarnar" je beseda izpeljana iz latinskega: „carnem voro", to je „meso požiram" (?!), neki zatb, ker omenjeni zaliv po grozovitnem razsajanji svojih pogibeljnih valov prevrača in pa po nekakem „ požira" brodove z ljudmi vred, ki se na njih nahajajo. — Naj bo pa izpeljava te besede prava ali ne, to je znano, da je „kvarnar" brodovom zeid nevaren. C. Nevarnost tega zaliva smo žalibog nekaj tudi mi takrat čutili, ko smo se mu po noči približevali. Namreč po lepi in prav prijetni vožnji nas je tam tako strahovit vihar sprejel, da smo prisiljeni bili, obrniti se v luko tako imenovanega malega Lošinja", in pa tam spustiti mačke, čakaje, da ta divjajoči vihar kaj potihne. Pa še le druzega dne skoraj ob deseti uri pred poldnem smo sopet vzdignili sidra, in in jo pa naprej potegnili. Občudovali smo ob tem svojem kratkem bivanji v malem Lošinji lepoto, pripravnost in stežaj ondešnje luke. Bilo je takrat v njej mnogo večih in manjših trgovskih brodov. Djali so nam, da imajo Lošinjani neki več ko 700 ladij za daljno in obrežno ali za bolj bližnjo vožnjo in da z večimi jadrajo po vsih morjih tega sveta. M. Saj je pač sploh znano, da so se tudi Lošinjani prištevali nekdanjnim Liburnijanom (Ilir-■ cem), ki že mnogo let pred Kristusovim rojstvom so sloveli kot izvrstni ladijotesalci in pa kot vrli bro-darji. Liburnijani, kterih zarojenci so sadanji Lošinjani, so bili oddelek tistih Jugo-Slavjanov, ki so imeli svoje veliko kraljestvo kraj jadranskega morja do tistega časa, ko so jih stari Rimci po večletnih krvavih bojih podjarmili. To se je prigodilo pod slavjansko kraljico Tevto leta 228 pred Kristusovim rojstvom, kakor je morda tudi vam znano. C. Dozdaj nisem še tega vedel. M. Pa tako je. Ravno od tih Slavjanov ali Liburnijanov so se Rimci učili tesati si ladije za svojo rabo, zlasti pa take, ki so jim služile v bit v ah po morji, spoznavši jih kot najbolj pripravne za to. (Ljudomilova opazka). Po pravici je tedaj djal naš nevmrli prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, da „Ilir'jan močan Po morji je bil, Ko Rirnec se ladje Je tesat učil." In pa tako je tudi. Zdaj pa z govorom Miroslava S . . . naprej. Al ste mortbit že kaj zvedeli, posebno v šoli. o znameniti bitvi pri mestu imenovanem Akcijum na stari Grški; kdo da je tam zmogel in pa kako? C. Tudi o tem mi nije nič znanega dozdaj: kaj tacega nismo se bili še učili, dokler sem hodil v šolo. M. Jaz se ga spomnim še prav dobro. Pozdeva se mi, ko da bi to bil včeraj bral ali slišal. Namreč potem ko so nekdanji Rimci, imevši strah, da bi jim vtegnil samovoljno kratiti ali odvzeti pravice in slo-bodnost Julij Cezar, njihov vladar kot diktator ali sa-movelevec, začeli strašno zaroto soper njega, ga po tem zgrabili petnajstega dne meseca marča lčta 44 pred Kristusovim rojstvom, in mu pa zadali tri in dvajset ran z badavci ali s kratkimi meči tako, da je mrtev na tla padel, je postal po njegovi smrti dedič (verb?) in vladar Avgust Oktavjan. Temu sopernik je bil pa Marko Antonij, imenitna rimska oseba (peršona), ki je bil pa pregnan iz Rima z nekim drugim Rimcem vrecj, namreč z Markom Lepidom. Pozneje so se vendar vsi trije zopet sprijaznili, in med seboj napravili tako imenovano trije— možtvo; so namreš prevzeli vsi trije tadašnjo rimsko vlado, razdelivši jo med seboj tako, da Oktavian je ostal poglavar v Italiji, Antonij v jutrovih ali izhodnih deželah, Lepid pa v afrikanskih. Med Antonijem in Oktavijanom se je znova sovi-aštvo izeimilo, k6r spodkopati je hotel eden drnzega. Vnel se je po tem naposled velik in strašen boj med njima po kopnu (na suhem) in po morji pri gori omenjenem grškem mestu leta 31 pred Kristusovim rojstvom. Zmogel je Ok-tavijan, in to, kakor pravijo zgodovinopisatelji, največi-del le z oborožanimi ladijami, ki so mu jih Libur-nijani stesali, — ki so bile namreč lagljeje, ročne, okretne in zato pa popolnoma primerne za pomorske bitve, kakor sem vam že prej povčdal, med tim ko Antonijeve so bile večje, težje, neokorne in neokretne, tedaj nepripravne, kakor je pokazal tudi njemu nesrečni konec te bitve. Potem so Ritnci posnemali izgled liburnijanskih ladijotesalcev, tedaj — Slavjanov. Vse tak6 stesane ladije so se pa od slej klicale iibur-n i j a n s ke. C. Po tem, kar sem bil takrat zapazil v omenjeni luki, sodim, da so res tudi današnji Lošinjani izvrstni ladijotesalci: občudoval sem posebnost, pripravnost in lepoto njihovih trgovskih ladij, ko sem jih tam zagledal. Me veseli jako, da ti naši sorojaki slovč zarad brodarstva, kakor slove pa vendar še drugi Slavjani kraj jadranskega morja, postavimo, že po vsem svetu dobro znani Dalmatinci, zlasti pa tako imenovani Bokezi, to je, primorski prebivalci ko-torskega okrožja (v Dalmaciji), ravno kakor tudi Re'-čani i. t. d. — Pa zdaj le naprej! Prvo mesto, v kterega luko smo po srečni na-prejšni vošnji prijadrili, je bila Catania (Katanija), kjer smo ostali iz raznih vzrokov skorej poldrug dan. M. Nisem bil tam, nego en sam krat za malo časa, namreč še le čez noč. Všeč mi bo- zatorej,' ako slišim kaj posčbnega o tem mestu. C. Vam povem, da to je mesto prav prijetno, redno in lepo sezidano. Leži na jugo-izhodnem podnožju znane visoke ognjopljuvne gore imenovane Etna, v zel6 rodovitni in pa izvrstno obdčlani okra-jini, ki jej pa ravno zato pravijo „sicilijanska žitnica". Ona je sicer dala tudi mčstu po vsi pravici prilog: „zalo" ali „krasno" (Catania la bella), kakor ste gotovo že slišali. M. Ne, tega nisem še zvedel. C. Ono šteje okol 80.000 prebivalcev jako delavnih in pridnih, zlasti v obrtniških in trgovskih rečeh. Bilo je neki že večkrat razdjano in podrto, posebno pa v letih 1669 in 1693 po grozovitnem og.ijopljuvanji že omenjene gore Etne, ktčre žrelo je zgorej skoro eno uro, med tim ko dolenji okrog jej znese trideset ur hoda. Sezidalo se je pa vendar to mesto vsakokrat sopet tako, da se je po tem prikazovalo še bolj redno in lepo. Etna je neki najvišja med vsimi tremi najbolj znamenitimi evropejskimi vulkani, kteri so: Etna, Vezuv na Neapolitanskem, in pa Hekla na izlandijskem otoku. Ti vulkani izganjajo ali pljuvajo od časa do časa iz svoje notrajnščine z veliko močjo lavo, to je, kakor že v£ste, ognjene in t^kočne snove ali grude (materije) v njih raztopljene in pa po vulkanovem predoru vun izgnane, d6-laje mnogokrat okolici veliko škode in nesreče. Od tod prihaja pa tudi imč ^ognjopljuvne gore" (vulkani). M. Saj je gotovo tudi vam znano, kakor je m^ni po tem, kar sem bral in slišal, kakih nesreč da je posebno Vezuv večkrat napravil. Prava groza r£s spreletuje človeka, kadar kaj tacega začnje! C. Ne, tega ne vem še. Pa kaj je neki bilo, ne zamerite mi? M. Vulkan Vezuv je bil skorej tri ure, nekdanje važno mčsto Pompeji je pa stalo pet ur daleč . od Neapolja. Drugo precej znamenito mesto Herku-lanum je bilo med Neapoljem in med Pornpejem, in malo primorsko mesto Stabije nedaleč od Pompeja. Lčta 79 po Kristusovem rojstvu, tedaj pred 1789 leti, je ta čudna gora neprenehoma metala iz sebe čez tri dni in tri noči lavo, kamnje in še druge grude zmešane s pepelom tako, da vsa tri imenovana mesta, namreč Pompeji, Herkulanum in Stabije so ostala po tem skorej osemnajst čevljev zdolej pod površino tih grud zakopana — s prebivalci vred, ki niso se vtegnili reveži izmakniti tej res grozovitni prikazni (strašno!) Dosegla in pa vmoi*ila je ta nesreča n£ki clo tudi slavnega rimskega učenjaka Plinija staršega na bližnjem morji, kjer se je bil postavil v n^kem brodu, da to prikazen iz radovednosti ogleduje. Nad zakopanim mestom, ki se je klicalo Herkulanum, se je pozneje sezidalo sedanje mesto nPortici". C. Bilo je to pač res kaj grozovitnega! Da so se pa vsa tri mesta po tem tako zakopala se svojimi prebivalci vred, vleče po nekakem na neverjetno! M. In vendar je tako. Saj to nam kaže jasno povčstnica in pa to, kar se je dozdaj izkopalo po tistih krajih, kjer so bila ta mesta. — Sicer Vezuv je prej in potlej mnogokrat pljuval, in pljuva še dandanašnji, pa vendar kake posebne škode ne prizadeva več, kakor se sliši. C. Zdaj pa naj napredujem v. svoji pripovedki. — Navpična visokost Etne znese 10.226 čevljev, in se povzdiguje na sčverno-južni strani siciljanskega otoka. (Sicilija je namreč otok, k£r jo obdaja morje od vsih strani). Morda je tudi vam znano, da se lava, zvunaj ohlajena, spremenja v več ali manj mozo-laste (meliirjaste), pa vendar malo kedaj prav goste in trde kamne, iz kterih se napravlja clo ena ali druga reč za trgovino. M. To mi nije bilo dozdaj znano. C. Tak6, postavimo, se vidi na širokem kata-nijskem trgu (placu) znamenit velik slon umetno izsekan ravno iz takošne grude (lave). — Po tem takem še nesreče nije brez kake sreče (»proz nesreče sreča iznosi" pravi dubrovački pesnik Gundulič). To se pa nam očevidno ravno tukaj prikazuje. — Pravijo, da je Etna imela na svojem dolenjem kraji nekdaj clo čez 100.000 prebivalcev, da se je pa to ščasoma pre-drugačilo po njenem večkratnem jakem izpljnvanji. Etna se razdeluje v tri strani. Prva ali naj-spodnja je polna mestic, vasi in samostanov (kloštrov) \ druga ali srednja slovi zarad obilne rastnje svojih platanov, koslanjev in hrastov; tretja ali najgornja je naga in pusta, po navadi vselej se snegom in zgledom pokrita. S tim zadnjim se tudi trguje. Dobiček, ki ga tam ljudem daja, znaša neki clo do 12.000 gld. vsako leto (To je pač čudno, bo morda marsikdo mislil, da clo v vročih deželah, ravno kakor je Sicilija, se nahaja tudi led. In vendar je takb; ker namreč zrak je na visokem zelo mrzel; in zategadel se vidi, da tudi pri nas po leti padajo po nesreči nčke zmržnjene gručice, ki jim pravimo toča). Ločivši se druzega dnč od Katanije, se obrnemo nekaj dol proti jugu v tako imenovano medzemeljsko morje in pa proti strani solnčnega zahoda. Zdaj jo potegnemo, podpirani po dobrem in pogodnem vetru do Kadisa, kjer smo se vstavili le za malce časa. Od tod smuknemo med Španijo in Afriko po gibraltarski ožini v široko atlanško morje. M. Al je morda kaj posebnega v Kadisu ? Nisem bil še nikdar tam. Le slišal sem večkrat govoriti marsikaj o tem mestu. C. Kadiš je najvažniše in uajbogatejše trgovsko španjsko mesto pri morji. Ono je pa obenem tudi najjačja ondešnja trdnjava. Prebivalcev je tam skorej 60.000. Okoli mesta so soline in pa tndi lepi vinogradi. Lovlje tun (tonine) v bližnem morji je kaj znamenito. To mesto trpi vendar pomanjkanja dobre pitne vode, ki jo morajo vpeljevati od daleč, da se odvrača težava zastran take vode, kolikor je le mogoče, dasiravno je tam vendar tudi mnogo kapnic ali vodnjakov, kjer se voda nabira po dežji. — Drugih posebnih ali bolj važnih reči nisem tam zvedel. Peljali smo se po tem lep6 in na vsa jadra po nepreglednem atlanškem morji, da je bilo kaj. To je pa sicer trajalo le do tistih krajev morja, ki niso zelo daleki od brežja srednje Amerike in tedaj tudi od mesta Pernambuka ne, kamor smo jadrali. Prestrašil sem se bil pri vsem tem vendar že sprvič, zapazivši čudno gibanje širokih gorijaških valov. Po tem je to morje bolj znamenito in čudno nego kako si bodi drugo morje naše zemlje. Zibljejo se namreč v njem ti valovi tak6, da gre po tem ladija premčnjavno zdaj kviško, kakor na visoko goro, zdaj pa doli, kakor v globok brezen, ponižaje se v njem tako, da bi je takrat nihče še zagledati ne vtegnil od zadi ali od spredi iz kake druge ladije zaglobivše se v enak bre- zen. Takim valovom pravijo Italijani „valloni- (to je, valovi ogromne podobe). Dejo sicer, da skorej nčkaj tacega se vidi tudi na izhodni strani medzemeljskega morja. M. Da, tudi tam, tudi. Saj ravno to me je bilo sprvič jako sililo odreči se pomorskega živenja, do kterega mi je tedaj že takrat prešla ljubezen. C. No, drugači nam je pa pčla, ko smo se bili približevali že poprej omenjenim krajem. Do tada prijazno nam vreme postane nenadoma grdo in neprijetno. Nebo se nam otemni. Črni in strašni oblaki pridirjajo nad nami po zraku. Kopa za kopo se jih tam vali. Predčutili smo precej nekaj hudega. Pa kmalo tudi blisk za bliskom kreše, in grom za gromom sledi, grozovitno ropotaje za onim. Sapa, dozdaj vožnji zelo pogodna, spremeni se nanagloma v strahovi tuleč vihar, ki zabučeva v nemirna jadra. Gorijašk val se povzdigne na desni strani in požene z vso naglosijo zibajočo se ladijo, žugaje jo s prevratom. Mornarji se na vso moč trudijo, da se ladija reši; v ta namen zavijajo hitro jadra in jih vežejo na jarbole ali jadernike (jamborje). Na zadnje še clo tudi tiste posččejo, da se nevarnost čedalje bolj odvrača (ker namreč ob takih priložnostih so jaderniki več za škodo in zadrego nego za korist). Zmotnjava je bila med nami neizrekljiva. Obup se nam je vsim kazal na bledih obličjih. Kar nam je pa nesrečo še bolj pomnoževalo, bilo je to, da je bil poveljnik tudi ob tem osodnem času, kakor sicer skorej neprenehoma, vpijančen. Bili smo tedaj po tem takem prav za prav brez voditelja. Sukali smo se in potekali sem ter tje po ladiji, skušaje sami vsd, kar se nam je zdelo slu-živno, da zmagamo silovito nevrčme. Pa vse nam se spodleti na zadnje. Hud vihar buči, in razsaja. Ladija se maja in cinza (guga), da je vsim groza in strah. Ves naš trud za rešitev ladije nam nič ne pomaga. Nevihta nas žene naprej na levo stran mčsta Pernamhuka. Grozni valovi spravijo ladijo na skrite podmorske ojstre skale. Tu se ona razbije tako , da se voda nanagioma vliva vanjo skozi špranje. Joj! gorjč nam! Posluživši se brž ko je bilo mogoče malega čuna pridjanega ladiji, kakor po navadi, ujdemo na kopno ("suho). Ladija pa z naloženim blagom in z vsimi drugimi rečmi vred se pogrezne na dno! Nihče si nije vtegnil kaj rešiti, nego kar je imel na sebi — navadno vsakdanjo mornarsko obleko; vse drugo je šlo, tudi naš dotadašnji dobiček! Težko bi pa to grozuvitno nesrečo doživeli, ako bi naš poveljnik bil trezen, saj ob času take nevarnosti! M. Pijanstvo je pač že mnogo mnogo škode prineslo na svetu. Po njem prihaja člevek ob razum , in je podoben nespametni živini. Treznost je pač lepa čednost! C. Po tem smo jo morali mahati peš do Per-nambnka. Prišel sem v to m<4sto, tako rekoč, nag in in b6s, in pa tudi brez denarja. Dal mi ga je sicer nekaj poveljnik po našem prihodu. Pa koliko ? Da se Bog vsmili! Saj revež še sam zase ga nije več imel po tej strašni nesreči. V Pernambuku, ki je važno trgovsko mesto, obdano krog in krog od morske vode, tčdaj otok, šte-vajoč skorej 70.000 duš, nisem ostal dolgo časa, zlasti ker nisem imel tam ob čem živeti. Stopil sem po sreči brzo v službo kot prost mornar za pičlo plačilo na neki portugalski ladiji, ki se je takrat ravno pripravljala, da odjadri v Lizbono, ki je, kakor že včste, glavno mesto portugalskega kraljestva v Evropi. — Kaj da je pa počel poveljnik z ostalimi ljudmi vred, ne vem. -_ A/- Kako je kaj v Lizboni? Tudi tam nisem bil še nikdar. za marsiktere novice in še druge reči. ('Odgovor nekemu dopisniku iz tržaške okolice.) — Na vaš dopis, ki zadeva marsiktčre politične reči, odgovarjamo, da pod našo lipo se ne bode politi-kovalo, to je, govorilo o državnih in vladnih zadevah, ampak le podučevalo se bode naše ljudstvo v drugih rečeh, največidel v takih, ki segajo v kmetijstvo, in sploh v gospodarstvo in v obrtnijo, pa tudi prinašala se bode kaka bolj znamenita novica, na primer o znajdbah i. t. d. in še marsiktera reč za poduk in tudi za kratek čas. To se nam zdi skorej bolje nego politikovanje. Kar se tiče vaše opombe zastran nasta-joče volitve za našo tržaško okolico, razodevamo le t o misel, da bi treba imeti resno skrb , da se volijo taki možje, ki imajo iskreno željo in trdno voljo, naravno pa ob enem tudi zmožnost, s krepko besedo in z veljavnimi dokazi zagovarjati vse pravice te okolice, ki si potrebuje pač zboljšanja v mnogih rečeh; ne tedaj taki,, ki se ne upajo, ali ne umejo govoriti, kakor gre, zlasti kadar slišijo kakšen si bodi (Dalje prihodnjič) nam neugoden ali škodljiv predlog znanih protivnikov, ampak molč6 ali pa preslabo govorč, ali, kakor se je tudi že prigodilo, pobegnejo clo iz seje, ko da bi to bil res pravi pripomoček za obrambo omenjenih pravic! — Naj se volijo, na primčr, gosp Nabergoj (ta posebno, in se ne sme preskočiti ali prezreti!). Zor, Cegnar, Pijano, Krsnik in fajmošter Zor man (ta dva pa še le, ako res ne želita več biti voljena gosp. D a n e u in Primožič, kakor smo slišali). Mi živo priporočamo te gospode, in pa vemo dobro, zakaj da jih je treba. (KajJn čemu so čitalnice ?).— Kaj da so prav za prav Čitalnice, ali čemu da se napravljajo, je povedal že lani italijanski list „11 Diavoletto" pod številom 279. Izročil je bil vredništvu tega lista sestavek zadevajoči to stvar nčk tukajšenj Slovenec uavlaš zato, da zvedo po njem natenko marsikteri gospodje ... _ naši protivniki — da Čitalnice niso nikakor ravno to, kar si oni po navadi domišljujejo , da so namreč le družbe za tako imenovano pohtikovanje ali pretre-sovanje političnih reči, za napravo neredov vsake baze (sorte?), za gostarijo in sploh za žlempanje. Kako da so pa ti ljudje prevdarjali in cenili omčnnjeni sestavek, bomo povedali bolj zdolej. V poglavitnem se pa ta sestavek glasi tako-le: „Zdaj, ko se že toliko govori o tih ljubih Čitalnicah, bo marsikdo prašal, kaj da so po pravem te družbe, ki so dozdaj prizadevale že toliko straha in clo groze nekim protivnikom Slovencev? Čitalnice bi morale pač biti vse drugo kakor uzrok strahu ali grozi , če le ostanejo med mejami vstanovljenimi po njihovih pravilih (statutih?). Čitalnice so prostori, ki si jih izvolijo in napravijo na vseskupne stroške v kakem poslopji udje veče al manje družbe, kteri jih pa obiskujejo, da berejo (či-tajo) tam narodne knjige in liste za poduk ali pa tudi za kratek čas, da poslušajo tam kako petje , deklamo-vanje, to je, lepo in glasno povedanje kakega mičnega ali podučivnega sestavka iz glave, in tudi glasbo (uiu-ziko), ali da imajo sploh tam kako nedolžno in neškodljivo veselico, zlasti ob nedeljah in praznikih. Kdor ljubi napredek, govori rad in pa tudi po pravici o potrebi, da se ljudstvo podučuje, in pa toži, da ono ob nedeljah in praznikih obiskuje rajše pivnice ali krčme, kjer si nahaja prvi in zadnji poduk v — lenobi, v pijanstvu, v igri, v tatvini, v prepirih in v ranitvih, med tim ko bi se pač moralo timveč pečati za kako uro s koristnimi nauki. Ako se tedaj kmetje naše okolice raji zbirajo v tacih prostorih , da se nadalje omikajo in vežbajo v dobrih rečeh, obra-čaje si tako v prid to, kar so si prej v šoli prisvojili zastran nauka, ali se pa, kakor smo že djali, vde-leževajo kake nedolžne veselice , — nije morda zanje to pravo včžbanje v napredku? Pa kaj bi sicer pomagale tudi šole brez tacega ravnanja? Ob časih tak6 imenovanega absolutizma, to je, kadar se je vladalo (regiralo?) svojevoljno, namreč brez zborov, kjer se poslanci menijo o državnih ali deželnih zadevah, se je večkrat slišalo deklamovanje ali vpitje zoper izobraženje in olikanje ljudstva. In pa zakaj? Zat6, ker je bilo lagljeje vladati nad nevednim nego nad izobraženim in olikanim ljudstvom. Zdaj pa, ko imamo neko slobodnost po sedanji ustavi ali konštituciji, je mnogo čudnih ljudi, ki bi jo radi krivo ali napek rabili, se namreč trudijo na vso moč, da bi povlekli k sebi vse tisto samosilstvo ali tako imenovani jjdespotizem", ki so ga poprej imeli vladarji. In ravno tacim ljudem so večidel trn v peti slovenske Čitalnice. Nije tedaj temu čuda, ako sovražijo vse tiste (Slovence, se ve!), ki jih dozdaj že imajo, ali si pa prizadevajo, da si jih napravijo. Vsak prav slobodoljuben človek bo gotovo rad videl "razvitek kake si bodi družbe za podpor in za pospeševanje napredka, kakor so ravno Čitalnice, sicer kadar se držč v lepem redu. Zategadčl vsaka soseska (občina) bi morala na vso moč podpirati napravo takih družb." — Al kakb so pa razumeli vse to neki čudni gospodje tukaj v Trstu? Odgovor vam bo dala, dragi domorodci! že dobro znana novica, da so ojstro ozmerjali nekega učitelja zatb, ker je pod-učeval čitalničarje v petji, in se je v Čitalnici vdeležil veselice, ki si jo je bila tista napravila. Pač prav lep6 je to, nije kaj rčči! Al niso pa morda ravno učitelji najbolj sposobni in pripravni za podučevanje našega, še v marsičem nevednega ljudstva tudi v Čitalnicah, kadar je tega potrebno, zlasti od začetka? In pa ti možje, to je, učitelji, če so iskreni in zvesti Slovenci, in kot taki niso gotovo brez čuta za svoje poštenje, in za svojo narodnost, bodo morali tedaj omedljčvati, kadar bo v Čitalnici blizo njih kaka vesčlica? Tako ravnanje se nam pozdčva protinaravno, saj zastran tistih; kar je pa protinaravno, je tudi protivno volji božji, in vrh tega nepostavno v naši zdaj si ob o dni Avstriji. Ob tej priliki bomo tu še n6kaj opomnili, kar se tiče čitalnic. Po naši misli, ki smo jo sicer tudi že v prvem snopiču površno razoddli, nije nikakor nespodobno, da se imajo v njih vČasi tudi kake veselice, 5 ki pa, se ve, ne sm6jo zdivjati. Timi veselicami prištevamo clo tudi plese, kakoršnik imajo tudi drugod (zlasti v Ljubljani). V naši okolici so po leti navadno tat6 imenovani „semnji" (opasivnice — po laškem „šagre"), pri kterih se shajajo tudi lahoni, ki malo kaj dobrega kje prinašajo. Ti semnji morajo pa vendar nehati. Potreba jih je tim manj, ker so iz mar-sikterih uzrokov bolj škodljivi nego koristni ali sploh dobri. Namesto tistih naj se rajše napravi včasih kaka veselica v čitalnicah. To bo bolj narodno, in tčdaj tudi bolj primerno našemu ljudstvu. Gledati bo pa vendar treba, se dobro ve, da se tam ob tih priložnostih lep in prav izgleden red obdržuje, kakor se gleda zdaj po tem, kar smo videli in slišali, posebno v škedenski čitalnici, čeravno v drugih tukajšnjih čitalnicah se še nič hudega nije pripetilo. Kar se tiče naših vrlih Skedencev. mi jih poznamo tudi kot ljudi zelo redoljubne in pametne; čuli smo vendar od marsikterih strani, da je prav za prav gospod Cegnar, kot predsednik njihove čitalnice, tisti, ki lep6 in natanjčno skrbi, da je tam vse v izglednem redu. Takd je prav! — Premišljujte, dragi domorodci! da kaka si bodi vaša neporednost bo le dajala znanim sovražnikom, ki bi vas radi v žlici vode vto-pili, močno orožje v roke soper vas same , da vas namreč „klaftajo" ali zbadajo, in zasramujejo, očito-vaje vam, da ste sicer ponosni se svojimi čitalnicami, da se jih pa slabo in napčno posluževate i. t. d. Pazite tedaj, in pokažite takim gospodom, da temu nije tako, in da ste ti m več pravi, zmerni in redoljubni Slovenci. CLotarija v Trstu 7 dne prihodnjega meseca mar ca). Da se nabere nekoliko denarja v prid zapuščenim otro- kom, kakoršnih je, žalibog! mnogo tudi tukaj v Trstu, se bo napravila v tem rnčstu 7 dne prihodnjega meseca marca neka lotarija, da se namreč vstanovi naprava za otetje tih otrok, ali bomo rajši djali rešiv-nica. Kdor se misli vdeležiti te igre, plačuje 50 soldov pri dotični denarnici (kasi), in "prejme za to en listek, ki ima svojo številko. Kar se vtegne pa dobiti po tej igri, je že odločeno: so namreč razna darila, na primer: dragocene podobe, porcelanaste po-s&de, fotografije (svetlopisi ali prav za prav svetlo-narisi), in še marsiktere druge znamenite stvari, ki jih bodo prostovoljno dali tukajšnji bogotinci kot dobrotniki. Najpoglavitniše izmed tih daril bo vredno 4000 gold. Po tem takem je omenjena lotarija zelo dobra in koristna: igralci vtegnejo dobiti z a 50 soldov kako lepo in dragoceno stvar, sirote pa podporo. Mogoče je sicer in pa tudi verjetno, da dobivci, zlasti bogatega stanu, ne vzamejo dobitih reči, in po tem bo naravno veči dobiček za vboge otroke. — Tako ravnanje je pač pohvale vrednoj, bolj nego znana navadna lotarija, ki je največidel le za pogubo ljudem kot igravcem. Zato nemoremo si kaj, da bi ne jako hvalili tiste gospode, ki so neki te dni v Gradci predlog sklenili, naj se vendar za vselej odpravi ta, bi djali, prekleta igra, ki mami in moti glavo marsikte-remu, se v6, največidel, siromakom ali sploh ljudem nižjega stanu, pripravljaje jih podzlo (poznali smo že tudi nčko žensko v Fedrigovoi blizo Trsta, ki je več let zmiraj enake tri številke igrala — zastonj; nave-ličavši se pa vendar na zadnje te igre, je zavrgla te številke; kmalo po tem so pa prišle — vse tri. Znorela je nesrečnica skorej vsa!) (Grozovitna nesreča blizo Visa v DalmacijiI). — 20 dne meseca februarja se je vnela smodišnica (prostor za strelni prah) na cesarski vojaški fregati imenovani „Radecki". Po tem se je tista razpočila, in se pa vtopila. Ta nesreča se je pripetila, se ne vč prav, kako, med tem ko je krožila po morji nedaleč od Visa (Lise) v Dalmaciji. Bilo je na nji .takrat 374 osčb, to je, mornarskih vojščakov; pa še le 23 jih je smrti vteklo. — Te dni se je pa spustila iz Tonellove ladijenice nova cesarska oklopljena fregata , ki so ji dali ime „Lisa" (Vis). Gledavcev je tam bilo nešte-vilno mnoštvo. * CBaron Paškval Revoltella in siromašnica v Trstu). Baron Revoltella, namreč tisti tukajšni bogati, žlahtno-srčni in dobrotljivi gospod, ki je dal pred nekim časom sezidati na vrhu Farncda blizo tak6 imenovanega „jagra" (lovca) prav krasno in zalo cerkvico, ki jo vedno in po pravici vsi občudujejo, in pa drži zdaj tam duhovnika na svoje stroške, ki uči tudi otroke slovenskega naroda ; tisti gospod , ki je že toliko denarja porabil v prid tukajšnim siromakom; tisti gospod, ki je že večkrat dal po leti Zapravljati pod milim nebom marsiktero, ne ravno ceno vesčlico za Slovence in Slovenke tržaške okolice; tisti gospod, pravimo, ki ima lčpo in vse hvale vredno navado od več let sem, zaukazati, naj se vsak zadnji četrtek pred pustom naredi na veliko posebna večerja o tukajšni siromašnici, — je tudi letos nekaj tacega zau-kazal in tedaj slovesno tam pogostil vboge: zvečer se tu snide izvrstna in mnogoštevilna družba, ki se vde-leži te večerje. Zbere se okol 700 ubogih, možkih in ženskih stare dobe, dečkov in deklic, in si pa sprejme z velikim veseljem ob pol šeste pričakovanega dobrotnika, ki so ga tje spremljali voditelj deželnega namestništva vitez Moering, župan Porenta in pa neki udje vbožničnega vodstva. Tudi tisti se vsedejo k mizi, pri kteri so bili siromaki. Nahajala se je tam po nekakem prav kot ponosna kraljica vsih drugih izbranih jedi tudi krasna in umetno izdelana ogromna „torta", iz ktere se je naredilo 700 kosov (porcijo-nov), to je, jeden za vsacega postreženca. — Pač spre-lepa večerja! — Čeravno pa Baron Revoltella ima sicer navado, napravljati kako sijajno veselico tudi za veliko gospodo, ne pozabi vendar zat6. na — vboge. Lepo je to! Bar. Revotella si zida, zlasti po svoji milosrčnosti, nerazrušljiv spominek v Trstu. (Nevarno ranjenje v prepiru.) Pred nekimi dnevi je nosač (fakin) Dominik Betto v Trstu v hudem prepiru z nekim drugim nosačem (v krčmi, se ve) temu zadal šest ran z nožem dolgim pol pednja; namreč tri v hrbet, dve v glavo, in eno na vrat. Rani-telja, ki je hitro pobegnil, so zasačili na trgu imenovanem „Piazza delle legna" in ga pa oddali v ječe. Naj si le tam pričakuje zasluženo osodo. * (pola v Bazovici.) —Lepa, hvale vredna in pa Bogu ugodna je bila od nekdaj ta navada v šolah za otroke katoliške vere, da se je tam nauk začel in končal vsakokrat s primerno molitvijo. Slišali smo pa te dni po nesreči, da je ta navada nehala v bazoviški šoli. Da je to napčno in graje vredno (Če je sicer le resnično), nije treba posebnega dokaza. Opomnimo v tej zadevi samo to-le, da clo tudi pri starih paganskih ali nejevernih Rimcih i Grkih so veljale kot pravilo besžde: „Z Jupitrom začne naj se, z Jupitrom konec naj bo." , (Jupiter je bil njihov najvišji izmed neštevilnih bogov, ki so jih imeli.) Tedaj z Bogom naj se šola začenja, in z Bogom naj se konča timveč tudi pri nas katoličanih! Iz Gorice (dopis). Da se vaša knjiga ali vaš mesečnik peča tudi z rečmi, ki zadevajo naše ljubo zdravje, je gotovo vse hvale vredno. Saj je resnično, da je med ljudstvom žalibog! še zmiraj mnogo predsodkov ali krivih misli zastran tega, ravno kakor je omenjal prvi sestavek v „Predalu". Koliko ljudi nije šlo že prezgodaj na oni svet zato, ker, nevede, da ena ali druga stvar jim je škodila na zdravju, niso se je ognivali. Kaj tacega se večkrat pripetuje posebno pri mladini, ki v takih, čeravno zelo važnih zadevah, premalo ali clo nič ne premišljuje. Ako ji kak pameten človek v tem dober svet daje, se mu še tudi posmehuje, ravno kakor pa še marsikdo drugi med našim ljudstvom, zlasti med kmeti, saj kar je meni znano. — Kar se tiče posebno napitka premrzle vode ob času, kader je človek jako razgret in se pbti, vam bom zdaj nekaj prav žalostnega povedal. Mnogo ldt je, kar sem hodil tukaj v Gorici v takb imenovano 1 a ti n sko šolo. Mimo marsikterih slovenskih mla-denčev mi je bil dober in zvčst prijatelj in šolski to-varš tud nek Anton F...... lep, visok, zdrav, čvrst in krepek človek, kakoršnih šteje sicer mnogo naša Slovenija. Peti in šesti gimnazijalni razgred sva dognala v Ljubljani, kjer sva imela za učitelja rajncega Matija Copa, znanega iskrenega domorodca slavnega spomina, ki je bil nam učencem prav za prav več prijatelj nego učitelj; ne morem ga nikdar pozabiti, kar je pa tudi prav naravno. Po tem sva se ločila — za vselej ! Kadar sem obiskoval višje šole v Gradci, eem mu dvakrat pisal, pa nisem na to nikdar odgovora imel. Zategadel sem tudi jenjal mu pisati. Cez nekaj let, popraševavši marsikterega po njem, zvem, dajevmrl. Pa kako? Potovaje neki peš, meseca julija leta 18** ob veliki vročini od daleč domu, pride žejen do za-željenega studenca. Tu se naloka mrzle vode, in se pa vsčde v senci, da počije, ker je bil tudi zelo truden. Po tem nije mogel več naprej ! Ljudje so ga tam našli vsega bledega in na pol mrtvega. Spravili so ga domu, kjer je kmalo po tem — šel! Tako so mi povedali. Ako bi ta mladeneč bil vedel, da napitek mrzle vode tudi ob takih prilikih ne vtegne škoditi, če le hitro daljej potuje, ne pa na kakem mesti, zlasti v hladni senci in za nekaj časa ostane. Dejo, da se odvrača tudi škodljivost tacega napitka, ako se poprej pomočite z mrzlo vodo ciplji (cipnici) na rokah za dlanom, in se pa po tem malo počaka, prej ko se pije. Mladost je pač norost! To je že star prigovor. Izdateljeva opazka. Na podlogi tega , kar se nam omenja v tem dopisu, bomo tudi mi nekaj na kratko povedali za poduk marsikteremu , kar se tiče nemarnosti mladine zastran zdravja. Pred nekimi tedni se je bil tukaj v Trstu po precej dolgi hoji jako razgrel, in spotil mladeneč Ferko O.... Vrnivši se domu, si sleče bolj debelo suknjo, ki jo je imel na sebi, in si obleče pa drugo bolj lehko. Po tem se nasloni na odprto sobno okno tak6, da je ostal tain na prepihu (to je, med dvema odprtijama, kjer je letela mrzla sapa). Kmalo po tem je tožil, da ga zbada notri na straneh. Moral se je vleči v posteljo. Poklical se je vendar brzo zdravnik, kteremu je še p