Anton Sore, Nekaj podatkov o spremembah zem ljiških kategorij v širši celjski regiji. C eljski zbo rn ik 1977— 1981, s tr . 385— 394, Celje 1982. N a o sn o v i s ta tis t ič n ih p o d a tk o v iz le t 1896, 1950 in 1974 a v to r p r ik a zu je sp rem em b e v n a m em b n o sti z em ljišč v d v e h ra z ličn ih o b d o b jih (1896— 1950 in 1951— 1974). V zrok i za sp r em in ja n je z em ljišk ih k a teg o r ij so te sn o p o v eza n i z d ru žb en ogosp od arsk im i, a g r o teh ­ n ičn im i in p r irod n im i ra zm eram i. S p rem em b e v n a m en u in izra b i k m etijs k ih p o v ršin so p od p rte in u tem e ljen e s p a d a n jem š te v ila a k t iv n e g a k m etijsk e g a p r e b iv a ls tv a v le t ih 1953— 1971. P r ip o m n iti pa m oram , da b i n am p isec s p r ik a zo m r e la tiv n ih (v o d sto tk ih ) sp rem em b , k i so z a je le p o sa m ezn e z em ljišk e k u ltu re , la h k o bolj n azorn o orisa l p ren e - k a ter e sp rem em b e, k i j ih je b ilo d e ležn o z e m ljišče , k o t p a da je c e lo tn o razp ravo n a ­ s lo n il n a o b ra v n a v o a b so lu tn ih š te v ilk . Anton Sore, Preskrba Celja z vrtninam i. C eljski zbo rn ik 1977— 1981, s tr. 501—622, C elje 1982. V d a n a šn ji p reh ran i im ajo p o v r tn in e č ed a lje p o m em b n ejšo v lo g o . A v to r ja razp ra ­ v e , k i d e lo m a s lo n i tu d i na zb ran ih p o d a tk ih č la n o v g e o g ra fsk eg a k rožk a p e d a g o šk eg a š o lsk eg a c en tr a v C elju , za n im a jo n a ra v n e m o žn o sti za g o je n je v r tn in n a š iršem c e ljsk em ob m očju . P od rob n o je p r ik azan a tr g o v in a z v r tn in a m i ter n jen e te m e ljn e ra zv o jn e te ž n je v za d n jih d e s e t le t j ih . P o se b e j je o s v e t lje n a prodaja v r tn in n a tržn ic i, k i im a izred n o p om em b n o v lo g o pri p resk rb i C e ljan ov in ok o liča n o v . N a d a lje je o r isa n r eg io ­ n a ln i izv o r p ro d a ja lcev in d e lo m a tu d i k u p c ev na tržn ic i te r n j ih o v so c ia ln i p o ložaj. P o k lic n ih z e le n ja d a r je v je ze lo m alo na c e ljsk em o b m očju , in v e č in a od n j ih je že o starela . P o za sn o v i in o b ra v n a v i p ro b lem a tik e je S o re to v p r isp e v ek p r e ce jšn ja n o v o s t na p od ročju n a še g e o g ra f ije o sk rb e . P o u d a r im n aj, da je c e lo tn a š tu d ija zasn o v a n a v o k v i­ ru tis t ih g eo g ra fsk ih — vzro čn o in p o s le d ičn o p o g o jen ih — d an osti, k i o p r e d e lju je jo in p o g o ju je jo o sk rb o m esta z v r tn in a m i. T o pa je d ragocen ost, k i im a tu d i š iršo a p lik a tiv ­ no v e lja v o s t . Milan Natek, Ravljanske ulice. (Nekatere geografske značilnosti). C elj­ ski zborn ik 1977— 1981, str. 395—423, Celje 1982. A v to r p red sta v lja t ip ič n e ž iv in sk e p o ti, im e n o v a n e u lice , k i so se o h ra n ile v h r ib o v ­ sk em za led ju V ra n sk eg a . Z a n im a jo ga v zro k i n a sta n k a in o h ra n itv e z ž iv o m ejo in d re v jem o g ra jen e p o ti, k i v o d ijo od g r u č a steg a za se lk a R a v n e do n jeg o v ih p ašn ik ov . P rom etn a o sa m e lo st je p r ip om og la , da se je v R a v n a h do n e d a v n eg a o h ra n ilo sam o o sk rb - n o k m etijs tv o , k i v za d n jem času p r ež iv lja n a g le in k o r e n ite sp rem em b e . M. N atek Iz ostale jugoslovanske geografske književnosti G eografsko društv-o H rv a tsk e je p re d krartkim založilo kn jigo Adolf Malič: Centralne funkcije i prometne veze naselja središnje Hrvatske, Z a­ greb, 1981«, M ed dokaj red k im i raz iskavam i ce n tra ln ih naselij v Ju g o slav iji pom eni M aličeva d ise rtac ija dobrodošlo in kvalite tno znanstveno delo. A v to r je po ­ drobno p roučil o sk rbne in p rom etne funkcije 3400 naselij v O sredn ji H rv a t- ski, to je v zagrebški, varažd insk i, b je lovarsk i, sisaški in karlovšk i regiji. S posebnim vp raša ln ikom je poizvedoval, ikje, v k a te rih središčih se p re b i­ valci o sk rbu jejo in k am zahaja jo za rad i raz ličn ih sto ritev . Na v p raša n ja g le­ de 46 c e n tra ln ih funkcij je dobil 120.000 posam ičnih odgovorov, k i jih je upo rab il p r i o p red e litv i središč in n jih o v ih g rav itac ijsk ih obm očij, č lenitv i cen tra ln ih funkcij in p r i izdelavi 23 kart. »S redišna naselja« je razdelil na pet h ie ra rh ičn ih stopenj, od m a jh n ih k ra je v n ih oskrbn ih sred išč do g lav­ nega cen tra m ak ro reg ije Zagreba. P ri tem d e lu je upo rab il že p reizkušeno m etodologijo dom ačih in tu jih raziskovalcev. O dlika tak o zasnovane š tud ije je velika tem eljito st; za je l je vsa nase lja in vse n jihove funkcije . P odobnih podrobn ih p roučitev (razen za S lovenijo) doslej za jugoslovansko ozem lje nism o poznali.