PRAKSA DELE-GATSKEGA SISTEMA
Razmišljam o delegatskem sisicmu in o tem, kako sc skuša le-ta »prilagajati« nekaterim inleresom.
Najbrže ni sporno, da sta osnovi delegatskega sistema kra-jevna skupnost in temeljna orga-nizacija združenega dela. Ocl tu dalje gradimo celoten mehani-zcm samoupravljanja! Tako teo-retično. Kako pa praktično?
Pred sabo imam dva skfica ob-činske konference SZDL Ljub-Ijana Mpste-Polje za prvo in drugo konferenco delegacij KS za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupnosti za ener-getiko Ljubljana. Za prvo konfe-renco je zanimivo dejstvo, da temeijne deiegacije niso dobile nikakršnega gradiva za usta-novno skupščino SIS za energe-tiko: prejele so le zahtevo, da imenujejo svojega deiegata v konferenco delegacij. Za usta-novno skupščino SIS je občinska konferenca SZDL prejela en sam izvod gradiva za delegata, izvoljenega za sejo skupščine. Zato ni čudno, da prva seja kon-ference ni bila sklepčna; vseeno pa so prisolni delegata delegirali! Za drugo sejo konference dele-gacij za drugo sejo skupščine SIS za energetiko so bili posredo-vani štirje izvodi gradiva, iz pri-loženega seznama pa je bilo ra-zvjdno, da sestatvlja konferenco deiegacij KS 23 delegatov. To pomeni, da niti delegati konfe-rence delegacij KS ne prejmejo gradiva, kaj šele delegati temelj-nih delegacij v KS.
Podoben delegatski sistem je uveljavljen tudi v skupnosti za ceste Ljubljana. Ali skušamo uveljavljati stalna delegatska mesta v občinski konferenci de-legacij, brez gradiva že za same delegate v konferenci, medtem ko delovanje temeljne delegacije v KS sploh izločamo?!
Nekaj podobnega je čutiti v območni SIS za PTT: ni povsem jasno. kako to urejamo v SIS za železniški in luški promet, vpraš-Ijiva je tudi območna vodna skupnost itd. Še najholj dode-lana je komunalna interesna skupnost, čeravno je tudi tu vprašljivo gradivo za vse člane delegacije.
Zakaj vse to izpostavljam? Naša delegacija KS Kodeljevoza področje SIS materialne proi-zvodnje ima 20 delegatov. Ti so pripravljeni sodelovati pn delu delegacije. vendar ne formalno, te'm\ eč vsebinsko. Zato zahteva-jo, da pravočasno prejmejo ra-zumljiva gradiva in na svoje predloge prejmejo tudi argu-meruirane odgovore.     ^^^^^
To je seveda šele prvi korak k uveljavljanju delcgatskega si-stema, toda če še tega ne spoštu-jemo, kako naj potem pričaku-jemo od delcgatov zavestnn in tvorno sodelovanje!
Vsi ti primeri kažeju, da bo po-trcbno še temeljito preučiti or-ganizacijo in obiike delovanja deiegatskega sistema, "da ga bomo vsebinsko obogatili in dalje razvili ter pri lem onerao-gočili njegovo zbirokratiziranje in formalistično oblikovanje.
MARKO RAINER